Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 46. nujno sejo Odbora za finance in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: mislim, da ni nobenega, na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Tineta Novaka nadomešča Nataša Avšič Bogovič, Bojana Čebelo nadomešča Miha Lemut, Lenarta Žavbija nadomešča Teodor Uranič, Tomaž Lah nadomešča poslanko Andrejo Kert, Jerneja Vrtovca nadomešča, ne, pardon, ja, nadomešča magister Janez Žakelj, Suzano Lep Šimenko nadomešča Jožef Jelen in pa Franca Breznika nadomešča Bojan Podkrajšek. Še eno pooblastilo Soniboja Knežaka nadomešča Predrag Baković.

Besedo dajem sedaj predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, magistri Nataši Avšič Bogovič, ki bo v nadaljevanju tudi vodila skupno sejo.

Izvoli besedo, Nataša.

Hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 55. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in tudi sama vse prisotne lepo pozdravljam na današnji seji!

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Rado Gladek, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca in pa poslanec Tomaž Lisec, ki nadomešča poslanca Zvonka Černača.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje odborov.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje, in sicer: Načrt selitve Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje na slabo energetsko banko.

Ker do pričetka seje odborov nisva prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil posredovan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 26. 6. 2024 na Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje dveh odborov z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odborov s predlogom sklepa z dne 26. 6. 2024.

Na sejo so vabljeni: predlagatelj Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja Franc Rosec, minister za finance Klemen Boštjančič, Ministrstvo za finance in pa minister za okolje, podnebje in energijo, magister Bojan Kumer ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve.

Besedo dajem seveda, če želi, predstavniku predlagatelja, da poda dopolnilno obrazložitev k zahtevi. Kolega Franc Rosec, želite besedo? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Bom skušal čim bolj strniti, bi rekel, še dodatno mogoče malo pojasnitve. Namreč, vemo, da smo priča geostrateškim spremembam v svetu, te spremembe imajo pa tudi velik vpliv na energetiko. Da smo lahko v to prepričani, se lahko spomnimo leta 2022, ko je bilo potrebno poroštvo države za nakup plina in električne energije, ker so pač podjetja padla v, bi rekel, določene težave in so imele probleme z insolventnostjo.

Zdaj, priča smo tudi pač neizogibnemu datumu, ko bo pa prišlo do trenutka, ko proizvodnje električne energije iz TEŠ-a več ne bo. Zdaj, trenutno veljavna letnica 2033, govori se nekje celo v prejšnjem zapiranju, ampak tu moram poudariti, da ta letnica, ko je oziroma katerakoli bo, da to vemo, da se bo to zgodilo, da to mora biti zelo skrbno načrtovan dogodek. To ne more biti dogodek, ki bi nas, ko bo prišlo do tega dejstva, presenetil, nas pustil nepripravljene in pač, še ne bom kaj drugega rekel in da ne bo se ponovila zgodba, ko je bila lansko leto v poplavah, ko smo potem, se ugotovi, da ni bilo v preteklih letih narejenega nič oziroma zelo, zelo premalo, da so manjkale razne obnovitvene študije poplavnih ogroženosti, vsega tega in mislim, da si ob prenehanju kadarkoli bo pač že prišlo do obratovanja v Termoelektrarni Šoštanj ne smemo pustiti poslanci, da bo nekdo potem s prstom kazal na nas v prihodnosti, da pač nismo nič naredili. Mislim, da moramo imeti točno načrtovan, kaj se bo v tem trenutku, ko električne energije več iz teša ne bo zgodilo. Lahko smo priča nekje nazaj, mogoče manj kot 14 dni, ko je prišlo do izpada, razpada enega daljnovoda v Albaniji, da je imel ta izpad tega daljnovoda ne samo posledice za, bi rekel, energetski sistem te države, ampak tudi za širšo regijo. In to bi bilo(?), če se nekje nekaj, nekaj zgodi, da ima pač tudi lahko tudi za druge sisteme, težave.

