Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, dobro jutro. Začenjam 22. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 22. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 1. julija, s sklicem.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 75.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 22. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE, in sicer na obravnavo potrditve izvolitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament na volitvah, ki so bile 9. 6. 2024.

Pod to točko bomo obravnavali predlog sklepa, ki ga je Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija po tem, ko je obravnavala Zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki so bile 9. 6. 2024.

Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, pete alineje prvega odstavka in drugega odstavka 9. člena Zakona o poslancih v zvezi z 2. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in 112. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep:

Potrdi se izvolitev naslednjih poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament: Magister Branko Grims, rojen 26. 8. 1962, stanuje Cesta Staneta Žagarja 39, Kranj, iz Slovenske demokratske stranke; Irena Joveva, rojena 26. 2. 1989, stanuje Ulica bratov Čakar 42, Ljubljana, iz Gibanja Svoboda; Matjaž Nemec, rojen 10. 4. 1980, stanuje Bilje 187a, Renče, iz Socialnih demokratov; Vladimir Prebilič, rojen 21. 5. 1974 stanuje Omerzova ulica 38, Kočevje, Vesna - zelena stranka; Marjan Šarec, rojen 2.

12. 1977, stanuje Jeranova ulica 13, Kamnik, iz Gibanja Svoboda; Zala Tomašič, rojena 29. 9. 1995, stanuje Frankovo naselje 60, Škofja Loka, iz Slovenske demokratske stranke; Romana Tomc, rojena 2. 11. 1965, stanuje Ob dolenjski železnici 144, Ljubljana, iz Slovenske demokratske stranke; Matej Tonin, rojen 30. 7. 1983, stanuje Zgornji Tuhinj 39b, Laze v Tuhinju, iz Nove Slovenije - krščanski demokrati; in doktor Milan Zver, rojen 25. 5. 1962, stanuje Janeževski vrh 37 iz Destrnika oziroma Slovenska demokratska stranka. Ugotovi se, da funkcija poslanca v Evropskem parlamentu ni združljiva s funkcijo poslanca Državnega zbora, zato poslancema magistru Branku Grimsu in Mateju Toninu z dnem nastopa funkcije poslanca v Evropskem parlamentu prenehata mandata poslancev Državnega zbora.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S sklepom bom seznanila predsednico Evropskega parlamenta, Državno volilno komisijo pa bom zaprosila, da na podlagi 17. člena Zakona o volitvah v Državni zbor obvesti Državni zbor, katera kandidata postaneta poslanca za preostanek mandatne dobe Državnega zbora namesto poslancev, ki jima prenehata mandata.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 10. julija 2024.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 25 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute.

Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga opraviti z vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se danes opravičili: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, Marjan Šarec, minister za obrambo ter Klemen Boštjančič, minister za finance.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili: Tomaž Lisec iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Rado Gladek iz Poslanske skupine SDS in Milan Jakopovič iz Levice.

Besedo dajem poslancu Tomažu Liscu. Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani ministri, državni sekretarji, kolegi poslanci in poslanke, vsem skupaj lep ponedeljkov pozdrav!

Spoštovani predsednik Vlade, verjetno, ko ste v tujini, se večkrat pogovarjate o tem, kako v svetu potekajo boji na področju novih digitalnih dosežkov, ampak to je v svetu, doma pa skoraj delamo doktorsko disertacijo iz tega, kako razdeliti 13 tisoč računalnikov, ki še vedno stojijo v skladišču v Logatcu.

