Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 11. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Člane in članice komisije ter vabljene lepo pozdravljam!

Na seji kot nadomestni člani sodelujejo s pooblastili, in sicer Anja Bah Žibert nadomešča poslanca Zorana Mojškerca, Rado Gladek nadomešča poslanca Andreja Hoivika in Sara Žibrat nadomešča Aleksandra Prosena Kralja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem ste prejeli dnevni red, in sicer Vloga Sveta staršev Osnovne šole Velika Dolina v zvezi z napadom na učence Osnovne šole Velika Dolina.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je dnevni red določen tako, kot je bil predlagan s sklicem. Ob tem vas obveščam, da smo 1. 7. prejeli obvestilo Poslanske skupine Socialnih demokratov, 2. 7. pa še obvestilo Poslanske skupine Levica, v katerih napovedujeta obstrukcijo svojih članov na 11. seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnost. Bom ti dve obstrukciji prebral, tako da bo to ostalo zabeleženo tudi oziroma vidno ali pa slišano tudi za javnost, ki bo spremljala ali pa gledala komisijo.

Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo vodja Jani Prednik, je poslal meni naslednji tekst:

"Spoštovani gospod Jože Tanko, v Poslanski skupini Socialnih demokratov v skladu z drugim odstavkom 65.(?) člena Poslovnika Državnega zbora napovedujemo obstrukcijo vseh naših članov komisije na 11. nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Obrazložitev: medvrstniško nasilje v izobraževalnih zavodih je nekaj, kar se mora obravnavati resno. Če do medvrstniškega nasilja pristopamo na popustljiv in lahkomiseln način, tvegamo ne le nadaljevanje takšnega nasilja, temveč prenos njegovih vzorcev v odraslost in širšo družbo. Poleg nasilnega reševanja sporov to velja tudi za vzorce, ki jih pogosto najdemo med razlogi za nasilje, diskriminacije na podlagi spola, narodnosti, vere ali finančnega stanja v družini vključenih otrok. Ker so razlogi za nasilje pogosto zelo zapleteni in ker z nepremišljenimi dejanji lahko samo še poslabšamo stanje, je potrebno to tematiko obravnavati preudarno in premišljeno. Predlog seje komisije, ki jih je posredovala Poslanska skupina SDS to nedvomno ni. Za ukrepanje v konkretnem primeru nasilja na Osnovni šoli Velika dolina so pristojni temu namenjeni organi, institucije, ki sledijo temu predpisanim postopkom. Seja delovnega telesa Državnega zbora ne sodi med omenjene organe, temveč delo pristojnih služb kvečjemu ovira z vmešavanjem v postopke, ki še potekajo. Poleg tega predlog obravnave tega primera na seji ob tem času, ko v ozadju primera nedvomno ni znano dovolj, nadalje škodi ugledu in splošnemu delu te komisije.

Glede na navedeno Poslanska skupina Socialnih demokratov pri obravnavi na razpravi na 11. nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ne bo sodelovala in glasovala."

Kot rečeno, podpisal je Jani Prednik.

Poslanska skupina Levice pa je za obrazložitev obstrukcije napisala naslednje:

"Spoštovani gospod Jože Tanko, v Poslanski skupini Levica v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora napovedujemo obstrukcijo vseh naših članov komisije na 14. redni Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Obrazložitev: Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je v osnovi namenjena obravnavi peticij oziroma vlog, to se pravi zahtev, predlogov, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih vlog državljank in državljanov, v katerih opozarja na določene probleme pri izvajanju zakonov in drugih aktov. To ne pomeni, da se mora sklicati seja komisije za vsako prejeto vlogo. Pismo sveta staršev, ki je priloženo kot gradivo za sklic te seje, namreč brez dvoma resen incident medvrstniškega nasilja širi na najsplošnejši konflikt med romsko in večinsko etnično skupnostjo, pri čemer ga s posploševanjem in zavajanjem dodatno podpihuje. Nedostojno in neprimerno je, da komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki bi morala pravzaprav opozarjati na posledice take retorike, služila kot platforma za širjenje nestrpnosti in kazanja s prstom. Medvrstniško nasilje je, kot vse vrste asocialnega vedenja, resen družbeni problem, ne le fizično, ampak tudi psihično nasilje. Spomnimo se tragične zgodbe iz maja letošnjega leta, kjer je bila posledica trpinčenja smrt otroka. Ne smemo pa si dovoliti, da se incidenti medvršinskega nasilja izrablja za obračunavanje z manjšinami in za medijske linče romskih skupnosti. V Poslanski skupini Levica iz navedenih razlogov na 11. nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ne bomo sodelovali, doktor Matej T. Vatovec.

Sedaj dajem pa še postopkovni predlog poslanki svobode, kolegici Sari Žibrat. Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala. Če mi dovolite, bi tudi sama obrazložila, da bo poslanska skupina so, da bodo člani Poslanske skupine Svobode obstruirali to sejo. Tukaj imamo tudi obrazložitev podpisano s strani vodje poslanske skupine.

