Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Začenjam 10. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci: namesto mag. Andreja Širclja je z nami gospod Žan Mahnič. Opravičil se je gospod Janez Janša, drugi je dr. Anže Logar in tretji je Zmago Jelinčič Plemeniti.

Pozdravljam vse prisotne, državno sekretarko Ministrstva za zunanje zadeve, gospo Simono Leskovar, državnega sekretarja Ministrstva za okolje in prostor, gospoda Simona Zajca, državno sekretarko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospo Evo Štravs Podlogar, državnega sekretarja Ministrstva za obrambo dr. Klemna Grošlja, ostale predstavnike Vlade, predstavnika Urada predsednika republike, predstavnike medijev in predsednika Komisije Državnega sveta za evropske zadeve mag. Bojana Kekca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 3. 12. 2018 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1a in 1b, dne 7. 12. 2018 ste prejeli še predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1c, 1č, 1d in 1e.

Predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev dnevnega reda s točko 1a. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je bila širitev sprejeta.

Glasujemo za predlog širitve s točko 1b. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je širitev sprejeta.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1c. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je širitev sprejeta.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1č. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je širitev sprejeta.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1d. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je širitev sprejeta.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1e. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je širitev sprejeta.

Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in sprejetimi širitvami.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Z nami je državna sekretarka Simona Leskovar, ki bo odgovarjala na vprašanja.

Preden nadaljujemo, mi dovolite, da vam preberem še eno pooblastilo, in sicer mag. Bojana Muršič nadomešča dr. Milana Brgleza.

Imamo že dva prijavljena razpravljavca. Kot prvi dobi besedo gospod Jožef Horvat. Pripravi naj se gospa Monika Gregorčič.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Vsem prav lep pozdrav, posebej predstavnikom Vlade!

Gospa državna sekretarka Simona Leskovar, dragoceno je, da vas imamo danes tukaj, in izkoriščam to priložnost, da vas vprašam, kakšno je uradno stališče Republike Slovenije do tako imenovanega katalonskega vprašanja. Načelo o pravici narodov do samoodločbe ima svoje izhodišče v temeljih sodobne demokracije ter iz njih izhajajočih dokumentov o človekovih pravicah. Zadnji neuradni obisk katalonskega predsednika vlade v Sloveniji je v Španiji povzročil, kot pišejo mediji, pravi vihar zaradi napovedi, da gre Katalonija po poti Slovenije. V Novi Sloveniji ocenjujemo kot dobro potezo, da - kot beremo v medijih - bi naj Ministrstvo za zunanje zadeve danes povabilo španskega veleposlanika v Mladiko in mu razložilo, kakšna je bila pot Slovenije do njene samostojnosti. Sam sem bil takrat dovolj star, ko se je Slovenija osamosvajala, bil sem udeleženec vojne za Slovenijo in se ne spomnim, da bi bila SFRJ članica Evropske unije, tudi se ne spomnim, da bi v SFRJ bila demokracija, da bi bil večstrankarski sistem, spomnim pa se, da so bile kršene človekove pravice. Torej, v zvezi z vsemi temi turbulencami me zanima, ali se je stališče Republike Slovenije do tako imenovanega katalonskega vprašanja spremenilo. Najlepša hvala za odgovor.

Besedo ima poslanka Monika Gregorčič.

Dober dan! Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovana državna sekretarka, moje vprašanje bo vezano na predsedovanje Svetu Evropske unije. Kot vemo, je Republika Slovenija na vrsti, da v drugi polovici leta 2021 predseduje Svetu Evropske unije. Pa me zanima, kako potekajo priprave, kje bodo potrebne največje kadrovske okrepitve in ali je že vsaj okvirno znano, katere bodo predvidene vsebinske prioritete našega predsedovanja.

Hvala.

Kolegice in kolegi, se želi še kdo pridružiti k temu sklopu vprašanj? Vidim, da ja. Mag. Branislav Rajić, izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Dobro jutro vsem!

