Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, dobro jutro. Začenjam 22. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 22. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 1. julija, s sklicem.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 75.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 22. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE, in sicer na obravnavo potrditve izvolitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament na volitvah, ki so bile 9. 6. 2024.

Pod to točko bomo obravnavali predlog sklepa, ki ga je Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija po tem, ko je obravnavala Zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki so bile 9. 6. 2024.

Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, pete alineje prvega odstavka in drugega odstavka 9. člena Zakona o poslancih v zvezi z 2. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in 112. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep:

Potrdi se izvolitev naslednjih poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament: Magister Branko Grims, rojen 26. 8. 1962, stanuje Cesta Staneta Žagarja 39, Kranj, iz Slovenske demokratske stranke; Irena Joveva, rojena 26. 2. 1989, stanuje Ulica bratov Čakar 42, Ljubljana, iz Gibanja Svoboda; Matjaž Nemec, rojen 10. 4. 1980, stanuje Bilje 187a, Renče, iz Socialnih demokratov; Vladimir Prebilič, rojen 21. 5. 1974 stanuje Omerzova ulica 38, Kočevje, Vesna - zelena stranka; Marjan Šarec, rojen 2.

12. 1977, stanuje Jeranova ulica 13, Kamnik, iz Gibanja Svoboda; Zala Tomašič, rojena 29. 9. 1995, stanuje Frankovo naselje 60, Škofja Loka, iz Slovenske demokratske stranke; Romana Tomc, rojena 2. 11. 1965, stanuje Ob dolenjski železnici 144, Ljubljana, iz Slovenske demokratske stranke; Matej Tonin, rojen 30. 7. 1983, stanuje Zgornji Tuhinj 39b, Laze v Tuhinju, iz Nove Slovenije - krščanski demokrati; in doktor Milan Zver, rojen 25. 5. 1962, stanuje Janeževski vrh 37 iz Destrnika oziroma Slovenska demokratska stranka. Ugotovi se, da funkcija poslanca v Evropskem parlamentu ni združljiva s funkcijo poslanca Državnega zbora, zato poslancema magistru Branku Grimsu in Mateju Toninu z dnem nastopa funkcije poslanca v Evropskem parlamentu prenehata mandata poslancev Državnega zbora.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S sklepom bom seznanila predsednico Evropskega parlamenta, Državno volilno komisijo pa bom zaprosila, da na podlagi 17. člena Zakona o volitvah v Državni zbor obvesti Državni zbor, katera kandidata postaneta poslanca za preostanek mandatne dobe Državnega zbora namesto poslancev, ki jima prenehata mandata.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 10. julija 2024.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 25 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute.

Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga opraviti z vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se danes opravičili: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, Marjan Šarec, minister za obrambo ter Klemen Boštjančič, minister za finance.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili: Tomaž Lisec iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Rado Gladek iz Poslanske skupine SDS in Milan Jakopovič iz Levice.

Besedo dajem poslancu Tomažu Liscu. Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, dobro jutro!

Začenjam 22. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 22. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 1. julija, s sklicem.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 22. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Obravnavamo Potrditev izvolitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament na volitvah, ki so bile 9. 6. 2024. Pod to točko bomo obravnavali predlog sklepa, ki ga je Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija po tem, ko je obravnavala Zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki so bile 9. 6. 2024. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje.

Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, pete alineje prvega odstavka in drugega odstavka 9. člena Zakona o poslancih v zvezi z 2. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in 112. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Potrdi se izvolitev naslednjih poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament: mag. Branko Grims, rojen 26. 8. 1962, stanuje Cesta Staneta Žagarja 39, Kranj, iz Slovenske demokratske stranke; Irena Joveva, rojena 26. 2. 1989, stanuje Ulica bratov Učakar 42, Ljubljana, iz Gibanja Svoboda; Matjaž Nemec, rojen 10. 4. 1980, stanuje Bilje 187a, Renče, iz Socialnih demokratov; Vladimir Prebilič, rojen 21. 5. 1974 stanuje Omerzova ulica 38, Kočevje, iz Vesne – zelene stranke; Marjan Šarec, rojen 2. 12. 1977, stanuje Jeranova ulica 13, Kamnik, iz Gibanja Svoboda; Zala Tomašič, rojena 29. 9. 1995, stanuje Frankovo naselje 60, Škofja Loka, iz Slovenske demokratske stranke; Romana Tomc, rojena 2. 11. 1965, stanuje Ob dolenjski železnici 144, Ljubljana, iz Slovenske demokratske stranke; Matej Tonin, rojen 30. 7. 1983, stanuje Zgornji Tuhinj 39b, Laze v Tuhinju, iz Nove Slovenije – krščanskih demokratov; in dr. Milan Zver, rojen 25. 5. 1962, stanuje Janeževski vrh 37 iz Destrnika, iz Slovenske demokratske stranke. Ugotovi se, da funkcija poslanca v Evropskem parlamentu ni združljiva s funkcijo poslanca Državnega zbora, zato poslancema mag. Branku Grimsu in Mateju Toninu z dnem nastopa funkcije poslanca v Evropskem parlamentu prenehata mandata poslancev Državnega zbora.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S sklepom bom seznanila predsednico Evropskega parlamenta, Državno volilno komisijo pa bom zaprosila, da na podlagi 17. člena Zakona o volitvah v Državni zbor obvesti Državni zbor, katera kandidata postaneta poslanca za preostanek mandatne dobe Državnega zbora namesto poslancev, ki jima prenehata mandata.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 10. julija 2024.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 25 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se danes opravičili Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, Marjan Šarec, minister za obrambo, ter Klemen Boštjančič, minister za finance.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Tomaž Lisec iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Rado Gladek iz Poslanske skupine SDS in Milan Jakopovič iz Levice.

Zdaj dajem besedo poslancu Tomažu Liscu.

Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani ministri, državni sekretarji, kolegi poslanci in poslanke, vsem skupaj lep ponedeljkov pozdrav!

Spoštovani predsednik Vlade, verjetno, ko ste v tujini, se večkrat pogovarjate o tem, kako v svetu potekajo boji na področju novih digitalnih dosežkov, ampak to je v svetu, doma pa skoraj delamo doktorsko disertacijo iz tega, kako razdeliti 13 tisoč računalnikov, ki še vedno stojijo v skladišču v Logatcu.

Zato v tem uvodnem delu ne bom našteval, kaj vse je pri tej zgodbi šlo narobe, kako je ministrica iz tedna v teden, iz meseca v mesec zavajala, lagala oziroma dajala nove obljube glede tega, kako bodo računalniki razdeljeni. Ampak številke so znane: velika večina računalnikov, ki so stali davkoplačevalce 6,5 milijona evrov, še vedno stoji v Logatcu in tudi za to skladišče državljani še vedno plačujejo najemnino. Skratka, od interpelacije, ki smo jo imeli v Poslanski skupini SDS, je prišlo nekaj novih dejstev: prišlo je poročilo Agencije za varstvo konkurence in prišel je osnutek poročila Računskega sodišča in, nenazadnje, prišlo je tudi poročilo digitalnega desetletja za leto 2024; same neugodne zgodbe za ministrico za digitalno preobrazbo. Zato s tega mesta dovolite par vprašanj. Najprej, ministrica še vedno, kljub vsem novim dejstvom, ne samo na področju računalnikov, ampak tudi na področju nedelujoče pisarne ministrstva v Mariboru, glede šikaniranja in mobinga in odhajanja zaposlenih s strani ministrstva. Ali ministrica še vedno uživa vaše zaupanje? Skratka, boste še naprej poslušali laži in obljube vaše ministrice ali pa jo boste odslovili in želeli uspešno delo novemu ministru.

Kako komentirate poročilo digitalnega desetletja za leto 2024, kjer se je ministrica pohvalila z enim dosežkom, to poročilo pa daje veliko klofuto temu našemu digitalnemu svetu, še enkrat, kdo je za vaše kriv za fiasko glede nakupa 13 tisoč računalnikov, je to ministrica za digitalno preobrazbo ali je to morda minister za delo, minister za izobraževanje, javni sklad, župani, ravnatelji, kajti vse to so ljudje, na katere se je ministrica sklicevala, da so krivi. Lahko naštejete tri konkretne uspešne projekte njenega ministrovanja in, je za vas kampanja premisli in na to stisni ustrezna, kljub nasprotovanju psihologov, ravnateljev in ostale... / izklop mikrofona/.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani ministri, državni sekretarji, kolegi poslanci in poslanke, vsem skupaj lep ponedeljkov pozdrav!