Rada bi poudarila, da v Poslanski skupini Svoboda absolutno obsojamo vsako nasilje, še sploh pa medvrstniško nasilje. Zavedamo se, da je to v porastu, zato bosta pristojni ministrstvi, Ministrstvo za izobraževanje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na petkovi skupni seji tudi predstavili že sprejete ukrepe na tem področju. In tam bo tudi prostor, da razpravljamo, kaj se še da urediti in izboljšati. Ne želimo pa poglabljati neke nestrpnosti in obravnavati enega posameznega specifičnega primera nasilja v šoli na Komisiji za peticije, ker se nam to zdi v tem trenutku ne samo neprimerno. Ampak če se spomnimo nekih drugih incidentov, podobnih incidentov na šoli v Celju, ali pa takrat ko je učenec na šolo prinesel plinsko pištolo, teh posameznih specifičnih primerov nismo obravnavali v Državnem zboru. Zdi se nam primerno, da se o nasilju pogovarjamo splošno, ne pa da izpostavljamo posameznike in še manj pa, da zaradi nekih dejanj posameznikov, ki pač v tem primeru vključujejo romskega otroka, da za to kličemo na sejo predstavnike celotne romske skupnosti, kakor da so sedaj odgovorni za neko posamezno dejanje. Zavedamo se, da problemi obstajajo in želimo si rešitev. Vendar kot rečeno, ne v takšni obliki, zato pač napovedujem, da bomo obstruirali sejo.

Hvala lepa.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE NA VLOGO SVETA STARŠEV OSNOVNE ŠOLE VELIKA DOLINA V ZVEZI Z NAPADOM NA UČENCA OSNOVNE ŠOLE VELIKA DOLINA.

Na sejo so bili vabljeni: Mitja Bizjak, predsednik sveta staršev Osnovne šole Velika Dolina, Ivan Molan, župan občine Brežice, Anja Zevnik, ravnateljica Osnovne šole Velika Dolina, Bogdan Palovšnik, podžupan občine Brežice in predsednik komisije za sprejem položaja romske skupnosti v občini Brežice, ki se je opravičil, Fredi Žibert, predsednik krajevne skupnosti Velika Dolina, Iztok Kose, član komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, doktor Robert Golob, predsednik vlade, magister Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, ki je opravičil prisotnost ministrstva, doktor Dario Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, ki je tudi opravičil predstavnike ministrstva, da se ne bodo udeležili seje, Luka Mesec minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki prav tako nas obveščajo, da se opravičujejo neudeležbo predstavnika ministrstva na nujni 11. nujni seji Komisije. Vabljeni so tudi župani: doktor Peter Verlič Občina Grosuplje; Jože Simončič, župan Občine Šentjernej; Janez Kerin, župan Mestne občine Krško; magister Gregor Macedoni, župan Mestne Občine Novo mesto; Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj, ki se je opravičil; doktor Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje, ki ga nadomešča podžupan Gregor Košir; Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika; Samo Pogorel, župan Občine Ribnica, ki se je tudi opravičil; magistrica Polona Kambič, županja Občine Semič; Jože Kapler, župan Občine Škocjan; Mateja Povhe, županja Občine Trebnje; doktor Simon Slokan, glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo; magister Senad Jušić, generalni direktor policije; Igor Juršič, direktor Policijske uprave Novo mesto; Urad predsednice Republike, Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki ga nadomešča doktor Jože Ruparčič; doktor Katarina Bergan, generalna državna tožilka Republike Slovenije, ki je dala le obvestilo, da se seje ne bo udeležila; Marina Novak Rabzelj, Center za socialno delo Posavje, direktorica; Andreja Osredkar, Center za socialno delo Posavje, enota Brejce, pomočnica direktorice; Rok Petje, vršilec dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, so tudi napisali, da se bodo udeležili zaradi sprememb v vodstvu urada; Doktor Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina; Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; magister Stane Baluh, nekdanji direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti; se je tudi opravičil zaradi službene poti v tujini; Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov; Jožef Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije se je tudi opravičil; Zveza Romov za Dolenjsko. Se pravi vse ki ste se udeležili, še enkrat lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli vlogo Sveta staršev Osnovne šole Velika Dolina z dne 18. junija 2024 po sklicu seje pa ste prejeli še predlog sklepov, ki smo jih pripravili danes in se objavi na e-klopi.

Pričenjam z obravnavo te točke in najprej mi dovolite na kratko nekaj uvodnih besed k današnji seji.