Mene zanima nekaj v zvezi z mejno stražo na zunanjih mejah Evropske unije. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v svojem zadnjem nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta spregovoril tudi o urejanju in reševanju migrantske problematike, ki je trenutno eden največjih izzivov. S tem se seveda srečujemo tudi v Republiki Sloveniji in tudi na ravni Evropske unije, in veliko pozornosti je namenil ravno predlogu za utrditev zunanje meje Evropske unije z novo stalno enoto z 10 tisoči pripadnikov mejne straže z izvršnimi pristojnostmi in z lastno opremo do leta 2020. To pa naj bi olajšalo iskanje kompromisov o azilni reformi. Kakšno je vaše mnenje glede ustanovitve omenjene stalne enote in ali nam lahko obrazložite bolj podrobno glede tega predloga?

Hvala.

Bi se še kdo rad vključil v ta sklop vprašanj? Vidim, da ja. Gospod Žan Mahnič, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.

Kolegice in kolegi!

Moje vprašanje se nanaša na srečanje med zunanjim ministrom dr. Mirom Cerarjem in ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom. Sam srečanje ocenjujem kot zelo pozitivno, konec koncev je Cerar po dolgih letih, za razliko od ministra Erjavca, ki ni dobil termina v Washingtonu - vemo, zaradi katerih razlogov -, do tega termina vendarle prišel. Zanima me, gospa državna sekretarka, kaj si lahko Slovenija obeta od tega obiska in ali vendarle gre za neko prelomnico v naših odnosih do Združenih držav Amerike, ki so bili zadnjih pet, šest let praktično na mrtvi točki.

Še kdo? Če ne, bom še sam s kratkim vprašanjem zaključil prvi sklop.

Spoštovana državna sekretarka, opravljen je bil obisk tudi v Rimu s strani ministra dr. Mira Cerarja. Ali je kaj takega, kar bi radi delili z nami glede tega obiska, bi vas prosil, da nam podate kakšno informacijo. Torej, izvolite, imate besedo za sklop petih vprašanj.

Najlepša hvala za besedo, predsednik.

Dobro jutro vsem skupaj!

To je moj krst na Odboru za zunanjo politiko, ampak bom začela po vrsti, tako kot so bila vprašanja postavljena.

Gospod Horvat sprašuje o stališču Vlade do katalonskega vprašanja. Stališče Slovenije je konsistentno in transparentno že ves čas in zagovarja isto stališče ves čas. Z zgodovinskega vidika in v luči svoje izkušnje, ki jo je imela Slovenija, zagovarja in priznava pravico narodov do samoodločbe, pri čemer pa mora biti izražena in izvedena zakonito in v skladu z demokratičnimi standardi. Slovenija vzdržuje dobre, prijateljske odnose s Španijo in vsemi njenimi 17 provincami, vključno s Katalonijo. Pri tem vprašanju poudarja potrebo po iskanju rešitev na miroljuben način, v dialogu in v prizadevanju za pot sobivanja. Slovenija podpira možnost, da se posamezni narodi odločijo za samostojno pot, vendar mora do tega priti skladno z demokratičnimi načeli, kot sem omenila, in s spoštovanjem prava. Slovenija spoštuje ozemeljsko celovitost in se ne vmešava v notranje zadeve ostalih držav in se do teh notranjih procesov načeloma ne opredeljuje. Omenili ste tudi obisk veleposlanika Španije na Ministrstvu za zunanje zadeve. Da, lahko potrdim, veleposlanik prihaja na obisk jutri, na pogovor, gre tudi za redno diplomatsko izmenjavo. Naj pa ob tem preberem tudi stališče, ki je bilo izraženo že ob robu Evropskega sveta v Bruslju oktobra 2017 s strani takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije, in sicer tako, da so med primerom Katalonije in osamosvajanjem Slovenije velike razlike. Vprašanje pravice do samoodločbe je treba reševati v skladu z ustavnim redom Španije in zlasti po mirni in nenasilni ter demokratični poti preko dialoga. Slovenija se je za osamosvojitev odločila, ker je Jugoslavija začela počasi razpadati. Poleg tega Jugoslavija ni bila demokratična država, tako kot ste že sami dejali. Cilj slovenske osamosvojitve pa je bil postati demokratična država in zaščititi človekove pravice, ki takrat niso bile varovane, vzpostaviti pravno državo in nekoč postati članica EU. Takratni predsednik Vlade je tudi dejal, da s teh vidikov situacija je ta trenutek v Kataloniji popolnoma drugačna. Španija vključno s Katalonijo je demokratična država, in to je uradno stališče Vlade Republike Slovenije tudi danes.

