18. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

17. 4. 2019
podatki objavljeni: 17. 4. 2019

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.  Obveščam vas, da so bili zadržani in da se seje ne more udeležiti mag. Karmen Furman in so z nami kot nadomestni člani: Aleksander Reberšek namesto Ive Dimic, Nataša Sukič namesto Primoža Siterja in Matjaž Han namesto Soniboja Knežaka.  Lepo pozdravljeni, tudi vam! Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem po 64. členu. Dnevni red: Predlog zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nujni postopek. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2G), NUJNI POSTOPEK.   Gradivo (Predlog zakona, Mnenje Državnega sveta, Mnenje Zakonodajno-pravne službe) je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora in imamo vložene amandmaje in pojasnila ministrstva na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na sejo smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance, Zakonodajno-pravno službo in Državni svet Republike Slovenije.  Kolegij predsednika Državnega zbora je na 30. seji 8. 4. 2019 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena poslovnika. Amandmaje so vložili koalicijska poslanska skupina k prvemu in drugemu členu in Poslanska skupina Levica prav tako k prvemu in drugemu členu. Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želijo predlagatelji zakona, to je Vlada, podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, gospod Tilen Božič.
Tilen Božič
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci in ostali!  Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v svojem 144 členu ureja tudi zavarovalne osnove za delavce od katerih se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z obstoječo zakonodajo si pri regresu za letni dopust plačujejo prispevke od osnove, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Slovenije za predpretekli mesec. Konec lanskega leta se je pojavila pobuda, to pobudo smo seveda vključili v izhodišča, ki so bila tudi predstavljena koaliciji. Gre za izhodišča povezana z zakonom, se pravi ZPIZ, spremembami ZPIZ-2, sočasno je pa tudi nekako v paketu prišlo do predstavitve izhodišč, ki jih pripravlja Ministrstvo za finance na področju Zakona o dohodnini. Ko smo dobili nekako potrditev, da lahko gremo s tem naprej na Ekonomsko-socialni svet, smo v okviru predstavitve že prvi dan v bistvu, ko smo ta izhodišča predstavljali na Ekonomsko-socialnem svetu, bili nekako pozvani, da bi, se pravi tole spremembo, ki se ukvarja z nižjo obremenitvijo regresa za letni dopust, speljali čim prej. Se pravi nekako ločeno od nekaterih drugih pobud za katere so bile tudi ustanovljene pogajalske skupine, sedaj pogajanja tečejo, se pravi ločeno od tistega je bila sprejeti tudi odločitev, nekako skupaj, konsenzualen sklep, da bi rešitev, kot je bila zastavljena, čim prej pripeljali preko Vlade in tudi k vam v Državni zbor. Se pravi, sprejeta je bila takrat s širokim konsenzom.  S to spremembo ZPIZ-2 se zvišuje meja, do katere do izplačila regresa za letni dopust ne bi bilo treba plačati prispevkov za socialno varnost. V skladu z navedeno spremembo se prispevki za socialno varnost tako ne bodo plačevali do zneska regresa v višini 100 % povprečne plače. Sprememba bo tako prinesla znižanje osnove za plačilo prispevka delojemalca in prispevka delodajalca. Če pogledamo za koliko dejansko bi prišlo do spremembe osnove za obračun prispevkov, gre v tem primeru, se pravi, če bi nekdo prejel regres v višini 100 % povprečne plače za znižanje osnove v približni višini 500 evrov. Sprememba bi se uporabljala za vsa izplačila regresa za letni dopust v letu 2019, predvideva pa tudi način poračunavanja oziroma vračila prispevkov za socialno varnost v primerih, ko bo regres izplačan pred začetkom veljavnosti te spremembe, saj nekatere družbe ozirom številne izmed teh so svojim zaposlenim regres za letošnje leto že izplačale, večji del bo pa nekako izplačan oziroma večina mora biti izplačana do konca junija.  Glede na to, da preostala zakonodaja, ki ureja socialna zavarovanja ter plačilo prispevkov glede zavarovalne osnove napotuj ena enako osnovno, kot jo določa ZPIZ-2, bo ta sprememba seveda vplivala tudi na obveznost plačila vseh ostalih prispevkov za socialno varnost. Od tukaj naprej, se pravi še kar se tiče amandmajev z vidika ministrstva, seveda amandmaje, ki so bili vloženi s strani koalicijskih skupin, podpiramo, ker nekako izčiščujejo oziroma poenostavljajo eno izmed dikcij, se pravi kateri podatek se dejansko uporabi, kadar se izračunava do kakšne višine se prispevki ne obračunajo. Kar se tiče predlogov Levice, ki so, se pravi amandmajev Levice in nasprotujejo, bi potem kasneje podal tudi morda dodatna pojasnila. Prav tako bom dodal potem še pojasnila vezna na nekatere komentarje, ki jih je, se pravi izpostavila oziroma jih bo še izpostavila Zakonodajno-pravna služba. Za dodatna pojasnila pa sem vam seveda tukaj na razpolago, tako s kolego Žihrom iz Ministrstva delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot tudi z gospod Strelec, ki pa prihaja z Ministrstva za finance. Hvala.
Hvala lepa za dodatna pojasnila.  Želi besedo Zakonodajno-pravna služba, gospa dr. Katja Triler Vrtovec?
Katja Triler Vrtovec
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Z vidika, mi smo dali pisno mnenje z vidika retroaktivnosti, kjer smo želeli predvsem dodatna pojasnila glede prehodne ureditve, kar je predlagatelj storil z dodatnimi pojasnili, ostalih pripomb na predlog zakona pa nimamo. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta, Dane Kastelic? Izvolite.
Danijel Kastelic
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na podlagi 20. člena Poslovnika Državnega sveta pripravila mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na 18. seji, 4. aprila obravnavala predlog o spremembi zakona, ki ga je v Državni zbor po nujnem postopku predložila Vlada. Komisija ugotavlja, da se s predlogom zakona želi zvišati razpoložljiv dohodek in izboljšati socialni položaj delavcev v primeru neizplačanega regresa za letni dopust na način, da se spreminja znesek do katerega se regres za letni dopust ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.  Komisija podpira predlagane rešitve, seznanjena je bila tudi s podporo tako delodajalske, kot delojemalske strani ob obravnavi predlaganih rešitev na Ekonomsko-socialnem svetu. Komisija pa dodatno ugotavlja, da je obravnavani predlog zakona povezan s Predlogom zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki je bil v obravnavo Državnemu zboru predložen istočasno in prav tako po nujnem postopku. Glede na navedeno vsebinsko… predlaganih rešitev, je bilo v razpravi pozvano k poenotenju izrazoslovja, uporabljenega v navedenih dveh zakonih v povezavi z zneski, ki služijo kot podlaga za določitev višine zneska do katerega se regres za letni dopust ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo iz delovnega razmerja.  Iz pregleda amandmajev koalicijskih poslancev pa ugotavljam, da je navedena pobuda iz razprave, ki smo jo imeli na Komisiji Državnega sveta že upoštevana. Komisija je v povezavi z informacijo, da se zaradi predlaganih rešitev predvideva manko v blagajni pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 1, 4 milijona evrov, pozvala k skrbi za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v povezavi z izzivi starajoče se družbe ter obremenitvami, ki jih slednja prinaša za proračunska sredstva, saj ima vpliv tudi na druga področja družbe: zdravstveno varstvo, infrastrukturni izzivi, ki so povezani z višjimi družbenimi izdatki.  Komisija predlog podpira. Hvala.
Hvala lepa za podano mnenje. Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o amandmaju. Po glasovanju o amandmajih, pa na koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, gremo naprej.  Odpiram razpravo o 1. členu. Vložena sta dva amandmaja s strani PS koalicija in iz strani Poslanske skupine Levica. Predlagam, da razpravljamo najprej o vloženem amandmaju poslanske skupine… ja, obe skupaj, ampak najprej bi poslanske skupine. Dobro, hvala lepa za popravilo, za popravek. Besedo dajem prijavljenemu Mihu Kordišu. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Vladni paket razbremenitve regresa je globoko nepravičen. neki delavki z minimalno plačo namenja dodatnih 160 evrov, predsedniku Uprave Nove ljubljanske banke pa namenja 500 evrov. In spet imamo na mizi predlog razbremenitve, ki dela predvsem za 1 % tistih, ki so v naši družbi najbogatejši. Pri temu, da so že v prejšnjem mandatu dobili za 80 milijonov evrov letno davčnih odpustkov in mislim, da to ni prav. Zato smo v Levici vložili amandma, ki razbremenitev regresa ohranja za tiste z najnižjimi ali pa srednje visokimi, če želite dohodki, za tiste z najvišjimi dohodki pa pušča obremenitev regresa takšno kakršna je. Se pravi od našega predloga ima korist delavska večina v tej državi, to je slabih milijon in pol ljudi, do čim tisti, ki zaslužijo največ, daleč največ in za slovenske razmere veljajo za bogate, pa prispevajo enako kot prispevajo do sedaj. Na ta način tudi državnim javnim blagajnam ohranimo 20 milijonov evrov, za katere vsi vemo, da jih presneto potrebujemo na raznoraznih področjih. Mogoče v zadnjem času najbolj prednjači področje zdravstva. Da se jih 20 milijonov evrov namesto, da jih damo 5 % najbogatejših v tej državi za njihovo luksuzno potrošnjo, za vlaganje v špekulativne sklade in podobno, lahko namenimo na področje zdravstva za skrajševanje čakalnih dob za sanacijo primarija in tako naprej. Malo me je presenetilo stališče ministrstva, ki niti ni Ministrstvo za finance, ampak je Ministrstvo za delo, da nasprotuje našemu amandmaju. Težko si predstavljam, kakšen bi bil vsebinski razlog za to nasprotovanje, zato predstavnikom ministrstva namenjam vprašanje, zakaj zavračate, zakaj nasprotujete amandmaju, ki smo ga dali v Levici? Ponavljam, naš amandma ohranja predlog razbremenitve regresa za milijon in pol ljudi, delavsko večino v tej državi, zaštopa pa razbremenjevanje tistih, ki imajo že zdaj več kot preveč denarja.  Hvala.
