mag. Urška Klakočar ZupančičSpoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, dobro jutro!
Začenjam 22. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 22. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 1. julija, s sklicem.
O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem.
Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 22. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Obravnavamo Potrditev izvolitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament na volitvah, ki so bile 9. 6. 2024. Pod to točko bomo obravnavali predlog sklepa, ki ga je Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija po tem, ko je obravnavala Zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki so bile 9. 6. 2024. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje.
Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, pete alineje prvega odstavka in drugega odstavka 9. člena Zakona o poslancih v zvezi z 2. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in 112. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Potrdi se izvolitev naslednjih poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament: mag. Branko Grims, rojen 26. 8. 1962, stanuje Cesta Staneta Žagarja 39, Kranj, iz Slovenske demokratske stranke; Irena Joveva, rojena 26. 2. 1989, stanuje Ulica bratov Učakar 42, Ljubljana, iz Gibanja Svoboda; Matjaž Nemec, rojen 10. 4. 1980, stanuje Bilje 187a, Renče, iz Socialnih demokratov; Vladimir Prebilič, rojen 21. 5. 1974 stanuje Omerzova ulica 38, Kočevje, iz Vesne – zelene stranke; Marjan Šarec, rojen 2. 12. 1977, stanuje Jeranova ulica 13, Kamnik, iz Gibanja Svoboda; Zala Tomašič, rojena 29. 9. 1995, stanuje Frankovo naselje 60, Škofja Loka, iz Slovenske demokratske stranke; Romana Tomc, rojena 2. 11. 1965, stanuje Ob dolenjski železnici 144, Ljubljana, iz Slovenske demokratske stranke; Matej Tonin, rojen 30. 7. 1983, stanuje Zgornji Tuhinj 39b, Laze v Tuhinju, iz Nove Slovenije – krščanskih demokratov; in dr. Milan Zver, rojen 25. 5. 1962, stanuje Janeževski vrh 37 iz Destrnika, iz Slovenske demokratske stranke. Ugotovi se, da funkcija poslanca v Evropskem parlamentu ni združljiva s funkcijo poslanca Državnega zbora, zato poslancema mag. Branku Grimsu in Mateju Toninu z dnem nastopa funkcije poslanca v Evropskem parlamentu prenehata mandata poslancev Državnega zbora.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S sklepom bom seznanila predsednico Evropskega parlamenta, Državno volilno komisijo pa bom zaprosila, da na podlagi 17. člena Zakona o volitvah v Državni zbor obvesti Državni zbor, katera kandidata postaneta poslanca za preostanek mandatne dobe Državnega zbora namesto poslancev, ki jima prenehata mandata.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 10. julija 2024.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 25 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko so se danes opravičili Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, Marjan Šarec, minister za obrambo, ter Klemen Boštjančič, minister za finance.
Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
In zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Tomaž Lisec iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Rado Gladek iz Poslanske skupine SDS in Milan Jakopovič iz Levice.
Zdaj dajem besedo poslancu Tomažu Liscu.
Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.
Hvala za besedo, spoštovana predsednica.
Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani ministri, državni sekretarji, kolegi poslanci in poslanke, vsem skupaj lep ponedeljkov pozdrav!
Spoštovani predsednik Vlade, verjetno se, ko ste v tujini, večkrat pogovarjate o tem, kako v svetu potekajo boji na področju novih digitalnih dosežkov. Ampak to je v svetu. Doma pa skoraj delamo doktorsko disertacijo iz tega, kako razdeliti 13 tisoč računalnikov, ki še vedno stojijo v skladišču v Logatcu. Zato v tem uvodnem delu ne bom našteval, kaj vse je pri tej zgodbi šlo narobe, kako je ministrica iz tedna v teden, iz meseca v mesec zavajala, lagala oziroma dajala nove obljube glede tega, kako bodo računalniki razdeljeni, ampak številke so znane. Velika večina računalnikov, ki so stali davkoplačevalce 6,5 milijona evrov, še vedno stoji v Logatcu in tudi za to skladišče državljani še vedno plačujejo najemnino. Skratka, od interpelacije, ki smo jo vložili v Poslanski skupini SDS, je prišlo nekaj novih dejstev. Prišlo je poročilo Agencije za varstvo konkurence in prišel je osnutek poročila Računskega sodišča in nenazadnje je prišlo tudi poročilo digitalnega desetletja za leto 2024. Same neugodne zgodbe za ministrico za digitalno preobrazbo.