Romska problematika se je tako ali drugače že večkrat obravnavala v tem mandatu na delovnih telesih Državnega zbora. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 19. seji 4. oktobra obravnaval tri predloge zakonov, ki so bili vloženi s podpisi 5 tisoč volivcev, volivk in volivcev in so jih zastopali župani 11. občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, dva od teh zakonov nista bila sprejeta, eden pa s precejšnjimi popravki. Podobno je bilo na Odboru za infrastrukturo, kjer je obravnaval še četrti zakon, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih, ki tudi ni bil sprejet. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je romsko problematiko obravnaval na štirih sejah ter na 6. redni seji, decembra 2022 obravnaval deveto poročilo o položaju romske skupnosti Slovenije, na 7. redni seji obravnaval pobudo za ustanovitev pododbora za spremljanje romske problematike, ki jo je vložila SDS predlagatelja Anja Bah Žibert, pobuda ni bila sprejeta. Na 12. redni seji je obravnaval predstavitev aktivnosti Vlade glede urejanja položaja romske skupnosti v Sloveniji in tam je bilo sprejetih 5 sklepov, in na 15. seji je bilo obravnavano še 10. poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji. Sklep je bil seznanitveni. Prav tako je to temo obravnavala tudi že Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti na 6. nujni seji na zahtevo SDS, tam smo tudi predlagali tri sklepe, ki niso bili sprejeti. Bil pa je sprejet sklep Poslanske skupine Svoboda, da se pripravi, da vladna komisija pripravi poročilo in to poročilo je pripravljeno, in to je bilo na kratko, kar je bilo povezanega z romsko problematiko v tem mandatu.

Sedaj pa predlagam, da začnemo obravnavo točke in bi dal besedo predsedniku Sveta staršev Osnovne šole Velika dolina, na kateri se je 10. junija 2023 zgodil fizični napad na učenca. Gospod Mitja Bizjak, imate besedo, izvolite.

Najlepša hvala. Povod za to, da smo se obrnili na vas, je to, da se na naši šoli že dlje časa ukvarjamo z, bi rekel, enako problematiko. Že od leta 2020 imamo redne sestanke oziroma redne svete staršev, na katerih obravnavamo to problematiko. V začetku je šlo to zgolj za disciplinsko problematiko. Sedaj pa iz leta v leto, ko fantje oziroma učenci odraščajo, so se zadeve sprevrgle tudi v fizično nasilje, katerega smo bili priča, ne prvič zdaj, ampak v takšni kruti obliki, to je zdaj to prvič in upam, da tudi zadnjič. Zato mislim, da je smiselno, da se o tem pogovorimo in nekaj naredimo na tem, ker nasilju v šolah mislim, da mesto ni. Tako da glede na to, da ne gre samo za fizično nasilje, gre tudi za grožnje v samem šolskem prostoru, izven šolskega prostora, tudi v popoldanskem času predstavniki, bom rekel, teh dveh istih družin grozijo oziroma se potikajo okrog oziroma nekako nimamo občutka več varnosti v našem in šolskem in lokalnem okolju. Saj to bo gospod Žibert več povedal. Dejansko smo z vsemi inštitucijami, ki so pristojne za to, s Centrom za socialno delo, z občino, s šolo, z vsemi smo komunicirali, se pogovarjali, iščemo rešitve, iskali rešitve, ampak smo dejansko sedaj v tem primeru prišli do neke stene, do nekih, ne znamo več naprej kaj narediti. Vemo pa, da nočemo, da bo še kakšen otrok nastradal. In zaradi tega tudi potem naslednji dan po incidentu nismo otrok poslali v šolo. Nekako v upanju, da nas bo nekdo slišal, da sami ne zmoremo, ne znamo in da nam tudi na državni ravni neke inštitucije probajo prisluhniti in nam dati neke smernice, napotke, kako naprej.

Glede na to, da nas sem prej poslušal, te obstrukcije in da nas označujejo, da smo zdaj ti neki nestrpneži in tako naprej, moram reči, da temu ni tako, da se nekako trudimo tudi naše otroke vzgajati v tem, da sobivajo z njimi. Vendar veste, toliko je odklon pri nekaterih, odklon vedenja, da enostavno se ne želijo družiti oziroma ne zmorejo družiti. Ker če ti punčka pri 12 letih razlaga, da bo, da komaj čaka, da bo čez dve leti mamica, mislim, da ni primerno, ali pa čez eno leto, da bo mamica. Žal je to težko, težko, težko predstavljivo, mogoče nam. Se strinjam, da je to mogoče stanje neke kulture v romski skupnosti prav, vendar nekako moramo vsi živeti skupaj v tem in se držati nekih pravil.

Dogaja se nam tudi to, da, tudi žal, moram reči, nekateri starši svoje otroke učijo, da se podobno vedejo in da ni samo problem, da ni samo problem v tem, da in da je problem v tem, da je treba strogo sankcionirati vsako nasilno dejanje. Če tega ne bomo delali, žal se mi zdi, da bomo samo še večji razdor delali. Ne delamo s tem, ko se pogovarjamo razdor, razdor delamo s tem, ker dejansko nimamo rešitve tega problema. In zaradi tega mislim, da je smiselno, da se pogovorimo o tem in dejansko nekako rešimo. Ker obstaja občutek, da da dejansko nismo enaki, da smo mi, bom rekel, pa se opravičujem mogoče izrazu, civili imamo drugačne, glede na, da nismo isti pred zakonom, čisto tako bom rekel. To je to na kratko, kar sem želel povedati. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji dobi besedo Ivan Molan, župan Občine Brežice. Izvolite.

