Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, gospe in gospodje.

Začenjam 5. nujno sejo Odbora za finance. Opravičil za današnjo sejo glede neprisotnosti na seji odbora nisem prejel. Na seji pa kot nadomestni člani sodelujejo poslanka Jerca Korče namesto poslanke Andreje Zabret iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, poslanec Boštjan Koražija namesto poslanca Primoža Sitarja iz Poslanske skupine Levica, poslanka Nada Brinovšek namesto poslanke Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanec Branislav Rajić, ki nadomešča poslanko Matejo Udovč iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje in ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REVIDIRANJU.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 16. seji, 16. novembra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, Slovenskega inštituta za revizijo in zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Dodatno prejeto gradivo k predlogu zakona obsega mnenje zakonodajno-pravne službe z dne 26. novembra 2018. Dopis Gospodarske zbornice, Združenja ocenjevalskih podjetij z dne 30. novembra 2018. Mnenje komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 3. decembra 2018. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Doslej smo prejeli amandmaje poslanskih skupin koalicije in sicer na 26 členov in amandmaje Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k dvema členoma, k 2. in 23. členu z dne 4. decembra letos. Poslanske skupine koalicije so amandmaje vložile 3. decembra letos.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Ali želi predstavnica Ministrstva za finance dodatno dopolnilno obrazložitev? Besedo ima državna sekretarka, gospa Natalija Kovač Jereb, izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci dovolite, da vam na kratko predstavim namen predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju.

Predlog te novele je pripravljen z namenom, da se zagotovi nujen dokončen prenos določb direktive, št. 2014/56 EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze v slovenski pravni red. Delni prenos t.i. revizijske direktive je bil v delu, ki se nanaša na revizijsko poročanje in revizijsko komisijo, izveden v noveli Zakona o gospodarskih družbah iz avgusta leta 2015. Preostale določbe pa je treba urediti v zakonu, ki ureja revidiranje. Ključni cilji, ki jih zasleduje predlog novele se v primerjavi z veljavnim zakonom, bistveno ne spreminjajo in so natančno pojasniti vlogo pooblaščenega revizorja, okrepiti neodvisnost in strokovno skrbnost pooblaščenega revizorja, olajšati čezmejno opravljanje storitev, obvezne revizije v Evropski uniji, prispevati k bolj dinamičnemu revizijskemu trgu v Evropski uniji ter izboljšati nadzor nad pooblaščenimi revizorji ter usklajevati revizijski nadzor s strani pristojnih organov v Evropski uniji. Glede na to, da je cilj novele nujna uskladitev s pravnim redom Evropske unije se področje ocenjevanja vrednosti v noveli ne spreminja. Rok za prenos zadev na revizijske direktive je potekel že 17. junija leta 2016, ko je začela veljati tudi uredba Evropske unije št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno reviziji subjektov javnega interesa. Ob tem poudarjamo, da za sedaj že precejšnja zamuda ni posledica morebitne neaktivnosti Ministrstva za finance. Že v letu 2016 je bil namreč pripravljen in predlagan predlog novega zakona o revidiranju in ocenjevanju vrednosti. Zaradi prevelikih razhajanj predvsem v delu predlaganih sprememb s področja ocenjevanja vrednosti pa se je pristopilo k pripravi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o revidiranju. Vlada je v prejšnjem mandatu 9. novembra 2017 tako že potrdila besedilo novele Zakona o revidiranju 2-A in jo poslala v obravnavo Državnemu zboru, do katere pa v nadaljevanju ni prišlo. Zakonodajni postopek je bil zaradi zaključka prejšnjega mandata Državnega zbora namreč zaključen. Vlada Republike Slovenije je ponovno obravnavala predlog novele in ga predložila Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Ministrstvo za finance je v ta namen pripravilo prenovljeno različico predloga novele v kateri so vključene zgolj spremembe, ki so nujno potrebne za dokončen prenos revizijske direktive v slovenski pravni red. Naj v zvezi s tem še pojasnim, da direktiva določa pogoje za odobritev in registracijo oseb, ki izvajajo obvezne revizije, pravila o neodvisnosti, nepristranskosti in poklicni etiki, ki veljajo za te osebe ter okvir za javni nadzor nad njimi. Zaradi vložene tožbe Evropske komisije proti Republiki Sloveniji na sodišču Evropske unije zaradi neprenosa revizijske direktive bi morebitno nadaljnje odlaganje dokončnega prenosa lahko povzročilo težko popravljive finančne posledice za državo, saj je bila z izrekom sodbe državi naložena dnevna denarna kazen, ki se bo povečala z vsakim dnem nadaljnjega neprenosa določb revizijske direktive. Glede na koeficient resnosti kršitev za Slovenijo je trenutno predlagana dnevna denarna kazen v višini 7 tisoč 986,60 evra šteto od dneva razglasitve sodbe. Na podlagi prejetega mnenja Zakonodajno-pravne službe podpiramo predloge amandmajev, predloženih s strani koalicije na podlagi katerih se izboljšuje predvsem pravna varnost, kot tudi odprava določenega ugotovljenega neskladja.