Zdaj, naš sistem tega, ni prišlo do nekega izpada. Zdaj, kakšne so bile posledice oziroma kaj se je čutilo, to vedo najbrž strokovnjaki, ki s temi sistemi upravljajo, ampak ne smejo nas, pač ti dogodki, ki mislim pa, da jih bo v prihodnosti še več, presenetiti oziroma nas pustiti nepripravljene.

V poslanski skupini smo predlagali, da se te zadeve nekako lotimo z neko premišljenostjo in smo tudi, da vemo, kaj se bo ob tem dogodku pač zgodilo, ko TEŠ-a in Premogovnika več ne bo, kakšne bodo posledice za gospodarstvo, za državljane in tudi bi rekel samo našo oskrbo z električno energijo države in pa predvsem stabilnost in zanesljivost. In menimo, da s študijo, ki smo predlagali, da bi jo pač SDH naredil, da bi ta študija bila neka osnova, ki bi lahko pokazala oziroma nakazala, kaj vse nas lahko preseneti, če pa nas, če pa smo zelo dobro pripravljeni na ta trenutek, potem pa to še toliko bolje. Ampak mislim, da je ta študija je bila zelo dobra, mogoče je bila tudi osnova pri pogajanjih z Evropsko unijo, kajti mogoče se bo tej študiji, če se bo do nje pač nekdo, mislim, opredelili, pa da bi se ta študija izvedla, bi se lahko tudi pokazalo mogoče še pomanjkljivosti našega sistema in da bi mogoče na podlagi te študije pa pridobili še kakšna dodatna sredstva za samo premostitev ob neobratovanju bloka 6.

In če ne samo, da ne bom predolg, pa bom še potem v nadaljevanju še dodatno javil, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali, da bi Odbora za infrastrukturo in finance, Upravo SDH zadolžila, da v roku 90 dni pripravi modeliranje obnašanja slovenskega energetskega sistema za obdobje enega leta v primeru prekinitve proizvodnje električne energije iz premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Leto, ki bo obravnavano v okviru modeliranja mora biti statistično merodajno v okviru zadnjega desetletnega obdobja. Študija mora podati jasne odgovore dolgoročnega vpliva za ustavitve proizvodnje na trg električne energije in sistemskih storitev s posebnim poudarkom na dolgoročni zanesljivosti sistema, uvozne odvisnosti in vpliv na cene električne energije končnim odjemalcem ter dolgoročnem vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Napisali smo tudi, da izvajalec mora izkazati ustrezne strokovne reference, da bo pa ta študija kvalitetno in v redu narejena. In to je bil predlog, ki upamo, da bo našel posluh danes na tem skupnem odboru, ker to je tema, ki nas lahko vse skrbi, ker čas hitro teče in leto 2033 bo prej tu kot si mislimo. In, če bomo nepripravljeni pričakovali ta trenutek oziroma ta dogodek, potem bodo posledice lahko kar hude, sploh v finančnem smislu, kot tudi socialne. Hvala.

