Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Pričenjam 18. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Franc Rosec. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: magister Janez Žakelj nadomešča poslanca Jožefa Horvata, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Andrejo Kert, poslanec magister Damijan Zrim nadomešča poslanca Soniboja Knežaka.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora: pod 1. točko Poročilo o izvajanju Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih 2023 do 2027 v letu 2023, pod 2. točko letno poročilo fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji za leto 2023. Dne 12. 6. 2024 ste prejeli predlog za umik te navedene 2.točke dnevnega reda. Predlog je bil podan na podlagi posredovane prošnje za predstavitev 2. točke 18. seje Odbora za gospodarstvo zaradi vnaprej dogovorjene službene odsotnosti predsednika fundacije za šport gospoda Branka Zormana. Želi k temu stališču za umik predstaviti predstavnik Vlade? Ne. Želijo svoja stališča predstaviti predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Potem prehajamo na odločanje o umiku te 2. točke. Začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo za umik 2. točke. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 13 jih je glasovalo za.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Soglasno je predlog za umik točke dnevnega reda sprejet.

Prav tako ste dne 3. 7. 2024 prejeli obvestilo o predlogu za širitev dnevnega reda z naslednjo točko: Pobuda pobudnika za oceno ustavnosti petega, šestega in sedmega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah. In sedaj prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda z A1 točko. Želi kdo podati kakšno stališče? Predstavnik Vlade? Ne. poslanske skupine? Ne. Prehajamo na odločanje o predlogu in začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo o razširitvi točke. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 14 jih je glasovalo za.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda s točko A1 sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem umikam točko in tudi navedeno širitvijo.

In sedaj prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POBUDA POBUDNIKA ZA OCENO USTAVNOSTI PETEGA, ŠESTEGA IN SEDMEGA ODSTAVKA 10. ČLENA ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 13. 3. 2024 posredovalo omenjeno pobudo za oceno ustavnosti, ki je označena z varstvom podatkov in določilo 60 dnevni rok za opredelitev Državnega zbora glede navedb v pobudi. Odboru sta bili v zvezi s pobudo posredovani mnenje Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so tudi izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

K obravnavi te točke so vabljeni Zakonodajno-pravna služba, Vlada in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Kot gradivo k tej točki ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 13. 3. 2024 z oznako varstva podatkov, mnenje Vlade z dne 24. 4. 2024 ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. 7. 2024.

Spoštovane kolegice, prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo potrebno v tem primeru sejo zapreti za javnost.

In sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Heleni Rus, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje o Pobudi za oceno ustavnosti petega, šestega in sedmega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah. Ustavno sodišče je pobudo posredovalo v odgovor Državnemu zboru kot nasprotnemu udeležencu v postopku.

V prvem delu mnenja so navedeni razlogi, zaradi katerih Državni zbor meni, da ne gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude oziroma zasebne lastnine, pač pa za način njunega uresničevanja. Prav tako so navedeni razlogi, s katerimi se utemeljuje, da izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati nerazumnosti. V nadaljevanju so iz previdnosti, če bi Ustavno sodišče presodilo, da gre za poseg v svobodno gospodarsko pobudo in zasebno lastnino, navedeni še ustavno dopusten cilj, ter razlogi s katerimi se utemeljuje, da izpodbijane določbe pristanejo tako imenovani strogi test sorazmernosti.

V nadaljevanju so navedeni tudi razlogi, zakaj izpodbijana ureditev ni v neskladju z načelom enakosti iz 14. člena Ustave in načelom pravne države iz 2. člena Ustave. Glede na navedeno Državni zbor meni, da pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti ni utemeljena. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, magister Dejan Židan, državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.

Hvala. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Vlada prav tako meni, da je izpodbijana ureditev v skladu z Ustavo. Dovolite samo zelo kratko zgodovinsko obrazložitev.