Najprej lep pozdrav. Jaz bi pa povedal, da sem zelo vesel in pa vam hvaležen, da je končno nekdo sklical to sejo in dal možnost, lahko rečem civilni družbi, da v klicu obupa sploh pove, kaj se dogaja. Dejstvo je, da razlog, zakaj prihaja do takšnega nasilja, pa ne samo nasilja v šoli, nasilja predvsem mladoletnih otrok nad domačini je prav v tej obstrukciji. Dejstvo je, da če en del Slovenije obstruira tako sejo oziroma političnega telesa, ki je dobil večino na volitvah, zadnjih, obstruira tako sejo, o kateri jaz mislim, da je prav, da se enkrat pogovorimo in da odpremo neke teme, ki so dolgo časa že kot nek tabu, ki se skrivajo, ki si zatiskamo oči, je nekaj narobe.

Ob tem, preden začnem z razpravo, bi pa seveda pohvalil in sem vesel, da so med nami predstavniki romske skupine, kar pomeni, da tudi oni se zavedajo, da je potrebno vse neke stvari spremeniti, po drugi strani bi pa se v začetku že opravičil vsem tistim, tudi Romom in pa večinoma tem, bi rekel, ljudem, ki živijo mogoče na, na nekem nižjem socialnem statusu, da se držijo pravila in da upoštevajo našo zakonodajo in da se lepo vedejo. Žal pa seveda je danes vse več tistih, ki izjemno dobro izkoriščajo luknje v naši zakonodaji. Še večja žalost pa je, da naše državne inštitucije, vsaj, ko se z njimi pogovarjamo nam dajejo vtis, da več ne morejo zaščititi oziroma obvladovati te situacije.

Tudi to, da danes ne želijo biti te državne ključne institucije, ki so odgovorne za to in pa seveda predvsem zadnje čase, glede na to, da smo imeli kar veliko soočenj v občini s tem, je žalostno, da si vsi zatiskajo oči, vsi pravijo, da je vse v redu, želijo čim prej to stvar dati nekako pod preprogo, da gre nekako z dnevnega reda dol in seveda delati naprej, tako, kot je bilo do sedaj. Dejstvo je pa, da v praksi se kaže na to, da so stvari vsak dan bolj občutljive, da so vsak dan slabše. Eno gre seveda za nasilje, predvsem teh mladoletnikov, šola je nekako samo vrh te ledene gore, ki se nam dogaja, definitivno pa tisti, ki prebere predvsem novice Dolenjskega, Posavja, vidi, da tega nasilja je vsak dan vse več, pa ne samo v šoli, tudi na starejših ljudi. Pri nas so dnevne novice. 15 otrok skupaj s starši so prišli v trgovino nekako nabrali stvari, nič plačali, javljajo(?) se druge stvari, nasilje je vsak dan več in to enostavno več ne gre nikamor. Seveda razlog vsega tega, da pa nihče več ne tolerira to oziroma postajajo počasi pasivne tako tudi državne službe, je pa to, da se je to preneslo tudi v šole in mi se samo bojimo, kdaj se bo v naši občini ali pa nekje na Dolenjskem zgodil podoben incident, kot se je predvsem v Srbiji ali pa kje drugje.

Zdaj, Občina Brežice je na ta način sklicala kar precej različnih, bi rekel, aktivnosti. Najprej je seveda treba povedat, da imamo za to ustanovljeno Komisijo za romsko problematiko, ki je o tem razpravljala, prav tako imamo sosvet, varnostni sosvet, sklicali smo tudi sestanek z ministrstvi, na katerem so se nam odzvali, nekatera ministrstva so, nekatera ne, vendar je treba povedati, da seveda na zadnji seji so prišli dva državna sekretarja iz Ministrstva za notranje zadeve in pa Ministrstva za šolstvo, seveda Ministrstvo za solidarno družbo pa je poslalo enega od sekretarja, vendar žal vsi več ali manj želijo nekako na lep način to prikriti, predstavljati, predvsem, veste, vsi vse delamo, žal pa se nič ne zgodi.