Zato v tem uvodnem delu ne bom našteval, kaj vse je pri tej zgodbi šlo narobe, kako je ministrica iz tedna v teden, iz meseca v mesec zavajala, lagala oziroma dajala nove obljube glede tega, kako bodo računalniki razdeljeni. Ampak številke so znane: velika večina računalnikov, ki so stali davkoplačevalce 6,5 milijona evrov, še vedno stoji v Logatcu in tudi za to skladišče državljani še vedno plačujejo najemnino. Skratka, od interpelacije, ki smo jo imeli v Poslanski skupini SDS, je prišlo nekaj novih dejstev: prišlo je poročilo Agencije za varstvo konkurence in prišel je osnutek poročila Računskega sodišča in, nenazadnje, prišlo je tudi poročilo digitalnega desetletja za leto 2024; same neugodne zgodbe za ministrico za digitalno preobrazbo. Zato s tega mesta dovolite par vprašanj. Najprej, ministrica še vedno, kljub vsem novim dejstvom, ne samo na področju računalnikov, ampak tudi na področju nedelujoče pisarne ministrstva v Mariboru, glede šikaniranja in mobinga in odhajanja zaposlenih s strani ministrstva. Ali ministrica še vedno uživa vaše zaupanje? Skratka, boste še naprej poslušali laži in obljube vaše ministrice ali pa jo boste odslovili in želeli uspešno delo novemu ministru.

Kako komentirate poročilo digitalnega desetletja za leto 2024, kjer se je ministrica pohvalila z enim dosežkom, to poročilo pa daje veliko klofuto temu našemu digitalnemu svetu, še enkrat, kdo je za vaše kriv za fiasko glede nakupa 13 tisoč računalnikov, je to ministrica za digitalno preobrazbo ali je to morda minister za delo, minister za izobraževanje, javni sklad, župani, ravnatelji, kajti vse to so ljudje, na katere se je ministrica sklicevala, da so krivi. Lahko naštejete tri konkretne uspešne projekte njenega ministrovanja in, je za vas kampanja premisli in na to stisni ustrezna, kljub nasprotovanju psihologov, ravnateljev in ostale... / izklop mikrofona/.

Hvala. Predsednik vlade, doktor Robert Golob, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa predsednica. Poslanke in poslanci. Spoštovani poslanec Lisec, ne boste verjeli, ja, o digitalni, o digitalizaciji se dosti pogovarjamo v tujini in v tujini je svet bistveno drugačen kot ga vi vidite iz vaše poslanske klopi. Na področju digitalizacije je Slovenija ena bolj cenjenih članic EU in tudi držav članic Združenih narodov. Slovenija se v zadnjem času na tem področju izrazito lahko pohvali z dvema projektoma. V parlamentu še nismo o njih govorili, ampak nič za to. Prvo je, da v Mariboru nastaja najsodobnejši podatkovni center skupaj s super računalnikom, super računalnikom, ki ga bo sofinancirala Evropska komisija v višini 50 milijonov evrov. To je eden od petih super računalnikov v Evropi. Ja, in ministrica Stojmenova Duh je tista, ki je k temu obilno pripomogla. Podobno, podoben ugled, kot na tem področju uživa Slovenija tudi na področju umetne inteligence. Tudi na tem področju je Slovenija vodilna v marsikaterem projektu v Evropski uniji in tudi v Združenih narodih in to nam priznava cel svet, razen ene poslanske klopi. V Sloveniji se raje ukvarjamo s tem, koliko in kako hitro se delijo računalniki. Pa saj nič narobe ni s tem, da bi se delili hitreje, pa vendar zakon, ki je bil potrjen v parlamentu, jasno določa, ti računalniki so namenjeni tistim iz ranljivejših skupin, tistim iz družin, ki si jih ne morejo privoščiti in zaradi tega je poziv in razpis javnega sklada za štipendiranje usmerjen v to. Poziv za 9 tisoč iz prvega dohodkovnega razreda je bil že zaključen, prejšnji teden je šel poziv drugi skupini in ja, ta razpis in ta poziv gre postopoma. V tem ni nič slabega. Ti računalniki bodo prišli do tistih, ki jih najbolj potrebujejo, to je ključni cilj, ki se zasleduje, in jaz bi si želel, da se iz čisto logističnega vprašanja, kako bodo v javnem skladu razdelili tistim, ki to res potrebujejo, računalnike, v tem parlamentu mogoče zapravljamo malo manj časa, ker ne bo nič pohitrilo pozivov, niti ne razdelitve, ki jo izvaja Javni sklad, in tudi ne bo spremenilo tega, kdo bo te računalnike dobil. Tisto s čimer bi se želeli ukvarjati v parlamentu je, kakšna je vizija in razvoja in jaz se veselim interpelacije, ki jo bo ministrica z velikim veseljem tudi opravila tukaj v parlamentu, ker verjamem, da vam bo govorila o viziji in razvoju digitalizacije na področju v Sloveniji in tudi v svetu in jaz si samo želim, da bo to sporočilo potem tudi prišlo do ljudi, da se imamo s čim pohvaliti. In tudi poročilo, o katerem vi govorite, kaže napredek v resnici v letu 2024 in številke so glede tega precej jasne, ampak da ne bom kradel ministrici. Mislim, da se bo ona sama s tem raje pohvalila takrat ko ji boste vi dali priložnost pod krinko interpelacije.