Prve omejitve pri ustanavljanju deoojev izvirajo iz leta 2011, že takrat se je govorilo o veriženju in poslovnih praksah, ki jih je potrebno v Sloveniji prekiniti. Zaradi potrebe po uskladitvi z Ustavo je bila potem ureditev ponovno prilagojena leta 2013. Ponovno so bile omejitve dodatne še uvedene leta 2015 in potem tudi leta 2021 in potem lansko leto zaradi nomotehnike še nekoliko spremenjene. Želim povedati tole, da tu ne gre za takšno ali drugačno barvo Vlade, da vse vlade so v bistvu za to, da zaščitijo gospodarski prostor, začele s pripravo omejitev. Tu se postavi nam vsem vprašanje, kaj je načelo svobodne gospodarske pobude, in potem se pojavi tudi govora o sorazmernosti. Ja, svobodna gospodarska pobuda, govorimo pa tudi, da je uspešna samo v urejenem poslovnem okolju in zato mi predlagamo, da se v bistvu tudi Državni zbor opredeli, da tukaj ne gre za ureditev, ki je neskladna z Ustavo. Sem pa dolžan še eno pojasnilo. Vprašanje je bilo, ali sedanja ureditev lahko kakorkoli ovira registracijo start-upov, ki jih je v Sloveniji vedno več in so napredni, tu pa bi rad dal naslednjo informacijo. V Državnem zboru že imate z Zakonom o gospodarskih družbah spremembo M, ki prinaša štiri direktive in takoj, ko bo ta sprememba sprejeta, imamo že pobudo ekosistema, start-upov, da v bistvu v Slovenijo vpeljemo nekaj, kar ni splošna evropska praksa, imamo pa že štiri primere, ki smo jih proučili. To je primer vitke delniške družbe, ki so do tega trenutka se do tega opredelili že na Hrvaškem, v Avstriji, v Nemčiji in v Franciji, sprejeli sicer štiri različne ureditve, ampak ureditve, ki bi start-upom olajšale ta korak pri registraciji. V kolikor pa mogoče želite bolj podrobno razlago, pa je z mano tudi gospod Aleš Gorišek, ki je tudi nosilec tega zakona. Hvala, gospa predsednica.

Hvala lepa. In sedaj odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 2. 7. 2024, ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

In sedaj odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo besedo od poslank in poslancev? Vidim, da ni želje.

In sedaj zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o mnenju. Začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 10 jih je glasovalo za, 3 proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti 3.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Zaključujem A1 točko dnevnega reda.

Hvala lepa Zakonodajno-pravni službi.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV ZA INVESTICIJE V ŠPORTNO INFRASTRUKTURO V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETIH OD 2023 DO 2027 V LETU 2023, EPA 1544-IX.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

je Vlada Republike Slovenije poslala na podlagi četrtega odstavka Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih 2023 do 2027 v letu 2023. Na podlagi navedene določbe Vlada Republike Slovenije enkrat na leto poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o izvajanju tega zakona, najkasneje najpozneje do konca meseca maja za preteklo leto.

K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. In sedaj predajam uvodno besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, magistru Dejanu Židanu, državnemu sekretarju na ministrstvu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala gospa predsednica. Kakor veste in se še enkrat zahvaljujem tudi za soglasno podporo spremembi Zakona o investicijah v športno infrastrukturo. Od lanskega leta naprej živi, v narekovajih, Zakon o investicijah v športno infrastrukturo. Torej lansko leto je bilo prvo leto izvajanja. Ob tem bi rad le opozoril, da smo kot pristojno ministrstvo postali 1. aprila. Takoj, ko smo postali pristojni, smo v skladu z zakonom, ki je veljal, pripravili predlog programa za investiranje v tekočem letu za Vlado Republike Slovenije, kar je bil pogoj tudi, da smo pripravili prvi razpis. Pri prvem razpisu smo, preden smo ga objavili, se sestali na ta način, da smo povabili vse slovenske županje in župane, da v bistvu povedo svoja pričakovanja, svoje potrebe in hkrati pregledali za vrsto let nazaj dosedanje razpise in praksa, ki jo slovenske lokalne skupnosti poznajo in jo tudi znajo realizirati.

Tisto, kar je potrebno povedati, lansko leto, ko smo postali pristojni, v Sloveniji ni deloval razvid, torej register javnih športnih objektov. Pa ni bila to krivda slovenskih lokalnih skupnosti, ker enostavno tudi vloge, ki so prihajale na vlado niso bile procesirane. Seveda to je pa pač lansko leto povzročilo, da nismo mogli zahtevati, da je v bistvu priloženo pri sami prijavi tudi dokazilo, da se je lokalna skupnost, kakor zakon veleva, tudi že vpisana, ker pač pravim, je bil razlog nekje drugje.