Tako, ko poslušam Ministrstvo za notranje zadeve, policija pravi, ja, veste, mi opravili svojo nalogo, smo ugotovili, smo napisali opozorilo, celo nekatere stvari, pravijo, dali(?) naprej, potem pride do naprej, naslednji argument, glejte, na tožilstvu, na sodiščih se nam je ustavilo, mi ne moremo nič, potem naprej gremo do centra za socialo, tam tudi pravijo, mi se maksimalno trudimo, na koncu pridemo vedno do problema, ali imamo premalo ljudi, ko pa še pa nimamo premalo ljudi. So pa preslabo plačani. Kar se tiče šola recimo, ravnatelji in pa ostale stvari, vemo, da se trudijo, potem pa seveda vemo, da imajo nad seboj inšpekcije, predvsem šolske inšpekcije, ki določene stvari jim dovoli ali ne, in seveda na koncu pridemo do tega, da se stanje vsak dan slabša, vsak dan je več nasilja, ljudje, domačini več ne verjamejo, da nas lahko zaščiti ta družba oziroma državne inštitucije. Vse več je razmišljanja, da se bodo morali sami organizirati, da bomo morali, ne vem, delati vaške straže, bilo kaj, kar se mi vidi, da je zelo narobe, in če bomo šli v to smer, se res bojim, kako bo prišlo do neke rešitve. Seveda, najbolj žalostno pa je, po vseh teh pogovorih, ki smo jih imeli z vsemi temi ministrstvi, da na koncu enostavno vsi pravijo, mi vse naredimo, na koncu pa pravi, ja, lokalna skupnost bi več naredila, začnejo obsojati celo zakaj je to sploh prišlo v javnost, seveda ravnateljica in pa vsi ostali smo na koncu krivi, vsi tisti, ki bi pa morali nekaj narediti pa nič in zato jaz se bojim, da ta stvar bo samo še slabša, da gremo samo še navzdol in tudi današnja obstrukcija vseh teh, da sploh ne želijo to poslušati, ne želijo sodelovati v javni razpravi, vodi v to, da se ne bo nič zgodilo in da seveda praktično s tem seveda tvegajo, da bomo imeli vsak dan vse več takih nasilnih in podobnih dogodkov.

Zdaj, kar se tiče nas občin, smo tudi župani že predlagali spremembo zakonodaje, mi se zavedamo, da ključna stvar, če hočeš ustvariti otrokom neko perspektivo, jih moraš začeti vzgajati. Mi vemo, da pri nas v vrtcih praktično skoraj ni otrok. Zdaj sicer je res, da je država omogočila neke skrajšane, 240 urne te, bi rekel, programe, ki pa žal seveda zelo malo to koristijo. Pozimi mogoče še malo, da pride na toplo polet, že več ne. V šolah je žal obisk približno 30 procentov, maksimalno otrok, čeprav je treba vedeti, da je osnovna šola obvezna, pa nobeden se nič s tem ne obremenjuje oziroma pravijo, ja, se damo prijave, rezultatov ni nobenih, in seveda vemo, da potem se zgodi to, kar se nam je v Veliki dolini, da je v šestem razredu ali pa v petem razredu fant star 14 let, ki ustrahuje dejansko celo lokalno skupnost in ustrahuje tudi seveda vse ostale sošolce in na koncu celo pravijo, ja, saj imamo odvetnike po uradni dolžnosti, ki nam pravijo, da mi nismo odgovorni nič, ki smo mladoletni, lahko kaj gor naredimo. Policistom se smejijo, pravijo se nam, nič ne moreš, zato ker jaz sem mladoleten in to je res nevzdržno stanje. In jaz upam samo, da bo kdo v tej državi začel razmišljati in pripraviti tudi neke ukrepe.

Občine smo tudi pripravili določene zakone, ki smo si želeli, da se seveda sprejmejo, predvsem na to, da bi začeli na dolgi rok, ključen problem seveda pri vsem tem pa je, da vemo, da naši socialni prejemki ne dovoljujejo, da pride sploh do izvršitve raznih manjših kaznivih dejanj. Veste, da od socialnih transferov ni možno odtrgati nobenih dajatev, ker mora to ostati njemu, in mi kot župani smo samo predlagali, da bi, če se nekdo ne drži pravil, če ne pošilja otroka v vrtec, da ne bi mu izplačali denarne nagrade, ampak da bi bilo to v naravi, kajti vemo, da ti otroci praktično teh starši ta denar ne porabijo za njih, ampak ga porabijo za marsikaj drugega, od kriminala, vse ostalo, otroke pa na koncu tako in tako pošljejo v trgovine, da pridejo v trgovino, si naberejo izdelke in jih potem sploh ne plačajo. In zdaj, če je to res neustavno in pa, kot je bilo nam rečeno, rasistični zakon, potem se res sprašujemo kaj je narobe. Tudi en zakon, ki smo ga predlagali, je bil to, da bi otrok, da bi šoferji, ki nimajo vsaj sedem let razredne šole narejene, ki ne znajo pisati pa brati, pa imajo vozniška dovoljenja, mislim nam ni občanom to jasno kako je to možno, ker konec koncev potem pa seveda se vozijo, delajo nesreče, vemo pa, da enostavno ni možno.