Da ne bi bila že uvodoma predolga bi vam natančneje razloge in vsebinske rešitve k posameznim členom podrobneje pojasnila v okviru nadaljnje razprave. Prav tako se mi še nismo opredelili do amandmaja Poslanske skupine Socialno demokratske stranke, pa se bomo potem… /oglašanje iz klopi/

Slovenske demokratske stranke, gospa… Drugače pa vi imate sedaj uvodno besedo in uvodna beseda je namenjena temu, da natančno predstavite predlog zakona, ne pa da potem razpravljate o posameznih členih oziroma amandmajih. Tako da vi povejte tisto, kar imate povedati. Ko pa bo potrebno kaj še dodati vas bom pa k temu pozval.

V redu, hvala.

Kar nadaljujte, prosim.

Potem sem jaz, hvala, končala.

Ste končali? Okej, v redu, hvala lepa.

Preden nadaljujemo imamo še dve pooblastili, in sicer poslanec Jani Möderndorfer nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, poslanec Brane Golubović pa nadomešča poslanca Jožeta Lenarta iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

Nadaljujemo sejo, in sicer dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, to je gospa Metoda Hrovat Pirnat. Izvolite.

Hvala lepa. Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje skladno s pristojnostjo, ki jo ima. Mnenje je strukturirano tako, da je v njem, so v njem tri splošne pripombe in 24 pripomb na posamezne člene. Pa bom predstavila splošne pripombe.

Prva se nanaša na obseg sprememb in dopolnitev in sicer, v pogledu resolucije o normativni dejavnosti ugotavljamo, da je sprememba in dopolnitev, da so spremembe in dopolnitve izredno obsežne. Nadalje, druga splošna pripomba se nanaša na nomotehnična pravila, na uporabo nomotehničnih pravil in tretja pripomba se nanaša na zelo pomanjkljivo sodno varstvo v Zakonu o revidiranju. V zvezi s tretjo pripombo navajamo tudi novejšo prakso Evropskega sodišča.

Glede naših pripomb ugotavljam, da so pripravljeni amandmaji. Amandmaje so pripravile koalicijske poslanske skupine. Ti amandmaji sledijo pripombam Zakonodajnopravne službe, razen amandmajev pa ni na pripombo k 16. členu, k 23. členu, k 40. členu in 43. členu. Delno je upoštevana pripomba k 67. členu ne pa glede omejitve pravice do pritožbe in pa delno, prav tako 73. členu in sicer samo glede ene vrste odredb in sicer iz 81.a člena, ne pa tudi ostalih in zato ta pripomba še glede ostalih veljav.

Hvala lepa.

Naslednji je na vrsti predstavnik Državnega sveta in sicer Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospod Komac. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala predsednik. Spoštovani vsi prisotni.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo ne podpira predloga zakona, namreč ugotavljamo, tako kot to(?) izhaja iz mnenja, da smo pravzaprav tak podoben predlog obravnavali že na januarski seji in ugotavljamo, da se besedilo tokratnega predloga bistveno ne razlikuje od že obravnavane novele.

Pričakovali smo pa, da bo v tem času nekatera odprta vprašanja in pripombe, ki jih je ugotavljala tudi takrat že Zakonodajnopravna služba, ustrezno upoštevalo.

Prav tako smo pričakovali, da se bo s predloženim predlogom zakona končno uredil postopek sodnega varstva zoper sklepe v postopku. Opominjamo, da glede na sklep Ustavnega sodišča, sprejet pred dvema letoma, bi moral biti uveljavljen(?) zakon, ki bi zagotavljal sodno varstvo imetnikom podrejenih obveznic. Do realizacije tega sklepa ravno tako ni prišlo in seveda, neka generalna pripomba, da je glede na število in obseg spremenjenih(?) členov zakona in tudi glede na množico vloženih amandmajev, bi bilo po našem mnenju ustrezneje namesto novele, pripraviti predlog novega zakona, saj / nerazumljivo/ tega vsega navedenega, komisija predloga zakona ni podprla. Hvala.