Hvala lepa. Besedo zdaj dajem predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki magistri Tini Sršen, da poda pojasnila. Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Že strategija o izstopu iz premoga prepoznava multidimenzionalnost tega procesa. Opustitev rabe premoga in pravičen prehod je vprašanje energetske mešanice. Res je. Ampak ravno toliko je tudi vprašanje upravljanja s človeškimi viri, razvoja socialne in gospodarske infrastrukture in tukaj mislim infrastrukturo v najširšem smislu. Je tudi stvar reševanja okolijskih izzivov z neposrednim vplivom na lokalni prostor. Je stvar uspešnega obvladovanja vseh finančnih in ekonomskih tveganj tako za gospodarske subjekte kot za državo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pristojno za področje podnebnih in okolijskih politik ter oskrbe z energijo. Od vseh izzivov, ki jih morebiten predčasen umik TEŠ s trga proizvodnje električne energije v sklopu uresničevanja zavez za opuščanje rabe premoga prinaša se zdi energetsko prestrukturiranje ter zanesljiva in neprekinjena oskrba Slovenije z električno energijo še najmanj zahtevna naloga. Tu smo že naredili več korakov in se že aktivno pripravljamo na obdobje po TEŠ6, ki je lani pokril približno 20 % naše porabe. Z novim NEPN smo izstop iz premoga prepoznali kot enega ključnih dejavnikov, ki bo vplival na prihodnjo energetsko mešanico. In v strategiji zato jasno načrtujemo pospešena vlaganja v obnovljive vire energije, v pametne energetske sisteme ter različne oblike hranilnikov, s katerimi bomo v doglednem času ob seveda predanem izvajanju začrtane premogovne strategije do leta 2030 in seveda tudi kasneje uspešno oziroma v največji možni meri nadomestili proizvodnjo iz premoga ob času izstopa z drugimi domačimi nizkoogljičnimi viri. Sprejeli smo tudi Območni načrt za prestrukturiranje premogovne regije / nerazumljivo/, ki narekuje pet strateških ciljev. Eden od teh je energetski. In tam noter zarisujemo tudi okvirni načrt za nadaljnjo energetsko rabo te lokacije, torej proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije in proizvodnjo vodika ter seveda prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja. Skozi nedavni sprejem Energetskega zakona in ob tej priložnosti se posebej zahvaljujem koalicijskim poslancem, da ste prepoznali pomen hitre obravnave predloga kljub začetnim poskusom zavlačevanja ob njegovem sprejemanju smo uredili tudi pravno podlago za finančne spodbude za uresničevanje energetskega stebra strategije za izstop iz premoga ter za črpanje drugih evropskih sredstev v podporo izvajanja strategije izstopa iz premoga, na primer Moderacijski sklad.

Ob tem naj spomnim, da se intenzivno pripravlja tudi oba zakona, ki sta vezana na prestrukturiranje regije in zapiranje premogovnika in sta v pristojnosti Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstva za naravne vire in prostor. S tema dvema zakonoma bomo pospešeno naslavljali predvsem delovno socialne in splošne gospodarske izzive pri prestrukturiranju premogovne regije.

Kar se tiče poslovanja skupine HSE ter finančnih izzivov upravljanja državnega premoženja pa verjamem, kot je naš minister že pisno odgovarjal poslancu Roscu, da bodo pristojni za to, to sta družbi HSE in SDH, tudi uspešno obvladovali vsa tveganja, ki so s tem povezana.

Da se vrnem nazaj na pristojnosti našega energetskega ministrstva, pa v luči teh razprav velja poudariti, da zanesljiva oskrba z električno energijo ni vezana na eno proizvodno enoto, po evropski energetski in tržni zakonodaji tudi ne sme biti, saj tudi na tržnici ne sme prodajati zelenjavo samo ena kmetija, zato lahko pomirim, da kot je bilo že večkrat v preteklosti preizkušeno tudi v praksi, naj samo spomnim na obdobja, ko slovenski odjemalec električne energije ni opazil, da dlje časa nista delovali dve največji proizvodni enoti na našem ozemlju, zato poudarjam in pomirjam poslušalce, da ob nespremenjenih geopolitičnih okoliščinah in ob ohranjanju integriranosti v skupni evropski energetski trg, da bomo tudi ob morebitnem izstopu iz premoga imeli oskrbo z električno energijo zagotovljeno, da bo varna, da bo stabilna, in da bo zanesljiva. Za zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema je odgovoren sistemski operater, ki to vlogo tudi odlično opravlja. Za konkurenčnost ponudbe na trgu ter delovanje samega trga, da ne pride do izkrivljanj pa operater trga, ki tudi odlično opravlja svoje delo. Gre za dve različni gospodarski javni službi, ki zagotavljata vse potrebno na področju zanesljive oskrbe z električno energijo. Tudi in predvsem zaradi tega se zdi predlagani sklep s strani predlagatelja ne samo nepotreben, ampak v nasprotju z vzpostavljenim sistemom ter z evropsko in nacionalno zakonodajo na tem področju. Predlagani sklep tudi ni vsebinsko povezan z naslovom zahteve in z vsebinsko obrazložitvijo zahteve, kar je še dodaten razlog zakaj ne moremo podpreti njegovega sprejetja.