Tudi zelo hitro smo ugotovili, kar tudi vsi vemo, da v Sloveniji večina športnih objektov je v lasti in tudi v upravljanju večinoma preko javnih zavodov lokalnih skupnosti, kakor tudi večina športa tam poteka. In nenazadnje tudi če pogledamo večino sofinanciranja je povprečje tako, da kolikor da država za slovenski šport tri ali štirikratnik tega dajo slovenske občine. Zato smo na podlagi preteklih izkušenj, pa tudi zavedanja, da imamo v Sloveniji relativno dosti objektov, ker pa zaradi objektivnih razlogov vzdrževanje ni bilo dovolj prisotno investicijsko, smo v tej smeri usmerili tudi razpis, ki je bil iz dveh sklopov, in sklop za dvorane, en sklop za zunanje objekte na podoben način kakor prejšnja leta. Pri samih merilih nam je bilo pomembno, da smo, ko smo analizirali merila iz prejšnjih let, ugotovili, da so ustrezna. Namreč, pri merilih se je upoštevalo tudi ali občina, kakšen delež svojega proračuna občina namenja za športne aktivnosti v lokalni skupnosti in seveda večji delež pomeni več referenčnih točk. Upoštevalo se je tudi, ali je občina že zadnje leto v krajšem obdobju dobila iz tovrstnega vira državni denar. In jasno, preferirali so se tisti, ki še niso dobili ali je bilo že nekaj let nazaj. Upoštevalo se je tudi tole, ali so objekti pravilno izkoriščeni, torej, ali gre za objekte, ki omogočajo več različnim športom, da se razvijajo, da ljudje trenirajo v teh objektih in ne samo to, tudi različne strukture, ne samo profesionalci, ne samo amaterji, torej vse vrste športa, da so prisotne. Tisto, kar je pa zelo pomembno, v tem razpisu smo tudi v celoti uporabili določilo, da imajo preferenco občine, ki so razvojno ogrožene, in smo jim dodali 10 odstotkov možnega nabora točk in isto velja, tudi občine, ki so dodatno dobile 10 odstotkov možnih točk, ki živijo znotraj Triglavskega narodnega parka. Denar, ki je bil lansko leto na razpolago je bilo 11 milijonov. Zakaj? Zato, ker je bilo od 15. milijonov potrebno sofinancirati lansko leto OFEM v Mariboru, in nenazadnje lahko v tem trenutku povem, da je to bila dobra investicija s stališča države, tudi zato, ker obnovitev in nadgradnja stadiona v Mariboru je neposredno pomenila, da imajo v tem trenutku 25 odstotkov več vpisa v atletski klub v Mariboru in / nerazumljivo/ so tudi tekmovanja, eno bo tudi v soboto. Torej, ko smo razpisali približno za 11 milijonov prostih sredstev, je prišlo 85 vlog. V poročilu imate potem tudi vse navedeno. Od teh vlog dve nista ustrezali, dodatno pa je ena občina med samim postopkom javila, da pač investicije ne bo izvršila, tako da je ostalo 82 vlog. Lansko leto smo bili tudi v zelo veliki dilemi, odločbe so se začele podpisovati ravno v trenutku naravne katastrofe. Seveda prioritete države so se v trenutku spremenile in ministrstvo samo ni vedelo kaj naj naredi in potem smo naredili to kar bi verjetno vsak dober gospodar naredil, poklicali smo vse županje in župane, kot prvo pa županjo občine Ravne na Koroškem, ali jih moti, če nadaljujemo s postopkom ob tem, da vemo, da ima v tistem trenutku druge prioritete. In je bil zelo zanimiv odgovor županje, pa tudi enak, podoben je bil odgovor vseh ostalih županj in županov, da v bistvu občine pričakujejo, ene že investirajo, da je potrebno do občin denar pripeljati. Tako smo lansko leto realizirali 82 projektov, vsi so tam našteti in vrednost projektov je bila manj kot je bil v bistvu dogovorjen znesek preko pogodb. Razlog je v tem, torej ni bila 7,4 ampak 7,1, razlog v tem je bil, da je ena občina odstopila, nekatere druge občine pa se je tudi znižala vrednost projektov in so potem dobile tudi manj sofinancirano. Ko se je razpis končal, smo naredili to kar smo občinam obljubili, sestali smo se relativno hitro s predstavniki slovenskih občin iz vseh treh asociacij in sestali smo se z upravljavci javne infrastrukture, ki razen enega primera, to je primer Javni zavod Planica, so v bistvu v lasti občine ali občin, in prosili smo jih, da naj na podlagi obstoječega razpisa pripravijo predloge, kaj si želijo za leto 2024, da spremenimo, da bo drugače. Takrat so nam zelo jasno povedali, podobno tudi letos, ko smo se sestali v Vitanju, da prosijo, da najdemo način, da bo tudi DDV upravičen strošek in smo našli in to mislim, da eden prvih slovenskih razpisov, kjer smo našli pot. Prosili so, da za razliko od prejšnjih let je upravičen strošek tudi dokumentacija, smo našli pot. Prosili so nas, da v bistvu najdemo rešitev, da ne bo potrebna samo lastništvo, ampak tudi v bistvu neka oblika pravice uporabe, tudi to smo našli, in našli smo in tukaj bi se rad zelo zahvalil Vladi, tudi Ministrstvu za finance, ki so nam pomagali, da smo našli obliko poti, da lahko sofinanciramo v obdobju dveh let. Zakaj? Ker občine zaradi dinamike, še enkrat, na Vladi mora biti program sprejet do konca marca, potem se mi moramo z občinami sestati, ker kljub vsemu mi ne vemo kakšna bo končna oblika, sprejetje gradiva na vladi, potem moramo pripraviti najavo, moramo pripraviti razpis in potem občine so v bistvu v relativno težki situaciji in smo našli način, tako da vas informiram, letošnji razpis je bil pomembno večji kot lansko leto. Če je bilo lansko leto slabih 11 milijonov, letos mislim, da 32,4 milijona v obdobju dveh let. Prijav, govorim bom o podatkih o katerih lahko govorim, o nekaterih ne morem, prijav je bilo 181, s tem, da je ena občina odstopila, da jih je 180. Relativno dosti dopolnitev, 155 vlog zahteva dopolnitve, ampak še vedno se držimo okvirja, časovnega, ki je dogovorjen z občinami in to je, da bomo naredili vse, da bodo pozitivne odločbe izdane do 20. avgusta. Torej še enkrat, če dovolite povzetek, lansko leto je bilo za nas leto, kjer smo se učili realizirati vaš zakon, to je poslanski zakon, letos gremo z večjimi koraki naprej. Drugo leto bomo imeli pa eno strahovito prednost, namreč, vi boste dobili letos jeseni, vi sprejemate desetletni nacionalni program razvoja športa, katerega del bo v bistvu tudi neka oblika, strategija, desetletna strategija razvoja športnih objektov. Zakaj je to tako zelo pomembno? Ker tam bo povsem jasno vidno, strategija je bila sedaj mimogrede tudi v javni razpravi, tako, da smo že dobili, kakšne površine imamo, kakšno starost imamo, ne samo kot Slovenija, ampak tudi v bistveno krajših ožjih lokalnih enotah, po posameznih vrstah športa, tako, da bomo točno vedeli, kaj je tisto, kar potrebujemo na lokalni ravni in kaj je pa tisto, kar tudi kot strateške projekte potrebujemo na regionalni in na državni ravni.

