Spoštovani članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 13. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti člani odbora: Iva Dimic. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanca Dušana Stojanoviča nadomešča poslanec Dean Premik, poslanko Tatjano Greif nadomešča poslanka Nataša Sukič, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanka Alenka Helbl in poslanca Tomaža Lisca nadomešča poslanec Anton Šturbej.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka, Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2022-2029, in sicer za leti 2022 in 2023, 2. točka, Predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031; 3. točka, razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO 2022-2029 ZA LETI 2022 IN 2023.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2022-2023 za leti 2022 in 2023, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet in Nacionalni svet za kulturo.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za kulturo… / oglašanje iz dvorane/

Postopkovno je zaprosila kolegica Alenka Jeraj.

Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

Ni se bilo možno drugače oglasiti kot zdajle, v zvezi z dnevnim redom najprej. Namreč, v Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da Predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo, o nekem novem predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo, danes sploh ne bi smeli razpravljati, kajti imamo veljavno Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, ki je bila sprejeta 22. februarja 2022 in na podlagi tega bi moralo ministrstvo v dveh letih, torej takoj po sprejemu, pripraviti akcijski načrt, ki ga ni. Kar pomeni, da že dve leti krši zakon in krši zakon tudi s tem, da pripravlja neko novo resolucijo, medtem ko imamo veljavno resolucijo. Zakon predvideva, da se sme v tistem času, torej, ko zakon, torej resolucija velja, nacionalni program velja, samo eventualno popraviti kaj, če se kakšne okoliščine spremenijo, ne moreš pa kar anulirati nekega dokumenta, ki je bil pravnoformalno po vseh pravilih skladno z zakonom v tem državnem parlamentu sprejet. Na to opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, ki pravi (citiram): "Opozoriti je treba, da spreminjanje programskih dokumentov kot dolgoročnih dokumentov načrtovanja, ki so podlaga za politične usmeritve na določenem področju, med njimi so tudi resolucije, načeloma ni primerno, zlasti kadar bi to pomenilo korenito poseganje v vsebino." Ministrstvo se sicer tukaj izgovarja, da so pač spremenjene in drugačne družbene okoliščine in tako naprej, ampak ponovno Zakonodajno-pravna služba pravi (citiram): "Družbene okoliščine, zaradi katerih se je oblikovalo predlagano novo besedilo Nacionalnega programa za kulturo, so sicer v obrazložitvi navedene, ni pa pojasnjeno, kako so te okoliščine upoštevane v obravnavanem predlogu resolucije. Prav tako niso niti primeroma navedeni strukturni izzivi, ki naj bi bili v zvezi z veljavno resolucijo 2022-2029 ugotovljeni, kot tudi ni pojasnjeno, katerim standardom strateških razvojnih dokumentov ta resolucija oziroma nacionalni program 2022-2029 ne ustreza." In navajajo tudi oziroma sprašujejo: "Glede na navedeno je treba predlagano besedilo izčrpneje utemeljiti." Nič od tega se ni zgodilo. In mi mislimo, da tega danes sploh ne bi smeli obravnavati, ker, kot rečeno, imamo sprejet Nacionalni program za kulturo za obdobje 2022-2029. Tisto, kar bi ministrstvo moralo narediti, pa ni, kar pomeni, da ministrica krši Zakon o uveljavljanju javnega interesa na področju kulture, pa je, da niso naredili akcijskega načrta. In samo za primerjavo, če pogledate nacionalni program, ki je bil sprejet 22. februarja 2022, s tem, kar smo dobili zdaj na mizo, je precej bolj konkreten, precej bolj oprijemljiv, precej lažje se da stvari poročati, kar se bo tudi izkazalo iz poročila, kot pa bo to po novem, ko je videti, kot da smo napisali eno pravljico brez nekih oprijemljivih stvari, ki jih bomo potem lahko od ministrstva zahtevali. Tako še enkrat razmislek o tem. In tudi o tem, kar je povedala Zakonodajno-pravna služba, prosim tudi kakšen odgovor. Kot rečeno, mi mislimo, da se seveda mora obravnavati poročilo, ker tudi to nalaga zakon in je to pravilno. Da pa se nekdo spomni, da mu ni všeč nek dokument, ki je bil v parlamentu z večino sprejet in zato naredi svojega, preden je temu poteklo obdobje izvajanja, pa mislim, da ni primerno in je tudi kršenje zakonodaje.