V zaključku naj izkoristim in osvetlim še en vidik, ki se v razpravah na nacionalni ravni pogosto pozablja, tak primer je tudi današnja razprava, kjer se večina razprave osredotoča na elektriko, a izjemnega pomena, posebej za lokalno prebivalstvo pravzaprav ni. Elektrika je toplota. Iz vidika energetike bi predčasen umik TEŠ s trga predstavljal še največji izziv na področju lokalne oskrbe s toploto v Šaleški dolini. Alternativna oskrba s toploto v primeru izpada bloka sicer trenutno lahko sloni na plinskih turbinah, a v daljši časovni perspektivi kot tudi zaradi siceršnje smeri razvoja doline in doseganja podnebnih ciljev, to ni dolgoročno vzdržna rešitev, zato ministrstvo tudi v luči črpanja sklada za pravičen prehod ter zastavljenega pravičnega prehoda regije aktivno spodbuja in pozdravlja deležnike, ki jih to zadeva, da čim prej začnejo izvajati projekt prestrukturiranja daljinskega sistema, ki je sicer že v zelo zreli fazi in pričakujemo, da bi že letos lahko vstopil v realizacijo. Pospešeno izvajanje zastavljenih aktivnosti, ki nam jih redno predstavljajo deležniki iz obeh zadevnih občin, bo res ključnega pomena za obvladovanje največjih tveganj na področju oskrbe s toploto. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Besedo pa zdaj dajem še predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki Gordani Pipan, da poda obrazložitev, izvolite.

Hvala spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni!

Naloge, ki jih opravlja Ministrstvo za finance, določa Zakon o državni upravi in se v konkretni zadevi, zaradi katere sta sklicani nujni seji odborov, nanašajo na področje finančnega premoženja oziroma kapitalskih naložb in poroštev. Poroštvo, ki ga ima TEŠ v letu 2012, ni bilo podeljeno na predlog Vlade, ampak na predlog štirih poslancev, z Zakonom o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov pri evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega Bloka 6. Ministrstvo za finance spremlja stanje neodplačanega kredita TEŠ, glavnico in obresti redno odplačuje. Konec leta 2022 je Vlada na predlog Slovenskega državnega holdinga potrdila spremembo letnega načrta upravljanja, ki je za zagotavljanje likvidnosti omogočila naknadno vplačilo kapitala v HSE v višini 492 milijonov evrov.

HSE je celoten znesek vrnil v državni proračun konec maja letos. Slovenija je v letu 2013 sprejela Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki je uvedel sistem v skladu s smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti. Glavni namen zakona je ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države in s tem preprečevati nasprotje interesov, izkrivljanje konkurence in neenako obravnavo gospodarskih družb. Po tem zakonu, družbe v državni lasti upravlja SDH in sicer po lastni presoji, v skladu z zakonom in akti upravljanja ter v skladu z načeli skrbnosti, odgovornosti, neodvisnosti, preglednosti in gospodarnosti. Glede predlaganega sklepa, s katerim odbora pozivata Ministrstvo za finance, da upravo SDH zadolži za pripravo analize opozarjamo na že omenjeno zakonsko načelo neodvisnosti, ki po smernicah OECD dejansko pomeni prepoved vmešavanja politike v operativno vodenje poslov družb v državni lasti. V skladu z zakonom o SDH-a ni vezan na navodila državnih organov ali tretjih oseb. Pri izpolnjevanju nalog pa mora delovati neodvisno in samostojno. Takšen sklep tudi ne more imeti narave obveznega navodila in ne zavezuje SDH, ki je kljub morebitnim izraženim stališčem državnih organov polno odgovoren za svoje odločitve po zakonu. Glede na navedeno Ministrstvo za finance ne podpira predlaganega sklepa. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo sedaj na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Ja, najprej še predlagatelj. Izvolite kolega Rosec.