Gospa predsednica, hvala za besedo.

Hvala lepa, državni sekretar.

Sedaj sicer odpiram razpravo, pa vendar, glede na to, da je državni sekretar v uvodu povedal, da se je pred nadaljevanjem razpisa omenilo, da ste se pogovarjali z županjo, ki je bila v bistvu zelo, z občino, ki je bila zelo prizadeta v poplavah, ste omenili Ravne na Koroškem. Mislim, da ste mislili Črno, kajne? Črno, Črno na Koroškem, tako da bi potem to zaradi magnetograma, da bomo vedeli pri čem smo.

Sedaj pa odpiram razpravo o navedenem poročilu.

Gospa Andreja Rajbenšu, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi vsem prisotnim!

Državnemu sekretarju se zahvaljujem za predstavljeno poročilo. Zdaj, kot ste že rekli, je pač sestavljena, torej ti javni razpisi, sofinanciranje, v dva sklopa ste dali, torej, prvi je bolj za stavbe in pač telovadnice in dvorane, ostalo je pa potem za športne površine zunaj. Ne bom zdaj šla zopet na vse te, kaj ste našteli, koliko jih je bilo in kako dalje, jaz bi mogoče nekaj vprašanj imela oziroma tudi eno mojo opazko, boste me pa poučili, če je mogoče kako drugače. Bom tukaj kar citirala: "Na javni razpis za sofinanciranje investicij se lahko prijavijo občine…" - in tako dalje, da ne bom vsega pisala, brala, iše pa potem, "…občine se lahko na sklop ena in na sklop dva prijavijo, torej prijavijo lahko samo eno investicijo."