Hvala lepa za razpravo. Gospod Tilen, boste odgovorili?
Tilen Božič
Hvala za besedo.  Kot rečeno že uvodoma sem želel sedaj, sem že napovedal, da se bom odzval nekako podrobneje sedaj. Prva reč, ki sem jo že uvodoma povedal je ta, da predlog kot je bil pripravljen takrat v izhodiščih, je bil seveda predstavljen tudi Ekonomsko-socialnemu svetu, kjer so tako predstavniki delavcev kot delodajalcev in v okviru teh pogovorov je bila nekako ta rešitev kot je pred vami, pripoznana kot primerna in je dobila tudi podporo in tudi lahko rečemo neko vzpodbudo, da jo čim prej – in zato je bil sprejet sklep, posredujemo v obliki rešitve njim v vednost in seveda potem tudi v vladni postopek in nato v Državni zbor. Tako da gre za nekako usklajen predlog. Druga zadeva, ki pa… se pravi drugi razlogi, zakaj pa Ministrstvo za delo tej rešitvi nasprotuje, pa izhajajo nekateri iz vsebinskih, nekateri iz tehničnih razlogov. Zdaj tehnični, ki se jih običajno nekako da med obrobne, pa v tem primeru niso toliko obrobni, se dejansko tičejo izvedljivosti(?) te rešitve. Prvič zaradi tega, ker predvideva tukaj poznavanje na ravni delodajalca, s kakšnimi dohodki nekdo razpolaga. Načeloma, če dela le pri enem, seveda je to možno vedeti, ampak načeloma je tukaj najbrž pod vzeto, da bi mogel potem delodajalec pridobiti podatke od Finančne uprave, zato, da ugotovi, koliko dejansko tista osnova od katere potem odmerja te prispevke. To je ena zadeva. Za take podatke je običajno, da so dokončni v bistvu v letu po tistem, na katerega se nanašajo, kar nekako vzpostavlja pod vprašanje nekako ta časovni okvir. Naslednja zadeva, se pravi vezana na te dve zadevi, ki sem ju omenil, sta pa tudi, da v tem trenutku nimamo podlage v Zakonu o davčnem postopku, ki bi omogočal takšno razkritje podatkov. Postavi se pa potem tudi neko vprašanje sorazmernosti pri tem, ali zagotavljati oziroma, kaj je podlaga za zagotovitev oziroma utemeljitev zagotavljanja takšnih podatkov, ki se štejejo kot osebni podatki oziroma kot davčna tajnost vsakemu posamičnemu delodajalcu seveda za vsakega posameznega delavca. Nadalje je tukaj povezano tudi s tem, da notri v predlogu je seveda navedenih več zneskov, razumno. Gre za neko lestvico, ki pa načeloma ni sorodna kakšni drugi lestvici. Se pravi z vidika neke preprostosti, enostavnosti ali pa uporabnosti rešitve v vsakdanjem življenju, se pravi v praksi, se zastavlja tudi vprašanje izvajanja tega čisto na operativni ravni. Se pravi, ali ni možno cilja, ki ste si ga postavili – ki razumem, da ga tudi zagovarjate, doseči na kakšen drugi način. Ker vaš cilj je v končni fazi kot razumem, da bi nekako se pravi proporcionalno oziroma z neko regresijo, obremenili ta dohodek – v tem primeru gre za regres. Se pravi tisti cilj bi najbrž bilo možno doseči preko kakšnega bodisi drugega zakona ali druge rešitve. Ene izmed teh rešitev, ki bodo verjetno v naslednjih mesecih tudi tukaj v Državnem zboru, ki so bolj se pravi, kjer se običajno bolj osredotoča te na progresivni pristop, je ravno dohodnina. Se pravi, ali v okviru tistih sprememb, ki bodo predlagane, se tičejo tako splošne olajšave, se tičejo lestvic in vseh teh zadev, ne bi nemara bilo bolj smiselno tam preveriti, ko je sistem že postavljen, možnost za dosego tega cilja, seveda, če bi bil potem na koncu dosežen konsenz. Tako da, iz teh razlogov mi nekako to rešitev štejemo za manj primerno. Kot rečeno, tudi ni običajna v sistemu prispevkov za socialno varnost. Hvala.
Hvala lepa za pojasnila, dodatna. Besedo ima dr. Katja Triller Vrtovec, izvolite.
Katja Triler Vrtovec
Hvala. Zakonodajno-pravni službi se z vidika predlaganega amandmaja zastavljata dve ustavno pravni vprašanji. Prvo se nanaša na splošno načelo enakosti, ker regres za letni dopust je delovno pravni institut, ki je vezan na pravico delavca do letnega dopusta, ta pravica pa se pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja in obstoječa ureditev za to, delovno pravni institut regresa zaposlenih delavcev obravnava enotno, tako da vse regrese razbremenjuje v enakem znesku - to je do višine tisoč 270 evrov – jih izvzema iz osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost. Predlog amandmaja želi enoten institut regresa obravnavati različno, v odvisnosti od letne davčne osnove zavezanca za dohodnino. Glede na ustaljeno ustavno sodno presojo, mora zakonodajalec enake položaje obravnavati enako. Če zakonodajalec želi enake položaje obravnavati različno, pa mora za različno obravnavo izkazat razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. To pomeni, da mora biti stvarno utemeljen glede na predmet zakonodajnega urejanja. V obrazložitvi amandmaja ni pojasnjeno, zakaj bi bilo razumno odstopiti od sedanje ureditve, ki delovno pravni institut regresa obravnava enako v odvisnosti od tega, ali je zaposleni pridobil pravico do letnega dopusta ali ne. Prav tako ni pojasnjeno, kako je predlagani novi kriterij razlikovanja v odvisnosti od davčne osnove zaposlenih, ki poleg dohodkov iz zaposlitve, vključujejo tudi druge dohodke – to so dohodki iz dejavnosti, katastrski dohodek, dohodek iz oddajanja premoženja v najem, dohodek iz kapitala - stvarno povezan z izključno delovno pravnimi instituti – to je institut regresa, letni dopust in pogodbe o zaposlitvi. Zato se zastavlja vprašanje, če je predlagana ureditev, če posega v splošno načelo enakosti pred zakonom.  Drug pomislek iz vidika Ustave se pa nanaša na pravico do varstva osebnih podatkov. Po Ustavi mora za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov obstajati zakonska podlaga. Delodajalci po obstoječi ureditvi nimajo zakonske podlage za zbiranje podatkov svojih zaposlenih o letni davčni osnovi, saj se odločba o odmeri dohodnine vroči samo davčnim zavezancem. Delodajalci namreč kot plačniki davkov, obračunavajo in plačujejo samo akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve, prek obračuna davčnih odtegljajev – zato bi ta predlog amandmaja lahko posegel tudi v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov. Hvala za besedo.
Hvala lepa za dodatna pojasnila. Besedo ima poslanec Matjaž Han, izvolite.