Hvala lepa. Kolega Lisec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala. Pač resna vprašanja terjajo resne odgovore, ampak očitno edini odgovor predsednika Vlade je, da ministrica za digitalno preobrazbo še ima njegovo zaupanje, ampak to kaže na politiko te Vlade. Kaj bi s poročilom Agencije za varstvo konkurence, ki je naznanilo sume korupcije, verjamem tudi klientelizma. Zakaj bi verjeli poročilom Računskega sodišča, ki govori o tem, kako je bilo pri tem nakupu 13 tisoč računalnikov delo opravljeno nesmotrno, negospodarno in netransparentno. Ampak ta vlada se itak na takšne pojme kot je transparentno, gospodarno požvižga.

Tudi poročilo glede digitalnega desetletja je, spoštovani predsednik Vlade, ne super, ampak alarmantno. Le na enem področju dvig, vsepovsod drugod pa padec. Je za vas dober razlog, da smo na primer na področju števila IKT strokovnjakov za nami samo Grčija in Romunija, da smo na splošnem v celoti padli pod povprečje EU, kjer smo bili na primer še leta 2022 na solidnem 11. mestu. Ste s tem zadovoljni? Ker če ste s tem zadovoljni, ste zadovoljni z delom ministrice, ampak to kaže na vso bedo tega ministrstva.

In še enkrat, zanima me, kako ocenjujete njeno delo, kako ocenjujete njeno delovanje pisarne v Mariboru, kako ocenjujete pozive zaposlenih o tem, da se odpravijo šikaniranje in pa mobing zaposlenih?

In še enkrat sprašujem, naštejte tri konkretne ukrepe, te ministrice ne tiste projekte, ki so jih že predhodniki začeli ali pa celo jih izvajajo zasebna podjetja. Tri ukrepe te ministrice.

In nazadnje še enkrat, so informacijski sistemi Linux, po vaše, okej, za povprečne državljane?

Hvala. Predsednik Vlade imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Najprej glede smotrnosti porabe denarja. Meni je res fascinantno, kako je 6,5 milijonov za računalnike, ki bodo na koncu vsi prišli v roke tistih, ki jih potrebujejo, postal glavni indikator smotrnosti porabe sredstev na Ministrstvu za digitalizacijo. Jaz se dobro spomnim prejšnjega ministra aha, verjetno vi ne. Jaz se dobro spomnim, kako je bilo takrat porabljenih bistveno več denarja, skoraj petkrat več denarja za digitalne bone, ki so šli vsem tistim, ki so to potrebovali in tistim, ki niso potrebovali. Šli so socialno izključenim in šli so najbogatejšim, vsem enako, zato je pa tudi šlo petkrat več denarja. In kaj si je naša mladina z njimi, s temi boni kupovala? 11 milijonov evrov, dvakrat več kot za računalnike, ki bodo šli tistim, ki si jih ne morejo privoščiti in so za to izključeni iz digitalne družbe, je šlo za slušalke. Prosim, da niste vi tisti, ki govorite o smotrnosti porabe.