Zato s tega mesta dovolite nekaj vprašanj:
Ali ministrica kljub vsem novim dejstvom, ne samo na področju računalnikov, ampak tudi na področju nedelujoče pisarne ministrstva v Mariboru, glede šikaniranja in mobinga in odhajanja zaposlenih s strani ministrstva, še vedno uživa vaše zaupanje?
Boste še naprej poslušali laži in obljube vaše ministrice ali pa jo boste odslovili in želeli uspešno delo novemu ministru?
Kako komentirate Poročilo o digitalnem desetletju 2024, saj se je ministrica pohvalila z enim dosežkom, to poročilo pa daje veliko klofuto temu našemu digitalnemu svetu?
Kdo je po vašem kriv za fiasko glede nakupa 13 tisoč računalnikov, je to ministrica za digitalno preobrazbo ali je to morda minister za delo, minister za izobraževanje, Javni sklad, župani, ravnatelji, kajti vse to so ljudje, na katere se je ministrica sklicevala, da so krivi?
Lahko naštejete tri konkretne uspešne projekte njenega ministrovanja?
Je za vas kampanja »Premisli, nato stisni« ustrezna, kljub nasprotovanju psihologov, ravnateljev in druge strokovne javnosti?
Hvala.
Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor. Izvolite.
Hvala lepa.
Kolega Lisec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
Hvala.
Resna vprašanja terjajo resne odgovore, ampak očitno je edini odgovor predsednika Vlade, da ministrica za digitalno preobrazbo še ima njegovo zaupanje. Ampak to kaže na politiko te vlade. Kaj bi s poročilom Agencije za varstvo konkurence, ki je naznanilo sume korupcije, verjamem tudi klientelizma? Zakaj bi verjeli poročilom Računskega sodišča, ki govori o tem, kako je bilo pri tem nakupu 13 tisoč računalnikov delo opravljeno nesmotrno, negospodarno in netransparentno? Ampak ta vlada se itak na takšne pojme, kot sta transparentno, gospodarno, požvižga.
Tudi poročilo glede digitalnega desetletja je, spoštovani predsednik Vlade, ne super, ampak alarmantno. Le na enem področju dvig, vsepovsod drugod pa padec. Je za vas dober razlog, da sta, na primer na področju števila IKT strokovnjakov, za nami samo Grčija in Romunija, da smo na splošnem v celoti padli pod povprečje EU, kjer smo bili na primer še leta 2022 na solidnem 11. mestu? Ste s tem zadovoljni? Ker če ste s tem zadovoljni, ste zadovoljni z delom ministrice, ampak to kaže na vso bedo tega ministrstva.
In še enkrat, zanima me:
Kako ocenjujete njeno delo?
Kako ocenjujete delovanje njene pisarne v Mariboru?
Kako ocenjujete pozive zaposlenih, da se odpravijo šikaniranja in mobing zaposlenih?
In še enkrat sprašujem:
Ali lahko naštejte tri konkretne ukrepe te ministrice?
Ne tiste projekte, ki so jih že predhodniki začeli ali pa jih celo izvajajo zasebna podjetja, tri ukrepe te ministrice.
In nazadnje še enkrat:
Ali so informacijski sistemi Linux po vašem mnenju primerni za povprečne državljane?
Hvala lepa.
Kolega Lisec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.
Hvala še enkrat, predsednica.
Osem konkretnih vprašanj, edini konkretni odgovor pa je bil, da minister še zaupa ministrici za digitalno preobrazbo.
Spoštovani predsednik Vlade, sami ste rekli na enem izmed prejšnjih poslanskih vprašanj, računalnike je treba čim prej razdeliti. Minilo je šest mesecev in celotna Slovenija se ukvarja s tem, ali smo že razdelili 200, 300, 500 ali tisoč računalnikov. To je ta vaša digitalna preobrazba, po kateri smo, ste sami rekli, v Sloveniji cenjeni. Pa cela Evropa se vam smeji, spoštovani predsednik Vlade, in vaši ministrici o tem, kako nesposobni ste razdeliti 10 tisoč računalnikov. Da rabimo poseben zakon in poseben mehanizem za razdeljevanje 13 tisoč računalnikov, je vsa beda digitalne preobrazbe pod to vlado. In jaz osebno verjamem, da bomo na naslednji seji opravili razpravo o nesmotrnem in negospodarnem delu ministrice, če ne s tem, da boste poslanci koalicije potrdili to, da se odgovor na to vprašanje obravnava na naslednji seji, ampak da bodo poslanci, vsaj Levice in pa SD, pokazali na eni izmed naslednjih sej pri interpelaciji rdeč karton ministrici in s tem tudi, če se izrazim malo po nogometno, rumen karton predsedniku Vlade, ki zagovarja nesmotrno in negospodarno delo.