Hvala lepa.  Najprej, jaz pozdravljam ta zakon, pozdravljam namen zakona, da se letni regres razbremeni vseh, bom rekel, prispevkov in davkov in dohodnine in s tem bodo vsi delavci v tej naši državi in vsi zaposleni v tej naši državi dobili najmanj 150 evrov več denarja v žep, kot v lanskem letu, najmanj in se mi zdi to zelo, zelo dobro. Tisti delodajalec, ki je, ki želi biti atraktiven, ki želi biti, bom rekel, še boljši od naslednjega, bo dal tega regresa še bistveno več in bo lahko navaden delavec, lahko dobil tudi po 500, 600 evrov več denarja v žep, kot pa v lanskem letu in na sploh, v vseh letih. Naj povem gospodom, ki verjetno niso videli tovarne od blizu, da je dopust, letni dopust (nadaljevanje) in regres, sta nezdružljiva in vse je zapisano v Zakonu o delovnih razmerjih in je delodajalec dolžen delodajalcu dati dopust in regres in če se je država odpovedala, ta požrešna država, odpovedala zdaj nekih dohodkov, se mi zdi meni to, neizmerno dobro. To kar pa Levica dela, pa enostavno želi zavlačevat, enostavno želi ta zakon, bom rekel, ne vem zakaj, iz meni neznanih razlogov rušit, s tem da maja, junija, julija ljudje ne bodo dobili več denarja v žep, kot si ga ta moment zaslužijo. Mene veliko sindikalistov v tej državi, me je poklical in spraševal, kdaj bo ta zakon sprejet. Na prave sindikaliste se delavci, ker medije spremljajo, obračajo. Zelo pomembno jim je, da bo ta zakon sprejet v takšni obliki, kot ga ta moment Vlada predlaga, ker vedo, da bodo zardi tega, hvala bogu, imeli v letošnjem letu, pred poletjem, kakih 100, 150, 200 evrov več v žepu in ta predlog, je zavajajoč, od Levice. Zdaj bom pa vprašal, bom rekel, gospode, ki so prišli s to idejo – kako boste pa razlagal, ko bojo šli ti bogati ljudje, ne? Vaši bogati ljudje, ki prejmejo 30 do 40 »jurjov« - to so za vas bogati ljudje – v »penzijo« in bojo imeli tudi zaradi tega vašega predloga višjo »penzijo«. Kako boste pa to razlagali? Ker oni si bojo poplačal, poplačal se bojo njim prispevki. Bogim se prispevki ne bojo plačal in ne bojo imeli višje »penzije« in ne bo jim se šlo v »penzijsko« blagajno, s tem ne bo nič vplačan, po vašem predlogu. Bogati, ki pa tako ali tako, po vašem tako regresa ne rabijo, bojo pa ta regres, kakršenkoli, dobili, pa še v »penzijsko« blagajno se jim bo vplačalo, zgodbo. To ste vi napisal, dragi moji. Kaj pa potem? Poleg tega, je regres, v podjetjih, morajo imeti vsi enako, vsi enako in v pravih podjetjih, dragi moji, je tisti, ki je šef in tisti, ki je zadnji, če so pravi in če dobro delajo, so tudi rezultati in jaz ne morem, kot podjetnik, reči, zdaj bom dal pa regres enim 700 evrov, drugim 900 evrov, ti pa, ki imaš malo več, pa tako ga nič ne dobiš. Ne gre, dragi moji, tako. Ne gre. Žal ne gre. Vsi moramo imeti isti regres. Vsi moramo imeti dopust v tej, v onem in to, ta vaš amandma je zavajajoč in bistveno slabši za, bom rekel, tiste, ki imajo manj. Ker ti bogati, vaši bogati, bodo s tem in boste omogočili, da bomo lepo jim plačali še v pokojninsko blagajno in bodo oni iz pokojninske blagajne imeli večjo plačo oziroma pokojnino. Drži? Ja, drži, ne? Tako da, lepo vas prosim, vsaj enkrat, ko je usklajeno med socialnimi partnerji, ko so na Ekonomsko socialnem svetu rekli, delodajalci, delojemalci in Vlada, kjer smo se uskladili, kjer država ne pobere tam / nerazumljivo/ denarja, ker bodo ljudje več denarja imel.. Ne, Levica mora bit pametna. Dragi moji, lahko govorite, pišete, vam lahko zdaj zadaj fantje mladi svetujejo. Nimate prav, nimate prav in delate slabo za ljudi in za delavce / izklop mikrofona/
Tako in tako imate besedo, Miha / smeh/
Hvala. Grem po vrsti. Za začetek, pri nas nimamo tako zelo požrešne države, kot imamo požrešno elito, kakor imamo požrešno elito, ki izvaja svojo družbeno moč tudi na način, da si svoje privilegije še utrdi in da si zagotovi še višje dohodke. In ta vladni reformni paket za regres, dela v tej smeri – ker najbolj bogatim v tej državi namenja dodatnih 20 milijonov evrov in zdaj kolega Han lahko tukaj relativizira, lahko krili z rokami, lahko se zaletava vame, ampak dejstvo je, da je cela ta njegova intervencija namenjena eni in eni sami stvari, ki je pač zaščita privilegijev najbolj bogatih v tej državi. In tudi ne drži, da v Levici želimo zadrževati ta predlog, kot kolega Han trdi – želimo le, da se ta predlog naredi drugače. Da se napiše v korist delavske večine - tako kot predlagamo – ne pa da se z izgovorom  (nadaljevanje) koristi delavske večine hkrati daleč najbolj razbremenjuje 1 odstotek najbogatejših v tej državi. Tisti imajo največ od tega in ta 1 odstotek tudi ne pade ali veste kolega Han na 30 tisoč evrov, ampak na veliko višje dohodke. Tako, da ne morem pristati na takšna izlaganja sploh pa na relativizacijo v smislu kaj bo, potem s penzijami. Saj imamo vse možnosti, da enkrat za spremembo napišemo tudi progresivno ne nazadnjaško progresivno pokojninsko reformo, ki bo več dala tistim, ki imajo sedaj najnižje penzije brez težav. Če nadaljujem z odzivom na stališče Ministrstva za delo. V osnovi kolega Božič ste navedli tehnične razloge, navedli ste preprosto, skratka, niste navedli nikakršnega vsebinskega razloga. Tudi, če na današnji seji naš amandma pade bi ga mi še enkrat vložili za plenarno sejo Državnega zbora in do takrat lahko še posebej, če ste pripravljeni delati z nami izbrusimo skupaj vse te tehnične problematičnosti, ki jih vidite v našemu predlogu. Jaz sicer mislim, da niso toliko zelo problematični kot jih vidite vi pa vendarle vam podajam roko, če ste vsebinsko na strani tega je, da se razbremenitev regresa nameni za milijon in pol ljudi, ki pri nas padejo v delavski in srednji razred, za najbogatejše nekaj 10 tisoč pa ne. Mi smo pripravljeni z vami, če ste vi pripravljeni delati z nami in je ta zakon lahko sprejet, po tem časovnici kot je sedaj zastavljena samo, da je veliko bolj družbeno opravičen kot je v vladnem izhodišču bil in kakršnega smo dobili na mizo.  Hvala.
Dobro. Hvala. Razpravo? Samo so še na vrsti drugi. / medsebojno pogovarjanje/ Gremo naprej. Besedo ima Janja Sluga.  Izvolite.
Hvala lepa.  Tudi jaz bi se dejansko lahko čisto vsemu pridružila temu, ker je kolega Han povedal s to razliko, da mene ne kličejo sindikalisti pač pa me skličejo zaposleni delavci, kličejo me delavci iz računovodstev, kličejo me delavci iz kadrovskih služb in vsi željno pričakujejo potrditve v Državnem zboru, da bodo končno res lahko razbremenjene regrese izplačali svojim zaposlenim. Jaz upam, da ste v Levici poslušali tudi izvajanje Zakonodajno-pravne službe, ker se mi zdi tisto daleč bolj problematično kot pa to, kar se vi opirate kaj je sedaj povedalo Ministrstvo za delo. Zelo jasno je bilo povedano, da je to predlog, ki je bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu in še celo več. Prošnja na Ekonomsko-socialnem svetu je bila, da se zadeva čim prej spravi v proceduro in čim prej sprocerisa do konca, da se bo začela lahko uporabljati. Jaz res predlagam, da predlagate socialnemu svetu, da ste Levica četrta stran Ekonomsko-socialnega sveta pa se tam, potem z njimi dogovarjate. Naj vas opozorim še na nekaj. Dohodnina tudi obstaja v tej državi. To, kar sedaj zatrjujete, da bodo delavci dobili manj kot pa oziroma obremenjeni, razbremenjeni manj kot pa bogati tisti, ki pač jih vi pojmujete za bogate naj vas opozorim, da na koncu pri dohodnini se te vse zadeve še enkrat plačajo in tam obstaja razlika med tem koliko bodo plačali eni in koliko drugi. Govoriti kar, da bodo eni napram drugim oškodovani zagotovo v tem smislu kot ste navedli ne drži, zato jaz še enkrat apeliram, da to zadevo čim prej potrdimo, procesiramo in da končno damo delavcem, kar si zaslužijo.
Hvala za razpravo. Repliko ima Miha Kordiš.
Hvala. Dve poanti. Prva poanta je naslednja. Zakonodajno-pravna služba nastopa iz pozicije zagovora abstraktne enakosti in zagovora obstoječe zakonske ureditve. Mislim, to so vsa izhodišča Zakonodajno-pravne službe do čim kaj v Levici želimo doseči oziroma smer, v katero želimo z našim predlogom razbremenitvi regresa prispevati pa je zagovarjanje konkretne enakosti. Tisti, ki ima minimalno plačo pa tisti, ki vodi upravo Nove Ljubljanske banke, ta dva že zdaj v naši družbi nista enaka ne po družbeni moči, kaj šele po dohodku, ki ga imate po standardu, ki ga uživata. In to je to kar sem hotel replicirati.