Ja, hvala, sem bil prej krajši, pa sem mogoče kakšen stavek spustil ven, ker sem pač pričakoval oziroma čakal kakšno bo stališče obeh dveh ministrstev.

Zdaj, če se vrnem na ta, bi rekel naslov, ki je bilo prej citirano, da pač nisem teme se toliko držal kolikor je bila pač naslovljena. Ampak, mi vemo, da poslanci imamo nek inštitut ustni in pesnikov vprašanj, ki jih postavljamo, odgovore pač dobimo kakršne dobimo oziroma včasih nobenega. V mojem primeru je pač tako bilo, da sem zasledil nek članek v neki reviji oziroma v nekem časopisu in portalu, ki pač piše, da se bo selil Teš premogovnik neko slabo banko in ko potem na podlagi tega članka postaviš pisno vprašanje oziroma ustno vprašanje ministru za finance, on to ne odgovori oziroma te napoti na Ministrstvo za okolje in podnebje, energijo pa za prostor. Na onadva ministrstva, prav na ministrstvu, ki ga vodi gospod Kumer in ki ga vodi gospod Novak. Tam dobiš tudi odgovore, bi rekel kar v nekem doglednem času, lepo navedeno in pa, da oni niso pristojni za to in te vrnejo žogico nazaj na Ministrstvo za finance. Se pravi, pač te, če rečem tako v žargonu, te malo pošiljajo od vrat do vrat oziroma te šole kot takega mladega mačka, kar pa mislim, da ni nek odnos do poslancev, pač ne more biti. Je pa sploh nekaj zanimivo. Zdaj določeni novinarji pišejo, pridobili smo, dobili smo, ko pa poslanec za neko vprašanje pač ne more biti nobenega odgovora oziroma nič ni in to v tej državi pač nekaj ni, nekaj bi rekel, ne funkcionira. V redu, da poslanci ki moramo zastopati svoje ljudi ne glede na to ali so pripadniki ene ali druge stranke, pač tam smo poslanci vseh prebivalcev in ko postavljamo vprašanja, pač odgovora ne dobiš, dobijo ga pa novinarji. Jaz ne vem, jaz zdaj ne morem direktno nasloviti na SDH vprašanje, lahko pa naslovim na določeno ministrstvo. Mogoče sem naredil napako, ker nisem naslovil na Vlado, sem pa zdaj v tem tednu še oziroma v naslednjem tednu še pa to naredil, da bom pač naslovil to problematiko na Vlado. Mogoče bo pač Vlada kot skupščina je pa mogoče kaj več mi na to temo odgovorila. Tudi prej je gospa Tina Sršen, sekretarka povedala, da pač je bil dogodek, ko sta bila bi rekel objekta iz pogona, se pravi dva naša največja objekta, ki zagotavlja stabilnost in varnost iz pogona, se pravi, eden je bil, NEK je bil v remontu, Teš je bil zaustavljen, zaradi težav v premogovniku in ni bilo, ni prišlo do težav pri preskrbi z električno energijo. Tudi gospod Mervar je rekel, večkrat poudarjal: "Eles v tem času zagotovil vse zadeve." in Eles je, to so pač, se je pohvalil, da je Eles kot Eles svojo nalogo zelo dobro in uspešno opravil. Imeli smo pa tam nekje pred dvema mesecema sem bil pač eno omizje, ker je bil pa tudi gospod Mervar tam navzoč poleg še ostalih in je prišla tematika pač glede moderatorja tudi na to temo prihodnosti zeleni prehod, uvoz energije in tam je pač gospod Mervar je rekel: "Eles lahko pripelje energijo v Slovenijo.", pa je bil pa, "ampak ob idealnih pogojih", in je navedel tak klasičen, vzorčen primer, je rekel, mi vseskozi govorimo o nekem skupnem energetskem evropskem trgu, je rekel ampak naj samo vas opomnim, zima 2019 od tega skupnega energetskega trga, je pokazal, je bilo ravno toliko, nič. In tudi on je opozarjal, da