Ampak še enkrat, da ne bo spoštovana javnost mislila, kako si v SDS nekaj izmišljujemo, morda pa za vas, spoštovani predsednik Vlade, citiram ugotovitve Računskega sodišča: »Računsko sodišče ugotavlja nepravilnosti tudi pri nakupu 13 tisoč prenosnih računalnikov s strani Ministrstva za digitalno preobrazbo. Nakup je bil izveden brez predhodne opredelitve dejanskih potreb in ustrezne definicije tehničnih specifikacij. Posledično večina prenosnikov ni bila razdeljena, zaradi česar so nastali dodatni stroški skladiščenja, ki so do konca junija znašali 13 tisoč evrov.« Toliko o tem, kdo je ugotovil, ne Poslanska skupina SDS, Računsko sodišče je to ugotovilo. Agencija za varstvo konkurence je pokazala, da ni šlo za smotrnost. In ja, še pred pol leta ste rekli, računalnike je treba čim prej razdeliti. Ampak kako to poteka – počasi. In verjetno bo velika večina teh računalnikov razdeljenih – kdaj? Ko jim bo potekla garancijska shema. Toliko o tej evropsko priznani digitalni preobrazbi Slovenije. Evropa se nam smeji. Upam, da se smeji tudi tistem, ki take dobre rešitve zagovarjate v tej super Evropi.
V Poslanski skupini SDS menimo, da tako razdeljevanje računalnikov ni v prid slovenskim davkoplačevalcem.
Hvala.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 10. julija, v okviru glasovanj.
Sedaj pa dajem besedo poslancu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade.
Hvala lepa, predsednica.
Dober dan vsem!
Spoštovani predsednik Vlade, Komisija za nadzor javnih financ pod vodstvom kolega Jerneja Vrtovca je pri svojem delu do sedaj v dveh letih obravnavala med drugim tudi tveganja za javne finance, ki jih povzročili primeri, bomo rekli, nesojene sodne stavbe na Litijski, nakupa 13 tisoč računalnikov ter preoblikovanja oziroma bomo rekli prevare s preoblikovanjem zdravstvenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen prispevek. Komisija je pri svojih obravnavah teh in ostalih primerov opozarjala in izpostavljala nepravilnosti, nesmotrnost, negospodarnost pri izvedbi teh projektov ter opozarjala na škodo, ki jo bodo in jo že pomenijo ti projekti za davkoplačevalce. V zadnjih dneh se je izkazalo pri vseh omenjenih zadevah in tudi drugih, da so bila naša opozorila še kako utemeljena. S številnimi sprejetimi sklepi na tej komisiji smo spodbudili proračunsko inšpekcijo, Računsko sodišče in druge pristojne inštitucije, da pregledajo smotrnost in gospodarnost porabe javnih financ pri teh projektih. In izkazalo se je, da smo imeli prav.
Iz osnutka revizijskega poročila Računskega sodišča izhaja, spoštovani gospod predsednik Vlade, da se je Ministrstvo za digitalno preobrazbo za nakup 13 tisoč računalnikov odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb. Zgolj za skladiščenje teh računalnikov v Logatcu – še to, iskali smo jih, da smo sploh izvedeli, kje so – so davkoplačevalci do danes plačali že 13 tisoč evrov, da ne govorimo o šlamastiki pri njihovem razdeljevanju. Tu citiram besede koalicijskega poslanca, da ne bo pomote. Računsko sodišče v tem osnutku revizijskega poročila meni, da v 6,5 milijonskem nakupu niso bila upoštevana načela učinkovitosti in gospodarnosti Zakona o javnih financah.
Glede nakupa sodne stavbe na Litijski Računsko sodišče ugotavlja, da Ministrstvo za pravosodje pri pripravi proračuna za leto 2023 nakupa stavbe ni načrtovalo, zanj ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije, ni bilo celovitega ogleda prostorov in ponudb, nakup je bil opravljen brez upoštevanja nujno potrebne prenove in brez mnenja predvidenih uporabnikov prostorov.
Da grem še na tretjo zadevo – prevara s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi tega, zaradi te prevare boste sedaj izplačali iz proračunske rezerve kar 33,5 milijona evrov zavarovalnicam, ki so bile oškodovane oziroma zavezanci so bili oškodovani.
Spoštovani predsednik Vlade, odgovorni ste za delo celotne Vlade ter za posledice sprejetih odločitev vseh njenih članov.
Zanima me:
Na kakšen način, predsednik Vlade, in kdaj boste sprejeli oziroma uveljavili odgovornost za sporno in negospodarno porabo javnih financ?