Hvala. Besedo ima Marjan Pojbič. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Najprej se moram globoko pridružiti mojim kolegom, ki so razpravljali o tem, da tisti, ki nimajo niti minute delovne dobe in ki niso prejeli niti ene normalne plače razen to, da so privilegirani pa so imeli srečo, da so bili izvoljeni v Državni zbor, ne morejo razumeti kaj je regres in kaj je plača, kaj je delovnopravna zakonodaja in tako dalje. Ne bom se spuščal v podrobnosti. To je resnično že sramotno, da taki ljudje tukaj postavljajo in držijo v šahu celotno to državo in celotno to vlado in to mislim predvsem na tega gospoda Kordiša, ki počasi že gre tako daleč, da presega vse meje dobrega okus. Se spomnite njegovega twitta, ki ga je napisal, kako drži v šahu vlado in tako dalje, jaz ga imam še zdaj shranjenega gor, vam ga bom še enkrat prinesel, pa prebral tukaj. In ne želim se z njim ukvarjati. Zdi se mi izjemno pomembno, da je tokrat s tem, ta zakon v Slovenski demokratski stranki podpiramo, ker vedno smo podpirali vse tiste stvari, ki so dobre za ljudi in ta zakon je dober za ljudi. In tokrat se je po dolgem času država nečemu odpovedala in to prepusti, da dobijo v žep tisti ljudje, ki pridno in trdo delajo in tako je tudi pravilno. In tisti, ki bodo dobili razliko regresa, ki bi sicer šel v državni proračun oziroma v katerikoli izmed sestavnih delov državnega proračuna, dobijo v žep in jim bo s tem zagotovo omogočeno neko vsaj malce boljše življenje. Še bodo 150 evrov, 250 ali koliko že denarja dobili v žep in če sta dva zaposlena v družini je to 300 ali pa 400 evrov, to za eno družino s plačo tam 700, 800, 900, 1000 evrov veliko pomeni, sploh še, če imajo otroka dva in tako dalje, otroka dva, ki sta šoloobvezna in ko je treba vse šolske potrebščine kupiti septembra in tako naprej vsak tak evrov pride izjemno, izjemno prav. In hvala bogu, da smo enkrat prišli do te točke, da smo stopili vse politične opcije skupaj, da je bilo usklajeno med socialnimi partnerji in jaz sem prepričan, da bo ta zakon šel skozi tudi čim prej in prav je, da delavci tisti, ki si to zaslužijo dobijo ta denar, to razliko denarja v žep. In hvala tudi državi, da se je tokrat, enkrat resnično odločila, pa se tudi nečemu odpovedala in to v korist zaposlenih in tudi delavcev, torej zaposlenih, to so delavci, se opravičujem. Morda bi se še samo dotaknil tega kar je povedala gospa iz Zakonodajno-pravne službe. Jaz mislim kdo je to gospo poslušal, potem sploh ne bi smelo biti več dileme, potem je ta amandma, ki ga je vložila Levica popolnoma nesmiseln in brezpredmeten in popolnoma nedodelan. In žalostno, da imajo tam ne vem koliko teh njihovih, pravijo v narekovajih strokovnjakov, ki so ta amandma pripravljali, da niso preučili teh stvari. Vsaj bi se posvetovali z Zakonodajno-pravno službo in dobili ustrezne podatke oziroma ustrezne informacije kako in kaj in morda pripravili nek predlog, ki bi bil vsaj neustavno sporen. In resnično ne morem več razumeti in tudi sam pri sebi sem že jezen, ko poslušam gospoda Kordiša, ko ruši vse kar je mogoče samo zato, da bi si nabiral politične točke in Levica nabirala politične točke. In na koncu boste videli, ljudje niso neumni, ljudi ni možnost zavajati, ljudi ni možno okoli prenašati z lepimi besedami, ljudje se zavedajo kaj pomeni dobiti nekaj več v žep na mesec. In jaz sem prepričan, da bodo to tudi skozi ta zakon razumeli, tudi mene kličejo ljudje, tudi mene sprašujejo tako kot je Janja Sluga prej povedala, iz vseh služb od administracije, od tistih, ki so zaposleni in tako dalje. In sprašujejo kdaj bomo že končno sprejeli ta zakon, da bodo oni letošnji regres dobili, torej v večji višini izplačali. In seveda utemeljeno nas to sprašujejo. Jaz sem prepričan, da je to naše širše politično soglasje, kot sem včeraj povedal pri enem zakonu, ki smo ga sprejemali v Državnem zboru, hvala bogu, to je v dveh dneh druga taka velika stvar, mislim, da počasi se resnično spreminja stanje v naši državi, v naši družbi, da začnemo razumeti kaj je naša primarna in ključna naloga in to je, da pomagamo ljudem, delamo za ljudi, ne delamo zato, da ljudem vzamemo, ampak delamo zato, da bomo ljudem dali. Pomagali jim, da bo njihovo življenje boljše in lepše in lažje in to tistim, ki delajo za nas, tistim, ki delajo za nas. In prav je, da se tega zavedamo in prav je, da jim tudi nekaj vrnemo, to mora biti naša ključna usmeritev vseh politikov, ki sedimo tukaj, ne glede ene to, kdo je kateri politični opciji in hvala bogu, da smo tokrat spet ponovno našli nek širši kompromis, ki gre v pravi smeri in gre v korist ljudi. In še enkrat povem in se tudi ne bomo več oglašal k razpravi, da bomo v Slovenski demokratski stranki ta zakon seveda z veseljem podprli, ker vse kar je bil dobro in tudi če je / nerazumljivo/ katerega vlada je na oblasti, če predlaga dobre stvari, smo mi na te stvari ponosni in delamo za dobro in v korist ljudi in to je naša primarna naloga. Hvala lepa.
Hvala lepa za razpravo. Besedo ima Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Zdaj sploh ne vem, kje naj začnem , ker včeraj sem šel mirno spat, sicer me ni nihče klical, sem mislil, da bom danes prišel v neko formalno sejo odbora, bomo potrdili ta regres, ker so tudi kolegi, z znanci smo se pač pogovarjali, tudi družina me je spraševala, kako bo letos z regresom, potem pa res mi znamo še iz take neke formalnosti zadevo tako komplicirati, da … zdaj ko sem si vse te zadeve pisal sploh ne vem, kje naj začnem svojo razpravo. Strinjam se pač z dejstvom, da sta regres in letni dopust nerazdružljivo povezana in pač da tudi če se delodajalec hoče odpovedati regresu in dopustu, se zakonsko niti ne more. Na drugi strani je tudi, se pravi delodajalec delavca niti teh dveh zadev ne more vzeti, er sta to dve zadevi, ki sta zaščiteni. Zdaj, moramo se zavedati, da regres ni plača. Regres je neka nagrada, ki jo delavec dobi, da lahko gre na dopust in pač ta denar je temu namenjen, da si privošči neki počitek, ki si ga seveda zasluži zato, ker celo leto trdo dela. Zdaj, vedno ko sem prišel v parlament in tudi na splošno nisem nikoli zagovarjal nekih volj med levimi in desnimi, našimi, vašimi, sem velik zagovornik delavskega razreda, ni pa mi všeč, da po drugi strani se uničuje direktorje oziroma se vse direktorje daje v nič. Zdaj, če kdo pričakuje, da je treba direktorjev vzeti vse in da bodo na koncu delal zastonj, potem ne vem, kdo na koncu še sploh bo direktor česarkoli, kajti vseeno direktor ima neko odgovornost, ampak to niti ni tema današnjega dneva. Zdaj, zakaj sam ne bom podprl teh amandmajev Levice, čisto preprosto zato, ker smo že pred samim volitvami z delodajalci velikokrat govorili, da ne morejo dati delavcem poštenega regresa, ker so obdavčeni. Ta Vlada je zagovarjala, da bo delo razbremenila in to je ena izmed prvih faz, se pravi regres bo do mislim da tisoč 700 evrov neobdavčen in zdaj bodo imeli vsi delodajalci priložnost, da to, kaj so govorili skozi vsa leta tudi dokažejo in da delavcem dajo pošteni regres, se pravi, da ga ne znižujejo, da če so ga prej dali tisoč 600 evrov bruto, da sedaj tudi tisoč 600 evrov obdrži in da bo delavec dejansko dobil več. To smo naredili, to bomo danes upam da sprejeli in potem tudi na plenarni seji. Zdaj mislim pa, da so razlogi zelo tehtni in niti nisem sekundo razmišljal, da bi te amandmaje Levice potrdil, kajti tako Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kakor tudi zakonodajno pravna služba sta dala čisto preproste in tehtne argumente, se pravi, da bi to, kar levica predlaga, bilo globoko nepravično. Slišali smo tudi neustavno po eni strani, po tretji strani pa v Sloveniji veliko delavcev ne dela pri enemu delodajalcu in mislim, da nima noben delodajalec pravice, da potem gleda koliko en delavec zasluži, se pravi kako bi sploh prišli do te osnove na podlagi česa bi potem delodajalec izplačeval sam regres. Tako, da jaz mislim, da je ta seja v taki obliki, kot jo danes tu poslušamo totalno neprimerna in nepotrebna. Dejansko z nekim zakonom vsem delavcem, kajti vsi delavci so pomembni v nekem podjetju, od tistega, ki dela ne vem kaj, do direktorjev, kot do vseh, ker je to vseeno ena skupnost, bom seveda z veseljem ta zakon podprl in upam, da bo šel po proceduri tako, kot mora iti, da bodo lahko delodajalci dejansko že v mesecu maju in juniju izplačali vsem delavcem ta regres, ki si ga seveda zaslužijo, da bodo lahko uživali na dopustu. Hvala.
Hvala na razpravo. Repliko ima Miha Kordiš.
Hvala. Tri točke. Prva točka je naslednja, da delodajalci v naši državi držijo plače nizko in da ne izplačujejo tudi višjega regresa, denimo zagotovo ni kriv davčni sistem, ampak njihova lastna požrešnost, njihov lasten pohlep. Če pogledamo številke, mislim, da je samo eno leto, dve leti nazaj je bilo v gospodarstvu zabeleženega 3,6 milijarde evrov čistega, pazite, čistega dobička. Ali je šel ta dobiček zaposlenim? Je šel v višje plače? Je šel v višji regres? Ne, seveda da ne. Torej, problem niso davki. Da je naš predlog nepravičen, to zagotovo ne drži. Kar je nepravično je vladni predlog v obstoječi obliki. Čistilki na minimalni plači 160 evrov, predsedniku uprave Nove Ljubljanske banke 500 evrov. …/ oglašanje iz klopi/ To je tista temeljna nepravičnost, dohodkovna nepravičnost, ki se s tem vladnim predlogom še krepi. In če zaključim z zaposlenimi oziroma s tistimi delavci, ki delajo pri več kot enem delodajalcu, ja, ti praviloma delajo na espeju, delajo za več delodajalcev, reče se jim prekarci in si praviloma sploh ne morejo izplačevati regresa.
Hvala za razpravo. Besedo ima… Matjaž Han se je že prej prijavil. Ima Matjaž Han sedaj…
Okej, sedaj Mihu razlagati o denarnih tokovih, o EBITDA, o teh zadevah, o dobičkih in tako naprej, ko so samo včasih na papirju, realno pa denarja ni in zakaj so potem nekateri grdi, delodajalci ne morejo izplačati več, pa čeprav bi si želeli, nima smisla. To bova drugič vzela to ekonomsko logiko ali realno logiko. Drugače pa, bom sedaj eno stvar povedal zaradi javnosti. Jaz ta škodljiv amandma, ki ga je Levica dala ne morem sprejeti in ga sploh ne bi smeli dati na glasovanje, bom povedal zakaj. Gospa iz Zakonodajno-pravne službe je rekla, da je neustaven. Če že vemo, ko amandma sprejemamo, da je neustaven, potem bo, dragi moji olevičeni po definiciji Levice bogataš, ki prejema 2 tisoč 400 evrov neto plače, približno, ali pa 2 in pol neto plače, to je definicija Levice, da je to bogatun, da je bogat, ki mora po njihovem predlogu plačati 85 %, ki presega 85 zadnje znane povprečne mesečne plače, se bo samo eden ta, po njihovi definiciji bogatun, ki dobi 2 jurja in pol pritožil. Zakaj? Na Ustavno sodišče zakaj on ne dobi takšnega regresa kot vsi zaposleni bo ta zakon, dragi moji, padel. In potem tudi vaša snažilka, oprostite, ne bo dobila tega regresa in bo obdavčena. To je vaš predlog in vaša igra.  In še enkrat, vsa ta sredstva, ki jih bodo dobili, ves ta regres ne gre ne v dohodnino, dragi moji, in ne bo zaradi tega, ne vem vaše matematike okoli 160 evrov za enega, pa 500 za enega, ki ima večjo plačo. Te matematike ta trenutek jaz še ne razumem. Upam, da mi jo boš razložil. Zaradi ustavnega spornega amandmaja ga jaz nikdar ne morem podpreti. Pustimo logiko. Zato, da že naprej vem, da ga bo eden lahko zrušil, ki ima borih 2 tisoč 500 evrov plače in je po vašem bogatun. Ena učiteljica, ki dela v javnem šolstvu, ki ima vsa napredovanja in tako naprej ima mogoče 2 jurja 500 plače. In zaradi vas ne bo dobila tako kot / nerazumljivo/. Tako da to je absolutno škodljivo in jaz s tega vidika ne morem to podpreti. In drugo, kakor sem razumel, vsi, ki so imeli sedaj izplačan regres, ker nekatere firme hvala bogu dobro stojijo in dajejo že prej regres, bodo, če bo ta zakon sprejet dobili nazaj, kar je tudi dobro. Več več razlogov je, da tak amandma, ki je res škodljiv za ljudi, ne morem podpreti.