Druga stvar, ki je, mi smo delali strategijo v Občini Brežice, kar se tiče romske problematike, treba je povedati, da od stotih sta samo dva predlagala, da bi želela delati in seveda, zdaj ko smo v teh razpravah, zakaj ne bi delali, je problem, da oni imajo že pri 18., 20. letih po 10, 15 tisoč evrov kazni, ki jih tako ne more izterjati, če gre v službo, dejansko se pa ve, seveda, da potem brez veze hodi v službo, ker mu tako in tako bodo za nekaj let stvari se odtrgale. Zato smatramo, da je nujno in zelo hitro, da se začnejo te stvari urejati. Jaz upam, da seveda tudi večina romske skupnosti, predvsem tiste, ki si želijo ustvariti kvalitetno življenje to podpirajo, vsekakor pa mislim, da osnovna je, da se začne že ali obvezen vrtec pred osnovno šolo, Kajti res je problem, če pride nekdo v prvi razred, pa še ne zna govoriti slovensko. Jaz mislim, da je to osnova. Potem pa drugo, da se držimo zakonodaje, da morajo otroci obvezno obiskovati šolo, kajti če ne bodo imeli vsaj osnovne izobrazbe, ne bodo šli tudi naprej. Kratkoročno pa, jaz mislim, da je treba nekaj nujno spremeniti, kajti tudi zadnjič, ko je bila pri nas policija, je sama jasno povedala, da izvrševanje kazenskih sankcij pri določenih strukturah socialnih sploh ni možno, zato ker, še enkrat poudarjam, socialnih transferov ni potrebno plačati. Kaj se nam še več dogaja? Enostavno sedaj tudi ne plačujejo tudi ostalih stvari in vse to je povezano na koncu, da pride do nasilja v družinah, nasilja na ulicah, nasilja povsod, in res, ne glede na to, da danes en del tistih, ki imajo škarje in platno pri tem, da nekaj naredijo, tu ni, jaz sem prepričan, da si bodo zelo dobro pogledali te posnetke, jih resno pozivam, da čim prej začnejo ukrepati, da spremenijo take zakone, ki bodo omogočili socializacijo njih, sobivanje in na koncu koncev tudi bodo omogočili, da bo manj kriminalitete.

Še nekaj naj povem. Govori se o dobrih primerih, o lastnini. Tudi mi v občini poskušamo zagotoviti, da bi lahko prišli do lastnine, do vode, do vse ostalo, vendar večinoma jih sploh ne želi imeti svojo lastnino, ki vedo, da bodo s tem prinesli tudi odgovornost. Zato jaz mislim, da je nujno, da se sprejme sprememba, sistemske spremembe, ki bodo omogočile bistveno večjo varnost, po drugi strani pa predvsem varnost občanov. Treba je pa povedati seveda, da so tudi izjemno ogrožene državne službe, nobeden to sicer uradno ne pove, vendar prepričan sem ali pa govorijo nam, da praktično so večinoma ogroženi, pa naj bo to celo od policije, šolstva, sociale in vsi ostali, da ne govorim v trgovinah, kjer se praktično ne upajo sploh prijaviti naši krajani več kraj in podobnega in definitivno je treba zagotoviti večjo varnost, več policistov na terenu in pa tako tudi seveda več ljudi na centru za socialo, še posebej v krajih ob meji, v Občini Brežice ali pa v Posavju, se je povečalo za desetkrat, obseg dela centrov za socialo, predvsem zaradi migrantske politike, zato ker praktično večina zdaj, ko prihajajo iz Slovenije, pravi, da so migranti mladoletni, kar pomeni, da se ukvarjajo z njimi, dejansko s temi vsemi problemi, ki bi se pa morali ukvarjati, pa enostavno ni časa. Zato jaz mislim, da je nujno, da se okrepijo praktično te inštitucije, in da seveda tudi izvajajo vse naloge tako kot je potrebno, enako kot uvajajo za nas občane, da uvajajo tudi za te posebne strukture.

Hvala lepa. Najprej dobi besedo Fredi Žibert. Izvolite.

Hvala lepa na besedo in lep pozdrav vsem.

Ključna zadeva katera nas skrbi, je zagotavljanje varnosti in izvajanje zakonodaje za vse državljane pod enakimi pogoji, kar na Dolenjskem, v Posavju dejansko se ne dogaja tako. Nekako je se poskušala dokazati ali pokazati, da se tu v teh primerih gre za posamezne incidente. Nikakor ne gre za posamezne incidente, ampak se dejansko varnostna situacija in podobni primeri stopnjujejo iz dneva v dan. Tudi to ni problematika same osnovne šole Velika dolina in fizični napad na učenca, ki se je zgodil ravno tako, smo nekaj dni po tem imeli neljub. tako smo nekaj dni potem imeli neljubi dogodek v Cerkljah na Krki, kjer je bil pa dejansko organiziran fizični napad s solzivcem, sekirami, bejzbol palicami, demoliran lokal, grožnje lastnici, poškodovani neromi. Organizator napada, obsojenec na prestajanju kazni, 15 Romov je napadlo dva neroma. Je kdo pridržan? Kolikor jaz vem, da ne. Primeri so se obravnavali, ampak zgodilo se ni nič. Zelo pogosti so primeri tudi nasilja v okolici vasi Gazice, vasi Hrušče. Tu ne gre samo za fizično nasilje. Gre za konstantno verbalno nasilje nad domačini, nad šolarji in dejansko ta zadeva se iz meseca v mesec, iz leta v leto stopnjuje. Vse predloge in za sodelovanje in reševanje trenutne problematike pozdravljamo, ampak je težava v tem, da glede na videno učinki tega niso zelo vidni. Nasilje se še kar naprej dogaja, kar kaže na preprosto dejstvo, da se ta problematika ne rešuje, vsaj aktivno se ne rešuje.