Glede predsedovanja Slovenije Evropski uniji in vašega vprašanja, gospa Gregorčič. Na Vladi sta bili sprejeti dve zadevi, dve gradivi na temo predsedovanja pred štirinajstimi dnevi, in sicer: predsedovanje Republike Slovenije oziroma projekt predsedovanja Republike Slovenije Evropski uniji leta 2021 in organizacijska struktura njegove priprave ter izvedbe. Vlada je tudi potrdila kadrovski načrt. Predvideva se 350 zaposlitev, dodatnih, od tega nekaj več kot 100 na slovenskem stalnem predstavništvu v Bruslju. Tečejo tudi sestanki o tem. Včeraj ob robu Sveta za splošne zadeve so potekali pogovori v okviru tria, z Nemčijo in Portugalsko. Začeli smo se pogovarjati tudi o prioritetah. Ministrstvo za zunanje zadeve je zadolženo za pripravo, za koordinacijo podskupine za program, in ti pogovori oziroma te priprave tečejo.

Na vprašanje gospoda Rajića glede zunanje meje in mejne straže. Omenili ste novo stalno enoto z 10 tisoč operativnimi uslužbenci, ki bo imela izvršna pooblastila in lastno opremo. O tem bodo jutri v Bruslju razpravljali tudi voditelji na Evropskem svetu. Slovenija predlog podpira, ima pa, tako kot večina držav, seveda pomisleke, ki se nanašajo na odsotnost kriterijev, po katerih bi določili število uslužbencev, ki bi jih posamezne države prispevale v tako imenovano stalno sestavo agencije, izvršna pooblastila njenega osebja, financiranje usposabljanj, zaposlitev in predvsem nerealno časovnico, ki ste jo tudi omenili, do leta 2020.

Na vprašanje gospoda Mahniča glede obiska ministra Cerarja v Združenih državah Amerike in srečanja z državnim sekretarjem Pompeom. Minister Cerar odhaja, je danes na poti v Washington. Tudi pri nas ocenjujemo to srečanje kot izjemno pomembno, ker bo utrdilo nadaljnje prijateljske in tesne zavezniške odnose z ZDA tako na bilateralni ravni kot v okviru drugih organizacij, Nata, Organizacije združenih narodov, pa v končni fazi tudi sodelovanja Evropske unije z ZDA. Kot ste sami omenili, prihaja obisk po mnogih letih odsotnosti na tej ravni, ministrski, mislim, da prihaja obisk po osmih letih, kar pa ne pomeni, da ni bilo stikov na delovnih in tudi na visokih ravneh. Je pa seveda pomembno, da imamo kontakte ravno na teh ravneh, na ministrski, in seveda tudi na višjih ravneh in da so ti kontakti bilateralne narave, ne zgolj ob robu multilateralnih dogodkov. Kaj si obetamo od obiska in ali je to prelomnica. Jaz bi rekla, da si od obiska obetamo nadaljnjo krepitev sodelovanja, bilateralnega, gospodarskega, v projektih na zahodnem Balkanu. Ali je to prelomnica, jaz ne bi rekla, da je prelomnica, je pa nek dokaz oziroma izkazuje neko aktivnost na naši strani, da dvignemo dialog in pogovore tudi na to raven z ameriško stranjo.

In še glede obiska, vprašanje predsednika Nemca glede obiska ministra v Rimu. Minister je bil v Rimu in Vatikanu, mislim, da je bilo konec novembra. Srečanje je bilo v sklopu pogovorov, ki jih minister opravlja s svojimi kolegi iz sosednjih držav. Namenjeno je bilo seveda krepitvi dvostranskega sodelovanja, govora je bilo tudi o vprašanjih s področja Evropske unije, predvsem vprašanje migracij in sodelovanja pri reševanju težav oziroma sredozemskega sodelovanja. Italijanski zunanji minister je podal tudi nek predlog, da se ministri Sredozemlja neformalno srečujejo ob robu ministrskih zasedanj v Bruslju, kar mislim, da je zdaj že drugič potekalo in so se decembra že drugič sestali. Seveda so bila obravnavana tudi nekatera bilateralna vprašanja, od vračanja kulturnih dobrin in tako naprej.