Hvala za razpravo. Repliko ima Miha Kordiš.
Hvala. Najvišja dohodninska razreda v naši državi sta 4. in 5. razred in v ta dva razreda se ne uvršča nobena učiteljica. In to sta tista dva razreda, kjer predlagamo, da stvari ostanejo nespremenjene. Zdaj 4. razred se začne pri meji 48 tisoč evrov. Pokažite mi učiteljico, ki ima tako letno plačo.
Hvala.  Besedo ima Jurij Lep. Izvolite.
Hvala gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gosti.  Jaz bi pa temo mogoče malo drugače začel. Me tudi ni noben klical, ampak smo mi skupaj zbrali v naši Obrtni zbornici delodajalce, pa smo se malo pogovarjali, kako bo zdaj s tem regresom in tudi so me spraševali, kdaj bo to lahko izplačano. Kot je bilo že rečeno, če se že kateri prej izplačani, bodo potem dobili to vrnjeno nazaj preko FURS-a.  Jaz bi pa bolj tako začel. Predlog, ki ga je dala Levica jaz spoštujem. Saj vsak predlog, ki ga obdelajo, so vložili neko energijo in neko delo. Ampak druga stvar je v tem. Prvo me to moti, da ga zmeraj vložite tik pred zdajci, zato da se moramo zdaj, čisto na koncu, ko je že rešeno, razpravljati o tem. Mogoče bi kak teden prej, pa bi se še lahko kaj zmenili. Zdaj predlagate, da bi vlada stopila k vam nasproti in bi zopet v tej stvari bila pred nekim presingom. Se pravi v tem momentu se meni tudi zdi, da zdaj ni dobro, da že v stvar, ki je sprejeta, ki je bila dobronamerna, ki je bila s koalicijo in tudi z Levico podprta, da gremo v ta regres, da se bo razbremenil in če mi vemo, da bo zaradi tega, kot je rekel kolega, za mene, mi lahko do 400 bo prišlo manj v pokojninsko blagajno. To bi jaz kot predstojnik DeSUS-a moral biti v luftu. Ampak jaz vem, da ne bo to, ker bo tisti dan bo pa prišlo z druge. Saj to vemo, da že zdaj plačujemo z državnega proračuna manjko v pokojninsko blagajno. Tako da s tega stališča jaz ne vidim problema. Se pravi je zopet država tista, ki je pri tem zakonu naredila korak naprej. Kot sem pa povedal jaz, vsako idejo, pa ne glede če je kdo delal ali ni delal, se je potrudil, je vložil nekaj energije in je neko znanje potegnil od drugod ali pač zakonodaja, ki piše. Dodatno me je pa še to malo ohrabrilo, da sem proti temu amandmaju, ki ga je zdaj dala Levica, zato ker je Zakonodajno-pravna služba je pa vsekakor služba, ki ji moramo poslanci in poslanke dati eno možnost in glede na izkušnje in glede na stroko, ki jo predstavljajo, glejte jaz ne vem, zakaj bi dvomil. In iz tega stališča, zdaj je v tem momentu bi samo to predlagal, da zdaj ne delamo iz tega halo, ampak saj smo prvi korak naredili. Mogoče bomo pa v naslednji noveli zakona še kaj dodali. Ampak skratka, zmeraj moramo gledati na obe plati medalje. Tudi jaz sem delodajalec že 35 let in sem tudi dal regrese. In dejansko je ta problem, da se je treba zavedati, da regres je pravica, tako kot je dopust pravica. Zdaj minimalno je 20 dni, potem pa daš lahko tudi 30. Ampak regres sovpada z dopustom. In včasih v lokalni skupnosti, vem, da so nekateri dobili več, nekateri pa nič regresa. Tudi tak je že bil zakon. Se pravi smo imeli tudi tako lestvico, ki je bila obratno sorazmerna, pa je bila nek čas, nekaj let, potem so pa recimo za župana, vem, ker tudi to sem delal, smo pač dobili 100 evrov. Čistilka je pa dobila 700 evrov. Prav, se strinjam. Ampak zdaj je pred nami ta zakon, ki bi prosil, da ga sprejmemo, da gremo naprej, ker smo se že prej dogovorili, da je tak, ki je dober. Mislim dober, idealnega ne bo nikoli. Ampak zdaj v tem momentu odpirati nove fronte, pa nove neke razprave, pa si misliti, da bomo zdaj sebi naredili dobro, pa se ve, da si ne. Vemo, da vlada, pa koalicija, pa tudi imamo neke dogovore, imamo nek program, ki ga pripravljamo, ki ga želimo izpolniti in zakaj ne bi z malimi koraki šli proti temu, da bi ta program in dogovor izpolnili. Drugače pa, gospod Miha, glejte jaz nimam nobenih problemov. Ker ta amandma ste pripravili, ste vložili nekaj dela, vsekakor. Mi tega nismo delali. Prvič je čas, najbolj je bedno, ker je tik pred zdajci. In mi dejansko izpade, kot tako da zdaj mi ostali smo kao črni rački, Levica, pa je edina, ki skrbi za delavce. To je ta poanta, ki jo jaz, kot starejši človek, mislim, da ni prav, da tako razpravljamo. Če bomo realni, pa če bomo priznali sami sebi, da brez nič ni nič. In tudi jaz pravim, ni rečeno, da smo vsi, to je pa slovenska ta mantra. Da če imajo drugi več, smo fovž. Zakaj? Če je bolj sposoben, če več dela, če delo zrihta za druge ljudi, glejte. Ne moremo. Saj tudi neki podjetniki imajo pet zaposlenih, nekateri imajo 100 zaposlenih in če ima on plačo, kot jo pač ima. Zdaj če je v državni lasti, pustimo, to je druga debata. Ampak zdaj v teh firmah, pa zakaj ne bi on imel plačo 3 tisoč evrov, me ne moti, če imajo vsi ostali jurja ali pa še več. Se pravi, razmerje je pomembno. Včasih je bilo razmerje, ko smo bili bolj socialni, kot se temu reče, ena proti osem. Kot se spomnim je bila minimalna plača in maksimalna plača v podjetjih. Ko si šel pa v penzijo, je bila pa 1:3, 1:4, se pravi to razmerje pada. / nerazumljivo/ smo rekli, da smo Slovenija socialna država in mislim, da imamo taka znanja pa atribute, da jih ne moremo zdaj kar tako zavreči. Skratka, ni vse slabo, kar delamo zdaj v Sloveniji, tudi ni vse idealno, sigurno smo pa na pravi poti, da bo Slovenija ostala socialna država in mislim, da je ta zakon, ki ga imamo zdaj pred sabo res potrebno sprejeti in brez tega, da se zopet nekaj zapletamo in iščemo neke dodatne ovire.
Hvala na razpravi. Miha Kordiš se je ponovno javil za repliko.
Hvala. Samo, da tole razčistimo. Glejte, nismo mi tisti, ki zadnji trenutek nekaj vlagamo pa hočemo delati na lastno pest. Mislim, če kaj, je Vlada oziroma koalicijska stran tukaj naredila stvari na lastno pest, ko je prišla s to svojo izrazito negativno davčno reformo oziroma paketom razbremenitev v javnost pa nas ni nihče vprašal nič, ne bev ne mev. Potem smo predsedniku Vlade nekaj rednih sej nazaj namenili poslanko vprašanje, če ne bi raje davčnega razbremenjevanja zapeljali na drugačen način; naj bogati pripevajo več, naj tisti, ki so pa na delavskih plačah, prispevajo manj. Pa je bilo to bob ob steno. Zdaj je to naša naslednja etapa. Na mizi imamo predlog zniževanja obremenitev regresa, za katerega predlagamo, da se ga razbremeni zgolj za delavske razrede, za milijon in pol naših sodržavljank in sodržavljanov, ne pa tudi za tiste, ki so oh, oh, oh, bogati, ki imajo več kot dovolj denarja že. In na ta način državi prihranimo 20 milijonov evrov, ki se potem, produktivno investirajo v vitalne družbene podsisteme, kot je recimo to zdravstveni sistem in spet na tak način koristijo delavski večini. In če zaključim, kar se tiče pozicioniranja Zakonodajno-pravne službe, mislim, oprostite, ampak jaz iskreno dvomim, da je progresivna obravnava regresa razlog, da ti neka stvar pade na ustavnemu sodišču. Mislim, tega pač ne jemljem resno, no.
