Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 46. nujno sejo Odbora za finance in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: mislim, da ni nobenega, na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Tineta Novaka nadomešča Nataša Avšič Bogovič, Bojana Čebelo nadomešča Miha Lemut, Lenarta Žavbija nadomešča Teodor Uranič, Tomaž Lah nadomešča poslanko Andrejo Kert, Jerneja Vrtovca nadomešča, ne, pardon, ja, nadomešča magister Janez Žakelj, Suzano Lep Šimenko nadomešča Jožef Jelen in pa Franca Breznika nadomešča Bojan Podkrajšek. Še eno pooblastilo Soniboja Knežaka nadomešča Predrag Baković.

Besedo dajem sedaj predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, magistri Nataši Avšič Bogovič, ki bo v nadaljevanju tudi vodila skupno sejo.

Izvoli besedo, Nataša.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Bom skušal čim bolj strniti, bi rekel, še dodatno mogoče malo pojasnitve. Namreč, vemo, da smo priča geostrateškim spremembam v svetu, te spremembe imajo pa tudi velik vpliv na energetiko. Da smo lahko v to prepričani, se lahko spomnimo leta 2022, ko je bilo potrebno poroštvo države za nakup plina in električne energije, ker so pač podjetja padla v, bi rekel, določene težave in so imele probleme z insolventnostjo.

Zdaj, priča smo tudi pač neizogibnemu datumu, ko bo pa prišlo do trenutka, ko proizvodnje električne energije iz TEŠ-a več ne bo. Zdaj, trenutno veljavna letnica 2033, govori se nekje celo v prejšnjem zapiranju, ampak tu moram poudariti, da ta letnica, ko je oziroma katerakoli bo, da to vemo, da se bo to zgodilo, da to mora biti zelo skrbno načrtovan dogodek. To ne more biti dogodek, ki bi nas, ko bo prišlo do tega dejstva, presenetil, nas pustil nepripravljene in pač, še ne bom kaj drugega rekel in da ne bo se ponovila zgodba, ko je bila lansko leto v poplavah, ko smo potem, se ugotovi, da ni bilo v preteklih letih narejenega nič oziroma zelo, zelo premalo, da so manjkale razne obnovitvene študije poplavnih ogroženosti, vsega tega in mislim, da si ob prenehanju kadarkoli bo pač že prišlo do obratovanja v Termoelektrarni Šoštanj ne smemo pustiti poslanci, da bo nekdo potem s prstom kazal na nas v prihodnosti, da pač nismo nič naredili. Mislim, da moramo imeti točno načrtovan, kaj se bo v tem trenutku, ko električne energije več iz teša ne bo zgodilo. Lahko smo priča nekje nazaj, mogoče manj kot 14 dni, ko je prišlo do izpada, razpada enega daljnovoda v Albaniji, da je imel ta izpad tega daljnovoda ne samo posledice za, bi rekel, energetski sistem te države, ampak tudi za širšo regijo. In to bi bilo(?), če se nekje nekaj, nekaj zgodi, da ima pač tudi lahko tudi za druge sisteme, težave.

Zdaj, naš sistem tega, ni prišlo do nekega izpada. Zdaj, kakšne so bile posledice oziroma kaj se je čutilo, to vedo najbrž strokovnjaki, ki s temi sistemi upravljajo, ampak ne smejo nas, pač ti dogodki, ki mislim pa, da jih bo v prihodnosti še več, presenetiti oziroma nas pustiti nepripravljene.

V poslanski skupini smo predlagali, da se te zadeve nekako lotimo z neko premišljenostjo in smo tudi, da vemo, kaj se bo ob tem dogodku pač zgodilo, ko TEŠ-a in Premogovnika več ne bo, kakšne bodo posledice za gospodarstvo, za državljane in tudi bi rekel samo našo oskrbo z električno energijo države in pa predvsem stabilnost in zanesljivost. In menimo, da s študijo, ki smo predlagali, da bi jo pač SDH naredil, da bi ta študija bila neka osnova, ki bi lahko pokazala oziroma nakazala, kaj vse nas lahko preseneti, če pa nas, če pa smo zelo dobro pripravljeni na ta trenutek, potem pa to še toliko bolje. Ampak mislim, da je ta študija je bila zelo dobra, mogoče je bila tudi osnova pri pogajanjih z Evropsko unijo, kajti mogoče se bo tej študiji, če se bo do nje pač nekdo, mislim, opredelili, pa da bi se ta študija izvedla, bi se lahko tudi pokazalo mogoče še pomanjkljivosti našega sistema in da bi mogoče na podlagi te študije pa pridobili še kakšna dodatna sredstva za samo premostitev ob neobratovanju bloka 6.