Najlepša hvala.

Torej, kaj je vaš postopkovni predlog? / oglašanje iz dvorane/

Da se umakne z dnevnega reda 2. točka, predlog resolucije.

Najlepša hvala.

Torej, kot je zapisala Zakonodajno-pravna služba, sprejemanje novih dokumentov načeloma ni primerno, ne more se pa za Zakonodajno-pravna služba opredeliti do neke politične odločitve. Verjamem pa, da bo ministrica še dodatno obrazložila, zakaj so nastale te družbene okoliščine, kakšne so in zakaj je potrebno sprejeti nov strateški razvojni dokument. Tako vašega postopkovnega predloga ne bom upoštevala. In predlagam, da kar nadaljujemo s 1. točko dnevnega reda. / oglašanje iz dvorane/ Lahko pa tudi damo na glasovanje. / oglašanje iz dvorane/ No, sedaj bi že lahko bili prisotni na seji.

Torej, na predlog kolegice Alenke Jeraj dajem na glasovanje predlog, da umaknemo 2. točko z dnevnega reda. Ste pripravljeni? (Da.) Glasujemo? (Da.) Začenjamo glasovanje, torej za umik 2. točke.

Glasujemo. Za je glasovalo 5 poslank in poslancev, proti pa 8.

(Za je glasovalo 5.) (Proti 8.)

Ugotavljam, da predlog ni sprejet.

Tako nadaljujemo po predlaganem dnevnem redu.

Se pravi, smo pri 1. točki, Poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo 2022-2029 za leti 2022 in 2023. Besedo dajem ministrici doktorici Asti Vrečko.

Spoštovani poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Nacionalni program za kulturo je tisti, ki določa politične usmeritve na področju kulture. In kot je navedeno tudi v zakonu, se ga sprejme za osem let in ga spremlja akcijski načrt, ki potem konkretizira uresničevanje ciljev skozi konkretne ukrepe, ta pa je sprejet za štiri leta. In kot smo tudi že v uvodu slišali, tu nimamo trenutno uveljavljenega akcijskega načrta. Tudi ko je bil sprejet prejšnji nacionalni načrt, se na tem ni začelo nič delati. Je pa res, da se to načeloma mora delati vzporedno. / oglašanje iz dvorane/ Če smem končati, preden kolegi iz opozicije…

Ja, prosim za malo miru.

Malo je moteče, če… Ja, hvala.