Hvala. / smeh/  Ne more, ne gre, ker ni več prijavljenih. Razprava, ne? Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa, predsednik.  Čisto na kratko, no. Mene tudi zdaj bega tole zadnji hip, tik pred sejo odbora neki amandmaji, mislim, da bi se dalo to že prej dogovoriti in uskladiti, me pa absolutno prepriča tukaj mnenje Zakonodajno-pravne službe - regres ni plača. Regres je nadomestilo za dopust in zdaj dilema o tem, ali je prav, da ni obdavčen ali ne, je lahko legitimna, ampak nekako dogovorili smo se, da bi se s tem, ker je bilo vseskozi govora o tem, kako je treba razbremenjevati plače, ker so preveč obdavčene in tako naprej, je bil nek skupni dogovor, da bi vendarle ravno z razbremenitvijo regresa nekako pridobili vsi. Se pa strinjam, ne, ta dilema, ki jo izpostavljate, jaz sem absolutno zagovornik progresivnih davčnih razredov oziroma davkov in tudi konec koncev razumem davke kot sistem prerazporejanja dohodka od bogatih h revnejšim. In osebno tudi sam ne vidim nobene potreba, da bi se četrti in peti dohodninski razred razbremenjeval, ampak trenutno govorimo zgolj o regresu in tukaj je z vidika ustavne ustreznosti in enakosti vseh problematično. Jaz verjamem tem vašim argumentom, ker regres, kot že rečeno, je neko nadomestilo oziroma dodatek za letni dopust. Sicer nisem kolega Miha najbolje razumel, zakaj bi tisti, ki ima, ne vem, 4 jurje plače, dobil več kot tisti, ki ima 500 evrov, ampak okej. Ko pa se bo sprejemalo to novo davčno dohodninsko letvico pa moram reči, da sem bil tudi jaz osebno šokiran, ko sem videl ta Vladni predlog, ker absolutno ne vidim potrebe, da bi tistim v četrtem in petem dohodninskem razredu še dodatno omogočili razbremenitve, bo pa to stvar razprave in seveda bomo tudi skupaj našli nek konsenz. Trenutno še ni to na dnevnem redu, ampak bi pa izpostavil to mogoče kot izhodišče, kot je tudi državni sekretar rekel, tukaj pri teh zadevah bi se pa lahko ta progresivna lestvica mogoče še bolj izpilila in se jasno naredilo za tiste, ki imajo manj in si zaslužijo, da bi bili bolj razbremenjenim, da se jih bolj razbremeni. Tiste, ki zaslužijo 3, 4 in več tisoč evrov, pa naj ostanejo na istem ali da se jih celo bolj obdavči. Hvala lepa.
Hvala za razpravo Marku Koprivcu. Miha Kordiš še enkrat, izvoli.
Tokrat je razprava, ne replika. Edino toliko, da ponovno pozovem ministrstvo, ki se ni potem po uvodni predstavitvi, pa enemu odzivu več vključevalo v razpravo. Na točki tehničnih razlogov, preprostosti in vseh teh stvari, ki jih navajajo, ali so mimo tega vsebinsko na strani tovrstne progresivne obravnave regresa? In, ali so pripravljeni delati z nami zato, da tehnične vogale našega predloga izbrusimo magari do naslednje redne seje, pa tam ponovimo amandma? …/oglašanje iz klopi/
Moram dati… Izvolite, Matjaž Han.
Jaz bi vendarle rad nekatere stvari razjasnil. Ker besede izgovarjati, bom rekel, na osnovi demagogije je izredno lahko, včasih tudi zelo nevarno. Pa ne bom Miha, ker smo ga že dvakrat izzvali, pa ni seveda povedal. Jaz bom prosil državnega sekretarja, ki je pač Levica rekla, da tisti, ki ima 700 evrov plače, pa tisti, ki ima, ne vem, 4 jurje bo dobil regresa 500 evrov več oziroma to definicijo mi prosim oziroma ta izračun, da mi poveste. Ker če temu ni tako, kar Miha pravi, potem se bo moral opravičiti ljudem. Ker lagati, pa zavajati, to pa verjetno v nobeni stranki ni v redu.
Hvala za razpravo. Tilen Božič, imate besedo.
Tilen Božič
Hvala za besedo. V tistem prvem pojasnilu mislim, da sem dal, kar se tiče odgovorov dovolj. Iz tega bi šel samo še v eno dopolnitev. Prej je bila večkrat omenjena številka 1,5 milijona. Ne vem točno v zvezi s čim. Tu bi vseeno, če se tukaj pogovarjamo o tistih, ki so zaposleni, so upravičeni do regresa, se pravi zaposleni bodisi pri pravnih osebah, bodisi pri zasebnikih, je teh približno 800 tisoč. Druga stvar, ki je tukaj pomembna, od teh 800 tisoč približno 12 %, se pravi nekaj čez 80 tisoč jih prejema regres, ki je višji od 70 % povprečne plače. Se pravi, in o teh govorimo. Ko se pa potem pogovarjamo o, se pravi tem, kolikšen bo učinek na posamezniku, pa jaz mislim, da verjetno, špekuliram gospod Kordiš, izhaja v bistvu iz predloga kot paketa, se pravi verjetno tako ZPIZ kot tudi dohodnine in je verjetno v bistvu vse skupaj nekako tako progresijo, ki pri dohodnini sešteta nekako zraven k temu, kar so potem tudi na drugi strani prispevki. Ker na strani prispevkov je učinek relativno nizek. Se pravi, tudi ocenjeno je skupno približno na 2 milijona in pol izpada vse skupaj. To pa zaradi tega, ker dejansko, veste, večina, se pravi 88 % jih prejema, se pravi, regres do višine 70 % povprečne plače, ostali pa nekoliko več. Kateri nekoliko več? Tu gre predvsem za področja energetika, recimo v farmaciji se to tudi dogaja, potem tudi še v kakšnih drugih branžah, recimo finančni industriji in tako naprej, kjer imajo tudi določene zadeve s kolektivnimi ali s svojimi pogodbami, če rečemo tako dogovorjene drugačne zneske. Ta učinek, ki je bil naveden se primarno najbrž nanaša na tisti drugi predlog, se pravi na dohodninski zakon, ne pa na spremembo ZPIZ, tako da tukaj tudi odgovor gospodu Hanu. Številke niso bile mišljene najbrž v tem kontekstu ZPIZ, ker so tukaj zneski bistveno nižji.
Hvala lepa za pojasnila. Miha Kordiš je ponovno prosil za besedo in potem naprej…
Hvala. Da razčistimo, danes se na tem odboru pogovarjamo o celotnem paketu razbremenitve regresa. Vse razprave gredo tako izhodišče predstavitve predloga s strani ministrstva je šlo tako, s te pozicije. Moja prva razprava je šle iz te pozicije in tudi vse nadaljnje. Ampak dejansko formalno pa obravnavamo zgolj tisti del, ki zadeva ZPIZ, torej   (nadaljevanje) prispevke. V sledečih dneh bo sledila še obravnava drugega dela razbremenitve regresa na Odboru za finance, ki bo pa zadel dohodninski del in res je tako kot pravi gospod državni sekretar, pri temu ZPIZ-ovskemu delu, s tem delom, ki se ukvarja s prispevki, se pogovarjamo o veliko manjših zneskih, kakor se pogovarjamo na tistemu delu pri dohodnini. In če mislimo tukaj zraven dohodnino, potem dobimo ven sliko pri recimo tisoč evrih regresa, da se bo delavki na minimalni plači pod pogoji vladnega predloga dohodek povečal za 160 evrov, pri inženirju za tisoč 300 evrov neto plače, se mi bo dohodek povečal za 270 evrov, no šefu Uprave NLB se bo pa povečal za 500 evrov. In to zagotovo ni prav, ni prav. Najmanj, kar je, je da bi tukaj morali šlus razbremeniti in potegniti za 4. in 5. dohodninski razred, pa do 4. razreda pa priti s progresivno obremenitvijo znotraj 3. dohodninskega razreda. Hvala.
Marko Koprivc ima repliko. Hvala za razpravo prej Mihi Kordišu.
Ja, hvala lepa. Še enkrat bom vprašal Zakonodajno-pravno službo. Če prav razumem, vi pravite, da je to neustavno? Iz tega vidika ne vidim tukaj možnosti sploh, da bi se to delalo. Lahko pa to dosežemo s spremembo dohodninskih razredov – ta isti učinek.  Hvala lepa.
Besedo ima Zakonodajno-pravna služba. Izvolite gospa Vrtovec.
Katja Triler Vrtovec
Hvala. Ja, ali je zakon v skladu z ustavo ali ne, je pristojnost Ustavnega sodišča. Zakonodajno-pravna služba opozarja na vprašanja, ki bi bila lahko sporna z vidika Ustave glede na ustaljeno ustavno sodno presojo in glede na teste, ki jih oni uporabljajo. Če pri načelu enakosti je pravilo, da se morajo enaki položaji obravnavati enako. Pri regresu se zdaj tako tudi obravnava. Če želi zakonski predlog nekaj, kar je zdaj enako, obravnavati različno, mora utemeljiti, da je različna obravnava razumna in da izhaja iz narave stvari. Tukaj smo mi zaprosili za pojasnila, ali gre za razumnost in ali je tukaj… če je to razvidno iz narave stvari, zato ker tega v obrazložitvi amandmaja ni. Zdaj glede na obstoječo ureditev, regres izhaja iz delovnopravnega instituta in je povezan s pravico do letnega dopusta. To se na prvi pogled zdi razumna ureditev, zato me je zanimalo, kakšni so razumni razlogi, da bi od tega odstopili? Drugi vidik je pa ta z vidika same stvarne povezanosti s predmetom zakonodajnega urejanja. Tukaj gre pa za dohodek oziroma regres se plačuje od osnove iz dohodka iz zaposlitve. Davčna osnova za dohodnino pa vključuje poleg dohodka iz zaposlitve, tudi vse ostale dohodke. In tukaj po mojem mnenju ni stvarne povezave med tem, da se ta dohodek širi. S tem, da je težava tudi z vidika same izvedbe tega zakonskega predloga, ker delodajalci nimajo teh podatkov o tem, koliko njihov zaposleni dobi poleg dohodka iz zaposlitve, še ostalih dohodkov in zakonske podlage za to ni, zato bi morali kvečjemu dodati zakonsko podlago v Zakon o davčnem postopku ali pa Zakon v ZPIZ, ali pa bi moral vsak delavec soglašati s tem, da lahko njegov delodajalec vpogleda v njegove podatke o premoženjskem stanju. To je pa vprašanje, ali bi si ljudje želeli. Hvala.