Od leta 2021-2022 smo predlagali in pričakovali sistemske rešitve, preventivo, zagotavljanje varnosti lokalnemu prebivalstvu ter odgovornost Romov v sklopu sobivanja. Kaj ugotavljamo? Verbalno in fizično nasilje se stopnjuje. Odgovornosti Romi ne sprejemajo, sprejemajo samo pravice, katere svoje pravice pa zelo dobro poznajo.

Še naslednja težava je v tem, da po vsem, kar se dogaja, krajani več ne zaupajo inštitucijam. Postajajo apatični, ne prijavljajo incidentov, kraj, nasilja, ker dejansko vidijo že neko daljše obdobje, da vse te prijave ne dobivajo nobenega epiloga, samo verbalno in fizično nasilje predstavnikov romske skupnosti, ne vseh, to moramo ločiti, da imamo zelo zelo bi rekel tudi del romske skupnosti, ki spoštuje zakonodajo, ampak problem je teh nekaj družin, ki dejansko ne spoštujejo zakonodaje in mečejo luč na kompletno skupnost. Teror, nadlegovanje v šolah, v okolici šol, na javnih površinah, na javnih prireditvah, v javnih prostorih in v lokalih se dejansko stopnjuje iz leta v leto. Vlomi, grožnje, maščevanje v primeru prijave, fizični obračuni in dejansko, zdaj, nova tema, katera se nam je zgodila v Cerkljah, je zahteva po varščini, ker je bila lastnica lokala opozorjena, da v primeru, če ne plača 300 evrov, bo imela težave pri vodenju lokala. In to se je dejansko zgodilo, kar je pokazal tudi zadnji incident.

Zelo resna težava, ki jo vidimo in doživljamo vsak dan, je tudi neenako obravnavanje Romov in lokalnega neromskega prebivalstva celotne Dolenjske in Posavja. Tu predvsem je težava v delu inštitucij. Pod inštitucije se šteje policija, tožilstvo in centri za socialno delo. Izvaja se sicer zakonodaja, ampak se izvaja minimalno od tega, kar morajo narediti, da opravičijo svoje delo, kar pa v končni fazi ne prinaša rezultatov. Ne koristijo vse zakonske možnosti, kateri jim zakonodaja omogoča. Kot sem že prej omenil, zakonodajo izvajajo v minimalni obliki. Namesto tega, da bi koristili vsa zakonska in dovoljena sredstva za izvajanje svojih aktivnosti. Zakoni dejansko niso slabi in jih imamo, ampak je problem to, da jih slabo izvajamo. Glede na to, na način, kako določene inštitucije opravljajo svoje delo, posledično ne dosegajo ciljev integracije Romov in ne zagotavljajo varnosti enako vsem državljanom na področju Posavja in Dolenjske.

Malo o stanju v romskih naseljih. V romskih naseljih se dogajajo zabave. Te zabave so po navadi podkrepljene s streljanjem, s kratkocevnim, dolgocevnim, avtomatskim orožjem. Vprašanje za policijo je to, ali imajo Romi neprijavljeno orožje in strelivo in zakaj se ne ukrepa? Ravno tako, kot je župan omenil, vozniška dovoljenja. Se pravi, kar nekaj je takih, ki niso opravili osnovne šole in so, bi rekel, omejeno pismeni in dejansko ne poznajo cestno prometnih predpisov. Zanima me, kje so pridobili vozniška dovoljenja in predvsem smatram, da je tu potrebna dejansko revizija postopkov pridobivanja vozniških dovoljenj. Samo nasilništvo romske populacije na prireditvah v Občini Brežice in tudi v ostalih dolenjskih občinah je dejansko postala stalnica in je problem varovanja takih, takih prireditev.

Kako nekako poteka ta problematika, bi rekel, dela problematične romske populacije, gre nekako tako; od 18. do 14. leta vršijo neko verbalno nasilje in grožnje, od 14. do 16. leta, kot imamo primer pri nas, gre za fizično nasilje in vlome, manjše kraje, potem, ko so malo starejši, od 16. do 18. leta, gre že za uporabo hladnega orožja, nožev, palic in javnih pretepov, kar je lep primer dogodkov iz Cerkelj pred 14 dnevi, seveda, ko so pa polnoletni gre pa za organiziran kriminal, vlome, strelno orožje in za izsiljevanje.

V občini Brežice, če govorimo konkretno, imamo takih problematičnih romskih družin nekje okrog deset od vseh in na te romske družine je potrebno postaviti fokus in to zadevo urediti, ker zadeva se enostavno sama po sebi ne more urediti. Zato pozivam tako policijo, tožilstvo in center za socialno delo, da maksimalno koristijo zakonodajo in ukrepe, katera jim je trenutno na razpolago, seveda pa je potrebno začeti tudi zakonodajo sistematsko reševati in prilagajati trenutnim razmeram.

Toliko z moje strani, hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo Anji Zevnik, ravnateljici Osnovne šole Velika Dolina.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni tudi z moje strani!