Zdaj, občine so različno velike, če sem pač jaz izhajala iz tega, recimo predvsem iz Maribora in seveda je potem potreba po investicijah ali pa tudi po sami športni infrastrukturi absolutno večja, recimo Maribor, ki ima ne vem koliko več šol, ko pa je ena manjša občina, ki ima mogoče eno šolo ali pa ne vem, en stadion in se mi zdi, da je potem, če je to res tako, deluje to nekako nesorazmerno, če bi hoteli zagotavljati pač kakovost javne športne infrastrukture povsod. To bi bilo mogoče tako, moje razmišljanje.

Zdaj na porazdelitev teh podsklopov, torej, kako ste jih, to ste nam tako odgovorili. Zanimale so me te vrednosti, kako ste jih pač delili, pa ste pač prej povedali kakšni so deleži namenjeni občinam in tako dalje, tako, da tukaj ste odgovorili. Kar se pa tiče še zavrnjenih in zavrženih vlog, ste tudi nekaj omenili. Dobro, za zavržene mi je nekako še jasno, da najbrž niso izpolnjevali določenih formalnih zahtev razpisa. Dve pa sta tudi bili, ki sta bili zavrnjeni. Torej, da niso nekih, najbrž, nekih meril izpolnili. Če bi mi lahko mogoče povedali, kaj približno je lahko?

Tako, da to bi bila moja vprašanja. Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati mogoče? (Da.)

Ja, najprej Dejan Süč, potem Tine Novak, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani državni sekretar, cenjeni gospe in gospodje!

Zdaj, sam sem hvaležen za to predstavljeno gradivo. Šport je pomemben del našega družbenega življenja in sam sem vesel, da ta Vlada to prepoznava in tudi, da se sofinancira določene stvari v vseh občinah. Torej, decentralizacija vsekakor je pomembna, tudi kar nekaj športnih objektov iz tistih krajev, od koder sam prihajam, je bilo iz teh sredstev obnovljenih, rekonstruiranih ali dozidanih, kar mislim, da je prav. Torej, s tem, ob tem, da plemenitimo družbeno infrastrukturo, kar je mogoče še pomembneje, skrbimo tudi za zdravje naših državljanov. In tukaj predvsem vidim to sodelovanje, torej po eni strani med Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, med Ministrstvom za zdravje in med vsemi lokalnimi skupnostmi. Torej iskati neko formulo financiranja s strani države za javno infrastrukturo in po drugi strani, kot vemo, občine imajo letne programe športa, da probamo nekako iskati sinergijske učinke, tako med državo in občinami, kako zapolniti te objekte. Torej, verjetno si nihče ne želi praznih dvoran.

Zdaj, sam pozdravljam to vašo odločitev, da se kot upravičeni strošek upošteva tudi DDV. Mislim, da je to zelo dobrodošlo, predvsem manjšim občinam, ki imajo mogoče malo manj investicijskega kapitala, potenciala, kot večje občine, mestne občine, je to zelo pomembna stvar, tako da sam to pozdravljam. Malo sem zastrigel z ušesi pri eni zadevi, na katero sem sam precej alergičen, to je priprava projektne dokumentacije. Tu bi mogoče želel samo opozoriti, da vsekakor je prav, da je to upravičen strošek, bi pa bilo prav tudi videti, da se ti stroški med posameznimi občinami niso dvakratni, trikratni, torej vseeno mora biti neka uravnilovka na ravni države oziroma, zdaj ne vem, 200, 300 kvadratov na ravni površini mora približno isto ostati tako v Lendavi kot kot v Kopru. Govorimo o projektni dokumentaciji ne o ceni zemljišča, ker vemo, da so določene projektne dokumentacije nastajale v marsikateri občini vredne 100 tisoč evrov, celo milijone evrov za projekte, ki nimajo zagotovljenega financiranja in tukaj bi predvsem rad opozoril na to in pričakoval od pristojnega ministrstva, da boste na to pozorni, se seveda v skrbi za racionalno porabo javnega denarja. Kot rečeno, se vam zahvaljujem in podpiram to, kar ste naredili v preteklem letu in vam želim uspešno izvedbo tudi v tem letu. Zdaj, če sem prav razumel 32,4 milijona, to je skoraj trikrat več in upam, da bo ta denar kakovostno, koristno razdeljen, predvsem za to, da se tudi disperzira kakovostna javna infrastruktura na področju športne dejavnosti. Hvala lepa, predsednica.