Hvala za pojasnila. Besedo ima… razprava. Besedo ima Nina Maurovič, so drugi prej na vrsti, gospod Han.
Ja, hvala lepa za besedo. Saj se sploh nisem hotela oglašati iz podobnih razlogov kot je kolega Kovačič rekel, ampak mogoče pa gospod Kordiš vam res manjka kakšen dan dela v realnem sektorju. Ker ko sem jaz v njem nazadnje delala, pa je bilo mislim, da to ene sedem, osem mesecev nazaj, je bilo z regresi tako. En vam mora razložit regres v javnem sektorju pa regres v gospodarstvu se razlikuje oziroma se je razlikoval. V javnem sektorju se je do nedavnega regres določal glede na višino bruto dohodka. V gospodarstvu je pa vedno bilo tako. Delodajalec oziroma lastnik se je odločil, kakšen bruto regres bo izplačeval svojim zaposlenim. In vsi so prejeli enak bruto regres. Zakaj je bil neto znesek drugačen, je bilo pa zato, pa naj me gospodje z ministrstva popravijo. Zato ker so delavci bili glede na višino plače v različnih dohodninskih razredih. To je pomenilo, da če sem jaz imela visoko plačo, sem bila v višjem dohodninskem razredu in sem dobila nižji regres, ker se mi je od bruto regresa več za dohodnino odvedlo. Tisti, ki je bil pa na minimalni plači, je dobil pa višji regres. Zdaj ko bo regres bruto, bo bruto enak sicer res za vse, ampak višino bo pa določil direktor. In povejte vi meni, ker direktor bo zato, da bo sebi, ne vem, štiri jurje regresa neto izplačal, še vsem delavcem štiri jurje neto regresa izplačal. Noben. Noben ni tak. Upajmo pa, da bodo pa res tisoč 600, tisoč 700, pa se izkazal in ga izplačal. Ampak tukaj vam pa res osnove manjkajo. Kako se regres sploh izplačuje.  Hvala lepa.
Hvala na razpravi.  Lenart. Jože, razpravo nadaljuje. Izvolite.
Hvala za besedo predsednik. Pa tudi lep pozdrav vsem ostalim. Pa tudi pozdrav temu, bom rekli razbremenitvi regresa in pohvala za to, da gremo nekako proti temu, da se bo tudi po vsej verjetnosti povečevalo neto izplačilo za regres. Da si lahko ljudje potem privoščijo, recimo dostojen dopusti. Jaz ne bi nič preveč kompliciral. Zdaj teh pravilnikom, bomo dali pravi tistim, ki so zato tukaj, da bo to čim prej rešeno. Se pravi podpiramo zakon, še bolj, bom rekel tole, razpredalčkat, delit, potem zakomplicirati stvari, ni pa nujno, da imajo ljudje v Sloveniji vsi enak regres. Da se to tudi z drugimi ukrepi urejati. Bom rekel na pamet, za tiste, ki so pod težjimi pogoji dela. Na primer za gradbene delavce ureja Soka-Bau v Nemčiji dodatni regres. Posebni sklad, v katerega delodajalec izplačuje in se potem izplačuje. Ti ljudje imajo tudi višje, bom rekel, več dni dopustov in tako naprej. Se pravi lahko doseže zidar v Nemčiji in Avstriji dvakratni regres tega, kar je osnovi regres. Zaradi tega pač menim, da ni preveč pametno stvari komplicirati, upam, pa da bomo na katerih naslednjih sej govorili tudi o tistih, ki resnično delajo v izredno težkih pogojih in zaradi tega tudi prej opehajo, še preden so v pokoju.  Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Matjaž Han, beseda je vaša.
Ja, jaz vsak dan težje poslušam, da so vsi tisti, ki imajo mogoče par evrov več bogataši in ne bodi ga treba. In da so vsi obrtniki nekaj zelo, zelo slabega. Jaz vam povem, da večina, večina obrtnikov v tej državi in večina gospodarstvenikov v tej državi so dobro namerni. Imamo pa bom rekel lumpe. Ampak imamo lumpe in lenuhe na vseh straneh. Kar se mene tiče, vsak dobro namerni in dobro, ki ima kako družinsko podjetje, ki imajo firme, bo neizmerno vesel, ko bodo dobili delavci letošnje leto regres. In ki ve, da bodo dobili malo več v žep. In tisti, ki želi dobrega delavca nagraditi, ga, verjemite mi, ga nagradi. V Sloveniji pa je že zdaj tako, da nimamo vsi enakih regresov. Eni imajo lahko več, hvala bogu, da imamo veliko Krk, da bi imeli še več Krk, v tej naši državi. Hvala bogu, da imamo energetska podjetja, kjer imajo dosti denarja, da lahko dajo bistveno boljše regrese. In tam, dragi moji, dobi snažilka, če je zaposlena v Krki in direktor, ki ima seveda veliko plačo, pa si jo verjetno zasluži, isto. Eni pa, tudi obrtniki, težko izplačajo regres, tudi težko ga izplača, ampak zakonsko ga pač mora izplačati. Pa je včasih težko. Včasih tudi kdo prinese ali pa si gre sposodit, da lahko izplača regres delodajalcu, tudi takšna stanja so, pa zaradi tega ni / nerazumljivo/ in tukaj to kar vi počnete, moram reči, da je nekorektno, ni v redu in zavlačujete brez potrebe, resnično brez potrebe.
Hvala za razpravo. Besedo ima Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ponovno. Kje iz moje razprave in iz tega kar sem črtal kako naj se ta stvar sprejema je razvidno, da mi kakorkoli zavlačujemo. To je čista izmišljotina. Mogoče je zgovorna informacija v tem kontekstu naslednja. Mi sedimo na nujni seji, obravnavamo Zakon po nujnem postopku za eno stvar, ki je bila napovedana pol leta nazaj. Zdaj, če bi Vlada in zanjo koalicija zakon pripravila za redni postopek, vložila v rednem postopku, imeli tudi veliko več manevrskega prostora za razpravo in za pogovore, ampak vladno koalicijska stran tega ni naredila, sedaj pa seveda Levica z 9. poslanci je pa vsega kriva, dajte no. Jasno je razvidno iz vladnega predloga razbremenitve regresa, da bodo od njega imeli največ tisti, ki so že zdaj v naši družbi najbolj bogati, ne bom še enkrat šel številke in razlik navajati med inženirjem, med delavko na minimalni plači, pa med nekim menedžerjem, ne bom teh številk še enkrat ponavljal, ker sem jih že nekajkrat danes povedal. Tudi vse te razprave, ki gredo v smislu razbremenitev regresa je dobra stvar, od tega bodo imeli nekaj zaposleni, bodo imeli nekaj delavci in vse to spremlja najmanj podton, če ne izrazita os, ki je usmerjena proti Levici, tudi to je argument proti slamnatemu možu. Kaj naš predlog določa? Naš predlog pravi, da je treba popolnoma zbrisati predlog razbremenitve regresa. Ne, ne, ne. Mi samo pravimo, da naj se te razbremenitve ustavijo na meji za najbolj bogate, to je to, to je naš predlog, pa še to zaradi tega, ker se pogovarjamo znotraj okvirjev razbremenitev, če pristanemo na te okvirje. Mi sicer mislimo, da bi bila veliko bolj smiselna strategija za povečanje delavskega blagostanja ta, da se na eni strani pomaga zaposlenim in njihovim sindikalnim predstavnikom, da si lahko izborijo boljše kolektivne pogodbe in da potem delodajalci izplačujejo večje bruto plače in da se hkrati bolj obdavči premoženje velike vrednosti, da se bolj obdavči tiste najbolj premožne, dohodek iz tega pa uporabi za krepitev socialnih podsistemov zdravstvo, šolstvo, da gre ta denar za razvoj in tako naprej. Na tak način bi mi v Levici želeli dvigovati delavske plače. Ampak, okej, to danes ni na mizi, danes je na mizi diskusija, ki se giblje znotraj parametrov razbremenjevanja. Okej, če je na to pristanemo, če gremo v smeri razbremenjevanja nas nič, prav nič ne zavezuje, da bi morali bogatim v osnovi dati več kot dajemo delavski večini. Tudi Zakonodajno-pravna služba tukaj opozarja, da morda se lahko pogovarjamo o neustavnosti, pa še to vezano zgolj in samo na pisno obrazložitev amandmaja, ki smo ga dali. Ampak jaz tukaj že eno uro branim amandma Levice in v osnovi obrazlagam to, da čistilka in nek menedžer preprosto nista v enakem položaju in da je to presneto dober razlog, presneto razumen razlog zakaj je potrebno razbremenjevanje regresa izpeljati na način, da bogataši ostanejo pri tem kjer so, tistih 5 % najbolje plačanih v naši družbi, razbremenitve pa je deležna samo delavska večina, po našem predlogu je to milijon in pol ljudi v tej državi. Hvala. ../Oglašanje iz klopi/… /Izklop mikrofona/…
Besedo ima gospod Kordiš. Replika. Ste zaključili, gospod Kordiš?
Ja. Dajte mi povedati kje v tej naši državi, Miha Kordiš, povej kje v tej naši državi, po kakšni statistiki dela milijon in pol ljudi? Kje je statistika milijon in pol ljudi, v Sloveniji pa živi milijon 900 tisoč ljudi? Kje je milijon in pol? Če bi milijon in pol ljudi v Sloveniji delalo, mi ne bi imeli nobenega problema v tej državi, vse blagajne bi bile napolnjene in bi živeli kot lordi. Mislim, milijon pa pol ljudi v Sloveniji dela, mislim, lepo vas prosim, zdaj pa ne zavajat Miha več no. V redu, prav je, da se boriš. Ti si tudi »bogatun«, pa jaz sem »bogatun«, ker imava »fajn« plačo. Ker si jo lahko neseva oba na Karitas, pa na socialo, jo neseva.