Spoštovani predsednik Vlade, verjetno se, ko ste v tujini, večkrat pogovarjate o tem, kako v svetu potekajo boji na področju novih digitalnih dosežkov. Ampak to je v svetu. Doma pa skoraj delamo doktorsko disertacijo iz tega, kako razdeliti 13 tisoč računalnikov, ki še vedno stojijo v skladišču v Logatcu. Zato v tem uvodnem delu ne bom našteval, kaj vse je pri tej zgodbi šlo narobe, kako je ministrica iz tedna v teden, iz meseca v mesec zavajala, lagala oziroma dajala nove obljube glede tega, kako bodo računalniki razdeljeni, ampak številke so znane. Velika večina računalnikov, ki so stali davkoplačevalce 6,5 milijona evrov, še vedno stoji v Logatcu in tudi za to skladišče državljani še vedno plačujejo najemnino. Skratka, od interpelacije, ki smo jo vložili v Poslanski skupini SDS, je prišlo nekaj novih dejstev. Prišlo je poročilo Agencije za varstvo konkurence in prišel je osnutek poročila Računskega sodišča in nenazadnje je prišlo tudi poročilo digitalnega desetletja za leto 2024. Same neugodne zgodbe za ministrico za digitalno preobrazbo.

Zato s tega mesta dovolite nekaj vprašanj:

Ali ministrica kljub vsem novim dejstvom, ne samo na področju računalnikov, ampak tudi na področju nedelujoče pisarne ministrstva v Mariboru, glede šikaniranja in mobinga in odhajanja zaposlenih s strani ministrstva, še vedno uživa vaše zaupanje?

Boste še naprej poslušali laži in obljube vaše ministrice ali pa jo boste odslovili in želeli uspešno delo novemu ministru?

Kako komentirate Poročilo o digitalnem desetletju 2024, saj se je ministrica pohvalila z enim dosežkom, to poročilo pa daje veliko klofuto temu našemu digitalnemu svetu?

Kdo je po vašem kriv za fiasko glede nakupa 13 tisoč računalnikov, je to ministrica za digitalno preobrazbo ali je to morda minister za delo, minister za izobraževanje, Javni sklad, župani, ravnatelji, kajti vse to so ljudje, na katere se je ministrica sklicevala, da so krivi?

Lahko naštejete tri konkretne uspešne projekte njenega ministrovanja?

Je za vas kampanja »Premisli, nato stisni« ustrezna, kljub nasprotovanju psihologov, ravnateljev in druge strokovne javnosti?

Hvala. Predsednik vlade, doktor Robert Golob, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa predsednica. Poslanke in poslanci. Spoštovani poslanec Lisec, ne boste verjeli, ja, o digitalni, o digitalizaciji se dosti pogovarjamo v tujini in v tujini je svet bistveno drugačen kot ga vi vidite iz vaše poslanske klopi. Na področju digitalizacije je Slovenija ena bolj cenjenih članic EU in tudi držav članic Združenih narodov. Slovenija se v zadnjem času na tem področju izrazito lahko pohvali z dvema projektoma. V parlamentu še nismo o njih govorili, ampak nič za to. Prvo je, da v Mariboru nastaja najsodobnejši podatkovni center skupaj s super računalnikom, super računalnikom, ki ga bo sofinancirala Evropska komisija v višini 50 milijonov evrov. To je eden od petih super računalnikov v Evropi. Ja, in ministrica Stojmenova Duh je tista, ki je k temu obilno pripomogla. Podobno, podoben ugled, kot na tem področju uživa Slovenija tudi na področju umetne inteligence. Tudi na tem področju je Slovenija vodilna v marsikaterem projektu v Evropski uniji in tudi v Združenih narodih in to nam priznava cel svet, razen ene poslanske klopi. V Sloveniji se raje ukvarjamo s tem, koliko in kako hitro se delijo računalniki. Pa saj nič narobe ni s tem, da bi se delili hitreje, pa vendar zakon, ki je bil potrjen v parlamentu, jasno določa, ti računalniki so namenjeni tistim iz ranljivejših skupin, tistim iz družin, ki si jih ne morejo privoščiti in zaradi tega je poziv in razpis javnega sklada za štipendiranje usmerjen v to. Poziv za 9 tisoč iz prvega dohodkovnega razreda je bil že zaključen, prejšnji teden je šel poziv drugi skupini in ja, ta razpis in ta poziv gre postopoma. V tem ni nič slabega. Ti računalniki bodo prišli do tistih, ki jih najbolj potrebujejo, to je ključni cilj, ki se zasleduje, in jaz bi si želel, da se iz čisto logističnega vprašanja, kako bodo v javnem skladu razdelili tistim, ki to res potrebujejo, računalnike, v tem parlamentu mogoče zapravljamo malo manj časa, ker ne bo nič pohitrilo pozivov, niti ne razdelitve, ki jo izvaja Javni sklad, in tudi ne bo spremenilo tega, kdo bo te računalnike dobil. Tisto s čimer bi se želeli ukvarjati v parlamentu je, kakšna je vizija in razvoja in jaz se veselim interpelacije, ki jo bo ministrica z velikim veseljem tudi opravila tukaj v parlamentu, ker verjamem, da vam bo govorila o viziji in razvoju digitalizacije na področju v Sloveniji in tudi v svetu in jaz si samo želim, da bo to sporočilo potem tudi prišlo do ljudi, da se imamo s čim pohvaliti. In tudi poročilo, o katerem vi govorite, kaže napredek v resnici v letu 2024 in številke so glede tega precej jasne, ampak da ne bom kradel ministrici. Mislim, da se bo ona sama s tem raje pohvalila takrat ko ji boste vi dali priložnost pod krinko interpelacije.