lahko pripelje Eles, ima kapaciteto, ampak ob idealnih pogojih, je rekel, če se kaj zalomi, bomo imeli večje težave, če se pa fejst, bo pa še večje težave in bo prišlo do redukcije, do zmanjšanja in tega, in to je tisto. In zdaj, saj pravim, v tej državi več ne veš, koga lahko vprašaš, včasih najboljše, da bi kakšne novinarje vprašal, ker oni vse vejo, zdaj od kod pa njim informacije, na podlagi česa pa tudi, bolj spretni so kot mi poslanci oziroma poslanci pač ne dobimo zastavljenih vprašanj, ampak mislim odgovor na zastavljena vprašanja in pač to je tudi, ko se potem sučeš v krogu med domačimi prebivalci, ki te kaj sprašujejo, pač ne moreš jim kaj povedati, če ne veš nič. In to je tista težava. Ampak jaz še vedno ne zastopim, zakaj ne bi, a je to, da je poseganje v pristojnost SDH, ampak ta študija nič ne govori, da mora SDH kaj drugega narediti kot samo na neko študijo naredi, pa to lahko tudi mogoče kot Vlada, kot skupščina SDH predlaga oziroma konec koncev pomoč, če SDH, ne moremo ta problem na SDH nasloviti, potem naj pa to študijo pridobi oziroma naj jo izdelajo ministrstva oziroma pač Vlada na to študijo sama da izdelati, in da bomo imeli res neko, neko študijo, ki nam bo pokazala v katero smer bomo pluli. In če je študija pokazala, nimamo težav, ampak mi smo vsi srečni. In če ne bodo trpele denarnice in če tudi konkurenčnost gospodarstva ne bo imelo nobenih posledic, zakaj pa ne. Ampak mislim, da bi ta študija mogoče konec koncev vladi pomagala pri določenih pogajanjih v Evropski uniji za pridobitev še kakšnega denarja. Če RB dobi oziroma bo dobil, zdaj je že dobil tisti 2,5 milijarde za zapiranje, mislim, mi smo dobili nekaj milijonov, ampak mogoče lahko še kak milijon več dobimo. Vsak denar, ki ga dobimo iz EU, pa ne bo treba vrniti, je boljše, kot pa da obremenimo domače davkoplačevalce. Predvsem je pa tisto, v tistem članku me je malo begalo, zakaj bi kdaj nekdo, pisalo je, da je pač treba seliti TEŠ na slabo banko, to zastopim, Holding ima ta interes, da se podjetji, ki mu delata pač zmanjšujeta dobiček, da se jih losata v breme države, ampak potem gre to v breme proračuna. Se pravi, bomo obremenili davkoplačevalce. In jasno je pol mogoče boljše, da to takoj zapremo, ampak okej, ali smo na to pripravljeni ali lahko to naredimo, to je pa vprašanje, ker nimamo neke analize, neke študije. In če jih neka študija pokaže, jih bo prej zaprli, pač prej zaprli, saj ni problem, ampak mislim, da bomo imeli pa poslanci v prihodnosti na mizi kar nekaj dokumentov, ki jih bo treba potrditi, samo zdaj pa, na podlagi česa bomo potrdili, na podlagi katerih dokumentov. To je tisto vprašanje. Da bomo pa spet, ko bo v prihodnosti oziroma ko bodo zanamci gledali, ja, tule so ga pa malo mimo piksnili, so pa slabo naredili, pa imeli so možnost in to je tisto, to ni nobena politična tema, to je samo neko zdravorazumsko razmišljanje, dajmo pogledati, ali nas lahko kaj preseneti. Politika tule nima kaj, ampak to je čisto strokovno, ali nas lahko kaj preseneti, in če, kaj in kako lahko to odpravimo. In samo to je namen tega sklepa, te študije, pa nič kaj drugega. Hvala.

Hvala tudi vam. Naprej odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ja, kolega Franc Jelen, izvolite. Jožef Jelen, se opravičujem.