Hvala lepa še za to razpravo. Ne, ni več replike.. Ne, Kordiš se je prej prijavil. Razprava.
Hvala. Govorim o delavski večini, ne? Govorim o 94 % zavezancev, o temu govorim, kar pa pač ne pomeni, tako je, milijon pa pol, zato pa, če rečem delavska večina, glejte, kar se mene tiče, v kategorijo delavskega razreda padejo tudi prenekateri študentje, pa recimo upokojenci in tako naprej. A veste, saj delavski razred je znotraj sebe segmentiran, pa tudi ne pomeni, da so potem vsi zmeraj delovno aktivni, tako da, dajte se prosim ne obesit na te označevalce, ker mislim, da je bilo iz mojih razprav popolnoma jasno, kaj želim povedat, kako želim povedat, da sem to tudi utemeljil, tako kakor je treba. Ker zdaj se pač za take akrobacije skriva golo dejstvo, da marsikdo v tem Državnemu zboru želi izkoristi razbremenjevanje regresa zato, da od tega največ potegnejo tisti najbolj privilegirani in najbolj bogati in zdaj je to pač treba pakirat za vse razno razne, »kvazi« formalne izgovore.
Miha Kordiš, se kar naprej že ponavljate, bi prosil, da gremo naprej. / smeh/ Izvolite, besedo ima Nataša Sukič.
Ja, najlepša hvala za besedo. Saj, glede na to razpravo se zdajle pač jaz tudi malo oglašam. Nisem se želela oglasit, ampak glejte, vse kar, za kaj gre, mislim, dejstvo je, da v tej stihijski tranziciji so se v naši družbi vzpostavila globoko nepravična družbena razmerja. Govoriti, da je naš predlog globoko nepravičen, je absurdno. Razmerja, ki so se vzpostavila v tej družbi, v tranziciji, iz prehoda enega sistema v drug sistem, so pač globoko nepravična. To pomeni, da je razkorak med najnižje plačanim delavskim razredom ali pa srednjim slojem in pa tistimi, top menedžerji pač enostavno prevelik in, v redu, takšen zdaj je in kadar sprejemamo neke nove zakone, ki – bodisi davčne, bodisi, ne vem, v tem primeru predlog za razbremenitev regresa – vse kar Levica predlaga je – in to je Miha povedal že na tisoč in en način – je čisto preprost. Mi želimo, da se čim prej, ne da zavlačujemo, da se čim prej razbremeni 94 % vseh zavezancev, ne samo aktivno delujočih, ampak tudi upokojencev in vseh no, študentov, delavstva srednjega razreda in tako dalje, inženirjev in tako dalje, ki nam bežijo čez mejo zaradi slabih materialnih pogojev in da se nekje uveljavi pač progresija in mi, kot zakonodajalec, menda imamo vso pravico uzakonjati tudi progresijo. Prosim, če me lahko ne prekinja poslanski kolega. Mislim, da je zakonodajalec tisti, ki določa zakone v tej državi in če se odloči za neko progresijo, se odloči za progresijo in naši izračuni pač kažejo, da bi ob koncu leta, ko bi se sešteli vsi dohodki in pa pač ta olajšava, se dejansko zgodilo to, o čemer je Miha govoril – top sloj bi dobil, na primer, top menedžer, 500 evrov, bi se mu poznalo, najnižje plačanemu pa 160 evrov. O tem govorimo in zato bi radi nekako dosegli, da se to naredi na pravičnejši način, da se dejansko delavcem in srednjemu razredu to omogoči, o čemer vladni predlog zelo dobro govori, da se pa zaustavimo pri četrtem in petem razredu in to rešimo na način, da pač ti ljudje, ki so že tako in tako nesorazmerno dobro plačani napram ostalim, pač tokrat niso deležni privilegijev. Samo o tem govorimo, nič drugega in to je vse. Hvala lepa.
Hvala za razpravo. K besedi se je prijavila še Mojca Žnidarič. Izvolite.
Ja, lep pozdrav vsem. Saj tudi sama se nisem nameravala oglašati, ampak ko petkrat ali pa še večkrat eno in isto poslušamo s strani Levice, se pač tudi moram oglasiti.  Se pravi ta zakon je bil usklajen na ESS-ju. Ali bomo spet zanemarjali ta institut? Spet bomo nekaj zdaj spreminjali, kar je bilo usklajeno, s čimer so se strinjali torej delodajalci in sindikati. Vsi partnerji so se strinjali. Državni svet se je strinjal. Torej zdaj pet minut pred glasovanjem ali eno uro prej bomo pa šli vse na glavo obrniti. Povedano je bilo s strani Zakonodajno-pravne službe, s strani ministrstva, da je to neizvedljivo, da delodajalci nimajo kje dobivati podatkov o davčni osnovi, da je tukaj vprašljivo varstvo osebnih podatkov, da moramo gledati na enakopravnost, vseh zaposlenih, to se sprašujemo pri vsakem zakonu, ki ga sprejemamo, torej da je pravičen in enakopraven do vseh. Ali moramo res v parlamentu tukaj vsako zadevo, vsak zakon, ki ga sprejemamo, potem zakomplicirati do konca? Najbolje, da še sorazmerni del plače dobivajo direktorji, pa potem tisti, ki so malo bolje plačani. Kaj če bi jim dali 70 ali pa 75 % plače, ne cele? Slovenija tako ali tako že ima eno največjih uravnilovk. V Sloveniji, ko plačaš vrtec, pa ko potem izračunaš otroške dodatke, pa dohodnino, pa so vsi približno na istem. Tisti, ki delajo, pa tisti, ki delajo za minimalno plačo, pa tisti, ki imajo visoke plače. Tri tedne je bila, najmanj tri tedne je bila ta informacija o razbremenitvi regresa znana. Zakaj vlagate amandma zadnji dan? Vi bi bili neki naš partner. Boljše je potem, da se ta ladja obrne malo proti desnemu, bomo verjetno imeli tam malo boljše partnerje. Pri tem zakonu, ki ga danes sprejemamo, torej ZPIZ-ov zakon, sprejemamo le to, od katere višine, torej ali se na sploh ne bi plačevali prispevki, ali pa vi predlagate, da bi se pač od neke določene višine izplačevali. Samo to. In ne sprejemamo danes nobene dohodninske lestvice, o čemer vi ves čas govorite. Tam se določa regresija. Saj pri dohodnini se določa koliko kdo plača dohodnine in tam so različne lestvice. Potem regres za javne uslužbence še sploh ni določen. Verjetno pa ne bo sploh tako visok, da tudi po vaši tej, v tem kar predlagate v amandmajih, po mojem mnenju ne bi sploh nihče plačeval regresa, ne bi plačeval teh prispevkov. Kar pomeni, da javni uslužbenci v tem tako ne bi prišli v poštev. In vi želite omejiti regres le v gospodarstvu. Gospodarstvu, kjer tako ali tako že primanjkuje inženirjev in jim tudi podjetja želijo na ta način izplačati neko nagrado. To je absurdno. Jaz bom vsekakor seveda proti temu amandmaju.
Hvala za razpravo. Repliko ima Miha Kordiš. Potem bi pa počasi, predlagam, da zaključimo, res, ker zdaj se vrtimo skoraj na mestu. Bi prišli k glasovanju, lepo vas prosim.
Hvala.  Bom šel po točkah. Jaz sem določene informacije in določena stališča res na tej seji že petkrat ponovi. Ampak to je zaradi tega, ker sem petkrat pred tem kasiral en in isti očitek, kaj naš predlog je in kaj ni. Zgolj zaradi tega sem ponavljal svoja stališča. Dalje, da naš amandma ni tehnično ustrezen. Glejte, smo prišli do tega, da so določeni tehnični razlogi, zaradi katerega ima kdo problem s tem našim predlogom. Ampak sem pa tudi že vsaj dvakrat pozval k ureditvi tehničnih vogalov amandmaja. Ta zadeva je lahko po isti čarovnici sprejeta. Naprej. Mislim, nismo mi tisti, ki zadnji dan, v resnici delamo stvari glede na to, da ta predlog razbremenitve regresa obravnavamo na nujni seji, pod nujnim postopkom. In za na vse zadnje, že celo sejo govorimo o celotnemu paketu razbremenitve regresa, ki vključuje tako del prispevkov na današnji seji, kot del, ki zadeva dohodnino, kar bo sledilo še na eni izmed naslednjih sej odbora za finance.
Hvala lepa. Mislim, da ni več prijavljenih.  Prehajamo na glasovanje o obeh amandmajih k prvemu členu zakona. Predlagam, da najprej glasujemo o amandmaju poslanske skupine Levica, ker je ta bolj oddaljen od osnove. Glasujemo. Kdo je za? (3 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da amandma Levice ni sprejet. Ta amandma je povezan z amandmajem istega predlagatelja k 2. členu pod številko 1. Če ta amandma ne bo sprejet, je amandma istega predlagatelja k drugemu členu brezpredmeten. Torej je amandma Levice k 2. členu brezpredmeten.  Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 1. členu s strani koalicije. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 1. členu s strani koalicije sprejet. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 2. členu. Aja, pardon, se opravičujem, dajem v razpravo amandma k 2. členu. če ni razprave, prehajamo na glasovanje o amandmaju koalicije k 2. členu, ker amandma Levice je postal brezpredmeten. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma koalicije k 2. členu sprejet. Prehajamo k 3. členu. Odpiram razpravo o 3. členu. Odpiram razpravo o tretjem členu. Če ni razprave, prehajamo na glasovanje o 3. členu. Ja. In dajem na glasovanje vse člene skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti. Ugotovitev: sprejete amandmaje se vključi v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.  Zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Poročevalec odbora na seji Državnega zbora, predlagam samega sebe. Ima kdo drugačen predlog?  Če ne, hvala lepa, zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 18. nujno sejo.