Nacionalni program za kulturo opredeljuje po 10. člen Zakona o javnem interesu za kulturo in potem pomeni, da je Nacionalni program za kulturo strategija kulturne politike. In točno je tudi napisan način in kaj je napisano v Nacionalnem programu za kulturo in kaj ugotavlja Nacionalni program za kulturo: to je, ugotovi vlogo kulture v razvoju Slovenije in javni interes zanjo, opredeli področja kulture, na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, in predvidi usmeritve na področju investicij v javno kulturno infrastrukturo. Potem pa temu sledi akcijski načrt, s katerim za obdobje štirih let določi ukrepe, to so pa konkretni ukrepi, obseg in vrsto kulturnih dejavnosti, ciljev, obseg sredstev za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Ob pregledu obstoječega nacionalnega programa za kulturo od leta 2022 do 2029, ki je bil sprejet februarja leta 2022, je bilo ugotovljenih več dejstev in okoliščin, zaradi katerih se je pravzaprav začel sploh oblikovati nov predlog nacionalnega programa za kulturo in vzporedno hkrati z njim tudi akcijski načrt. Prejšnji program namreč ni bil dovolj usklajen z zainteresirano in širšo javnostjo. Prav tako ni bilo vključeno sodelovanje drugih ministrstev, na kar napotuje 11. člen zakona, ki točno piše, kako mora priprava in sprejemanje potekati. In to pomeni, da predlog nacionalnega programa pripravi ministrstvo v sodelovanju z ministrstvi, katerih naloge segajo tudi na področje kulture, in nacionalnim svetom. Tukaj se je potem ugotovilo, da država trenutno nima sprejetega pripadajočega akcijskega načrta in da ta resolucija nacionalnega programa za kulturo, ki je trenutno veljavna, ni ustrezno naslovila številnih družbenih okoliščin. To, kar naštevam, eno so inflacijski pritiski, širitev vojn, hude naravne nesreče kot posledica podnebne krize, močna prisotnost umetne inteligence v kulturi. In na vsa ta vprašanja potem se tudi primerno odgovarja z novimi ukrepi. Obstoječi nacionalni program za kulturo kulture ne povezuje dovolj z drugimi resorji, ni usklajen z mednarodnimi dokumenti, sprejetimi na ravni Evropske unije, niti z Agendo 2030 ali na primer s strateškimi dokumenti, kot so na primer Unescove resolucije in tiste, ki veljajo tudi za področje razvoja kulture in kulturne dediščine v Sloveniji. In ker so bili ugotovljeni, kot izhaja tudi iz poročila, ki ga je vaš odbor dobil, so bili ugotovljeni strukturni izzivi in nekoherentnosti, vključno z neenotno metodologijo in seznamom investicij, ki nimajo zagotovljenih proračunskih sredstev, prav tako pa te investicije z jasno opredeljenimi cilji in časovnicami spadajo pravzaprav v akcijski načrt. In ker resolucija nacionalnega programa za kulturo 2022-2029 ne ustreza standardom strateških razvojnih dokumentov in zaradi bistveno spremenjenih okoliščin se je ministrstvo lotilo oblikovanja novega programa in pripadajočega akcijskega načrta. Hkrati pa so tudi različne okoliščine, ki so pravzaprav tudi redefinirale področje kulture, kot tudi druga določena področja po pandemiji covida morajo biti tudi ustrezno naslovljene in upoštevane. To, seveda, te stvari so bile tukaj narejene. Bile so narejene obsežne analize. In potem, kot bomo tudi pri 2. točki videli, je proces potekal zelo drugače, tudi v sodelovanju z vsemi javnimi zavodi in drugimi akterji, občinami, župani in vsemi, ki so vpleteni v delovanje področja kulture.

Ta resolucija, ki bo pred vami, pa je bila tudi v javni obravnavi. Prav tako pa očitek, da ni akcijskega načrta, ni resničen, kajti akcijski načrt je že pripravljen in je bil v javni razpravi, potem poslan februarja letošnjega leta in je bil tudi javno objavljen. Seveda pa bo sprejet lahko šele po tem, ko bomo ugotovili, da mora biti obstoječi dokument spremenjen, kajti trenutno, žal, ga ni mogoče izvajati zaradi vseh teh sprememb, ki so bile narejene.

Mogoče k bolj konkretnim predlogom Zakonodajno-pravne službe pa verjetno pri naslednji točki. Velja, hvala lepa.

Najlepša hvala.

Besedo sedaj dajem predstavniku Državnega sveta doktor Radovanu Stanislavu Pejovniku.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 18. seji 20. junija letos obravnavala poročilo in se z njim v celoti seznanila. Rad bi opozoril, da smo se seznanili tudi z ugotovitvijo sindikata Glosa, ki je jasno izpostavil, da menijo, da bistvenega napredka na področju delovanja samozaposlenih žal ni bilo oziroma je bilo delno omejeno zaradi naravne katastrofe v letu 2023.

Sindikat se zavzema in predlaga, da se področje samozaposlenih ureja hitreje. Prav tako pričakuje tudi začetek dogovorjenega pogajanja z ministrstvom za kolektivno pogodbo za samozaposlovanje. To stališče je komisija obravnavala in podprla. Člani komisije so v razpravi izpostavili kar nekaj vprašanj v zvezi z uresničevanjem ciljev iz Nacionalnega programa za kulturo in predstavljenih rezultatov v poročilu, na katera so dobili jasne odgovore in dodatna pojasnila ministrstva na zastavljena vprašanja svetnikov. Gre predvsem za rezultate in promocijo slovenske knjige in kulture na frankfurtskem sejmu, kako napreduje obnova Drame. Skratka, gre za vprašanja, ki so vam vsem prav dobro poznana in na katere smo člani komisije prejeli zadovoljive odgovore. To je vse v tem kratkem poročilu.