Kar se pa tiče ostalih poročil, ki jih navajate, odzive bo dalo ministrstvo. Ja, vam je smešno, da so si kupovali slušalke, 11 milijonov evrov je pa šlo za to v časih, ko je Slovenija denar krvavo potrebovala in ko je šlo tudi v gospodarstvu slabše, kot mu gre sedaj. In zato bodo ti računalniki razdeljeni v skladu z zakonom, v skladu s pravili, da bodo prišli do tistih, ki so socialno izključeni in najbolj ogroženi. Če bomo za to potrebovali kakšen mesec več, nič za to. Vse boljše, kot da denar helikoptersko trošimo in sploh se nas ne zanima, kje konča, potem se pa še smejemo, kar se nam zdi zabavno.

Hvala lepa. Kolega Lisec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

Hvala še enkrat, predsednica. Ja, osem konkretnih vprašanj, edini konkretni odgovor pa je bil, da minister še zaupa ministrici za digitalno preobrazbo.

Spoštovani predsednik Vlade, sami ste rekli na enem izmed prejšnjih poslanskih vprašanj, računalnike je treba čim prej razdeliti. Minilo je šest mesecev in celotna Slovenija se ukvarja s tem, ali smo že razdelili 200 300, 500 ali tisoč računalnikov. To je ta vaša digitalna preobrazba, po kateri ste sami rekli, kako smo v Sloveniji cenjeni, pa cela Evropa se vam smeji, spoštovani predsednik Vlade in vaši ministrici, o tem, kako nesposobni ste razdeliti 10 tisoč računalnikov. Da rabimo poseben zakon in poseben mehanizem za razdeljevanje 13 tisoč računalnikov, je vsa beda digitalne preobrazbe pod to Vlado. In jaz osebno verjamem, da bomo na naslednji seji opravili razpravo o nesmotrnem in negospodarnem delu ministrice, če ne s tem, da boste poslanci koalicije potrdili to, da se to odgovor o tem vprašanju obravnava na naslednji seji. Ampak da bodo poslanci vsaj Levice in pa SD, pokazali na eni izmed naslednjih sej pri interpelaciji rdeč karton ministrici in s tem tudi, če se izrazim malo po nogometno, rumen karton predsedniku Vlade, ki zagovarja nesmotrno in negospodarno delo, ampak še enkrat, da ne bo spoštovana javnost mislila, kako si v SDS nekaj izmišljujemo.

Morda pa za vas, spoštovani predsednik Vlade, citiram ugotovitve Računskega sodišča: "Računsko sodišče ugotavlja nepravilnosti tudi pri nakupu 13 tisoč prenosnih računalnikov s strani ministrstva za digitalno preobrazbo. Nakup je bil izveden brez predhodne opredelitve dejanskih potreb in ustrezne definicije tehničnih specifikacij. Posledično večina prenosnikov ni bila razdeljena, zaradi česar so nastali dodatni stroški skladiščenja, ki so do konca junija znašali 13 tisoč evrov."

Toliko o tem, kdo je ugotovil, ne Poslanska skupina SDS, Računsko sodišče je to ugotovilo. Agencija za varstvo konkurence je pokazala, da ni šlo za smotrnost. In ja, še pred pol leta ste rekli, računalnik je treba čim prej razdeliti, ampak kako to poteka, / znak za konec razprave/ počasi in verjetno bo velika večina teh računalnikov razdeljenih kdaj? Ko jim bo potekla garancijska shema. Toliko o tej evropsko priznani digitalni preobrazbi Slovenije. Evropa se nam smeji. Upam, da se smeji tudi tistemu, ki take dobre rešitve zagovarjate v tej super Evropi.

V Poslanski skupini SDS menimo, da tako razdeljevanje računalnikov ni v prid slovenskim davkoplačevalcem. / znak za konec razprave/