Hvala lepa, predsednica.

Poslanke in poslanci!

Spoštovani poslanec Lisec, ne boste verjeli, ja, o digitalizaciji se dosti pogovarjamo v tujini in v tujini je svet bistveno drugačen, kot ga vi vidite iz vaše poslanske klopi. Na področju digitalizacije je Slovenija ena bolj cenjenih članic EU in tudi držav članic Združenih narodov. Slovenija se lahko v zadnjem času na tem področju izrazito pohvali z dvema projektoma. V parlamentu še nismo o njih govorili, ampak nič za to. Prvo je, da v Mariboru nastaja najsodobnejši podatkovni center skupaj s superračunalnikom, superračunalnikom, ki ga bo sofinancirala Evropska komisija v višini 50 milijonov evrov. To je eden od petih superračunalnikov v Evropi. Ja in ministrica Stojmenova Duh je tista, ki je k temu obilno pripomogla. Podoben ugled, kot na tem področju, uživa Slovenija tudi na področju umetne inteligence. Tudi na tem področju je Slovenija vodilna v marsikaterem projektu v Evropski uniji in tudi v Združenih narodih. To nam priznava cel svet, razen ene poslanske klopi. V Sloveniji se raje ukvarjamo s tem, koliko in kako hitro se delijo računalniki. Pa saj ni nič narobe s tem, da bi se delili hitreje, pa vendar zakon, ki je bil potrjen v parlamentu, jasno določa, ti računalniki so namenjeni tistim iz ranljivejših skupin, tistim iz družin, ki si jih ne morejo privoščiti. Zaradi tega je poziv in razpis Javnega sklada za štipendiranje usmerjen v to. Poziv za 9 tisoč iz prvega dohodkovnega razreda je bil že zaključen, prejšnji teden je šel poziv drugi skupini. In ja, ta razpis in ta poziv gre postopoma. V tem ni nič slabega. Ti računalniki bodo prišli do tistih, ki jih najbolj potrebujejo, to je ključni cilj, ki se ga zasleduje. Jaz bi si želel, da iz čisto logističnega vprašanja, kako bodo v javnem skladu razdelili računalnike tistim, ki to res potrebujejo, v tem parlamentu mogoče zapravljamo malo manj časa, ker ne bo nič pohitrilo pozivov niti ne razdelitve, ki jo izvaja javni sklad, in tudi ne bo spremenilo tega, kdo bo te računalnike dobil. Tisto, s čimer bi se želeli ukvarjati v parlamentu, je, kakšna je vizija razvoja. In jaz se veselim interpelacije, ki jo bo ministrica z velikim veseljem tudi opravila tukaj v parlamentu, ker verjamem, da vam bo govorila o viziji in razvoju na področju digitalizacije v Sloveniji in tudi v svetu. In jaz si samo želim, da bo to sporočilo potem tudi prišlo do ljudi, da se imamo s čim pohvaliti.

Tudi poročilo, o katerem vi govorite, kaže napredek v resnici v letu 2024 in številke so glede tega precej jasne. Ampak da ne bom kradel ministrici, mislim, da se bo ona sama s tem raje pohvalila takrat, ko ji boste vi dali priložnost pod krinko interpelacije.

Hvala lepa. Kolega Lisec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala lepa.

Kolega Lisec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.