Zdaj, jaz bi povedala takole, čisto na kratko. Nasilje na šolah, medvrstniško nasilje, tako skrito, kot tisto, prikrito, ga je, povsod ga je. Zdaj, pri nas se je zgodilo to, kar se je zgodilo in prišlo je v medije, tako da pravzaprav veste čisto za vsak korak, kaj se je zgodilo prej, kaj se je zgodilo potem. Veliko nasilja na ostalih šolah po Sloveniji pa je skritih in tudi o tem bi se bilo vredno pogovarjati.

Torej, sedaj pa kako to nasilje reševati. Zdaj, veliko je bilo vprašanj namenjenih meni, kaj ste naredili, česa niste naredili, se pravi, kje ste zgrešili, da je do tega prišlo?

Zdaj, kot veste, smo šola že, odkar, od začetka šolskega leta res intenzivno sodelovali s centrom za socialno delo, s policijsko postajo, z ministrstvom in tudi z inšpektoratom. Od začetka šolskega leta smo sestankovali s starši, starši so pritiskali na šolo, češ da je šola mogoče pristranska do romskih otrok, da jim dajemo potuho in tako naprej. Sestankovali smo, pogovarjali smo se kaj, kaj in kako, kako morajo starši doma se pogovarjati, da bodo naši, da bodo otroci, se pravi, sprejeli drugačno kulturo, da bomo nekako zaživeli skupaj, ker pomembno je vedeti tudi to, če že govorimo o romski problematiki, tematiki na naši, v našem koncu, je tudi to, da so prišli Romi v naše konce leta 2019, se pravi, da smo se srečali s to manjšino v šoli leta 2019, prej s tem nismo imeli izkušenj in seveda smo jih sprejeli in jih nekako, smo poskušali se prilagajati, jih vključevati, navezati stik s starši, komunikacijo, vedno pa to ni bilo lahko. So primeri, kjer se lažje pogovarjamo, so pa tudi primeri, kjer se pogovarjati ne zmoremo.

No in, skratka, težav ni, ko so otroci majhni, ko pa rastejo, pa se težave večajo. In če govorimo o tem otroku, o katerem je bila pač že beseda danes, lahko rečemo, da je težava tudi ta, da zelo težko navežemo stik z njegovimi starši in zelo težko se kaj dogovorimo in zato se zadeve težje rešujejo. Šola, ko vprašajo, kaj ste ukrepali prej? Ukrepali smo v skladu z zakonodajo in s pravili šolskega reda. Vedno je pač potrebno tako ukrepati. Ko me nekdo vpraša zakaj tega učenca, kljub temu, da so starši že opozarjali, da je nevaren, da grozi, da ne vem, da je kaj ukradel in tako naprej, zakaj ga niste izključili? To sem že povedala velikokrat, izključitve, do izključitve pač v šoli ne more priti, bilo pa je izvršenih kar nekaj ukrepov, med ostalimi tem, da smo dežurstva povečali. Naša šola je zelo majhna, imamo malo število strokovnih delavcev in zato pravzaprav vsi po vrsti dežurajo in smo samo še po hodnikih in gledamo. Potem smo v letošnjem šolskem letu nabavili omarice. Učenci so se počutili, da jim kar naprej stvari zmanjkujejo, da nekdo krade lastnino in to smo rešili z omarico, omaricami. Potem nam je občina Brežice priskočila na pomoč in nam kot šoli priskrbela s strani Centra za socialno delo, delavko, ki je bdela nad našimi Romi. Mi imamo na šoli štiri Rome, kot veste, nam romski pomočnik nikakor ne pripada, ampak smo s temi, s to delavko res veliko pridobili. Ne samo to, da jih pazi, da gleda na njih, ampak tudi tako, da se dela z njimi, da se, ne vem, te neke omejitve, ki jih imajo, jezikovne in druge učne, da jih lažje pridobijo. Tako, da vse to v bistvu smo delali. Potem svetovalna delavka se je res redno vključevala, imela učence pri sebi, delala z njimi, se pogovarjala in nekako vodila, kako reagirati, če nekdo tebe, ne vem, zbada, kakorkoli že, ampak a veste, zelo težko je pa potem predvideti, kaj se bo zgodilo.

Če ste poslušali že prej gospoda župana, predsednika sveta staršev, predsednika krajevne skupnosti, veliko težav je v kraju samem in velikokrat sem opozarjala, da se težave iz kraja, iz popoldanskih zadev širijo potem v šolski prostor in to pa je tista težava, na katero zelo težko v šoli vplivamo, ukrepamo oziroma vse preprečimo in tako se je zgodilo tudi v tem primeru. Tako da vedno pa je pač treba pač nekako poudariti to, držali smo se zakonodaje in pravil šolskega reda, ampak je ob teh omejitvah pri določenih učencih zelo, pa ne govorim tukaj samo o učencih romske skupnosti, pri določenih učencih zelo težko, kaj doseči oziroma preprečiti to medvrstniško nasilje.

Toliko z moje strani.