In če ne samo, da ne bom predolg, pa bom še potem v nadaljevanju še dodatno javil, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali, da bi Odbora za infrastrukturo in finance, Upravo SDH zadolžila, da v roku 90 dni pripravi modeliranje obnašanja slovenskega energetskega sistema za obdobje enega leta v primeru prekinitve proizvodnje električne energije iz premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Leto, ki bo obravnavano v okviru modeliranja mora biti statistično merodajno v okviru zadnjega desetletnega obdobja. Študija mora podati jasne odgovore dolgoročnega vpliva za ustavitve proizvodnje na trg električne energije in sistemskih storitev s posebnim poudarkom na dolgoročni zanesljivosti sistema, uvozne odvisnosti in vpliv na cene električne energije končnim odjemalcem ter dolgoročnem vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Napisali smo tudi, da izvajalec mora izkazati ustrezne strokovne reference, da bo pa ta študija kvalitetno in v redu narejena. In to je bil predlog, ki upamo, da bo našel posluh danes na tem skupnem odboru, ker to je tema, ki nas lahko vse skrbi, ker čas hitro teče in leto 2033 bo prej tu kot si mislimo. In, če bomo nepripravljeni pričakovali ta trenutek oziroma ta dogodek, potem bodo posledice lahko kar hude, sploh v finančnem smislu, kot tudi socialne. Hvala.

Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Že strategija o izstopu iz premoga prepoznava multidimenzionalnost tega procesa. Opustitev rabe premoga in pravičen prehod je vprašanje energetske mešanice. Res je. Ampak ravno toliko je tudi vprašanje upravljanja s človeškimi viri, razvoja socialne in gospodarske infrastrukture in tukaj mislim infrastrukturo v najširšem smislu. Je tudi stvar reševanja okolijskih izzivov z neposrednim vplivom na lokalni prostor. Je stvar uspešnega obvladovanja vseh finančnih in ekonomskih tveganj tako za gospodarske subjekte kot za državo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pristojno za področje podnebnih in okolijskih politik ter oskrbe z energijo. Od vseh izzivov, ki jih morebiten predčasen umik TEŠ s trga proizvodnje električne energije v sklopu uresničevanja zavez za opuščanje rabe premoga prinaša se zdi energetsko prestrukturiranje ter zanesljiva in neprekinjena oskrba Slovenije z električno energijo še najmanj zahtevna naloga. Tu smo že naredili več korakov in se že aktivno pripravljamo na obdobje po TEŠ6, ki je lani pokril približno 20 % naše porabe. Z novim NEPN smo izstop iz premoga prepoznali kot enega ključnih dejavnikov, ki bo vplival na prihodnjo energetsko mešanico. In v strategiji zato jasno načrtujemo pospešena vlaganja v obnovljive vire energije, v pametne energetske sisteme ter različne oblike hranilnikov, s katerimi bomo v doglednem času ob seveda predanem izvajanju začrtane premogovne strategije do leta 2030 in seveda tudi kasneje uspešno oziroma v največji možni meri nadomestili proizvodnjo iz premoga ob času izstopa z drugimi domačimi nizkoogljičnimi viri. Sprejeli smo tudi Območni načrt za prestrukturiranje premogovne regije / nerazumljivo/, ki narekuje pet strateških ciljev. Eden od teh je energetski. In tam noter zarisujemo tudi okvirni načrt za nadaljnjo energetsko rabo te lokacije, torej proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije in proizvodnjo vodika ter seveda prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja. Skozi nedavni sprejem Energetskega zakona in ob tej priložnosti se posebej zahvaljujem koalicijskim poslancem, da ste prepoznali pomen hitre obravnave predloga kljub začetnim poskusom zavlačevanja ob njegovem sprejemanju smo uredili tudi pravno podlago za finančne spodbude za uresničevanje energetskega stebra strategije za izstop iz premoga ter za črpanje drugih evropskih sredstev v podporo izvajanja strategije izstopa iz premoga, na primer Moderacijski sklad.

Ob tem naj spomnim, da se intenzivno pripravlja tudi oba zakona, ki sta vezana na prestrukturiranje regije in zapiranje premogovnika in sta v pristojnosti Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstva za naravne vire in prostor. S tema dvema zakonoma bomo pospešeno naslavljali predvsem delovno socialne in splošne gospodarske izzive pri prestrukturiranju premogovne regije.

Kar se tiče poslovanja skupine HSE ter finančnih izzivov upravljanja državnega premoženja pa verjamem, kot je naš minister že pisno odgovarjal poslancu Roscu, da bodo pristojni za to, to sta družbi HSE in SDH, tudi uspešno obvladovali vsa tveganja, ki so s tem povezana.

Da se vrnem nazaj na pristojnosti našega energetskega ministrstva, pa v luči teh razprav velja poudariti, da zanesljiva oskrba z električno energijo ni vezana na eno proizvodno enoto, po evropski energetski in tržni zakonodaji tudi ne sme biti, saj tudi na tržnici ne sme prodajati zelenjavo samo ena kmetija, zato lahko pomirim, da kot je bilo že večkrat v preteklosti preizkušeno tudi v praksi, naj samo spomnim na obdobja, ko slovenski odjemalec električne energije ni opazil, da dlje časa nista delovali dve največji proizvodni enoti na našem ozemlju, zato poudarjam in pomirjam poslušalce, da ob nespremenjenih geopolitičnih okoliščinah in ob ohranjanju integriranosti v skupni evropski energetski trg, da bomo tudi ob morebitnem izstopu iz premoga imeli oskrbo z električno energijo zagotovljeno, da bo varna, da bo stabilna, in da bo zanesljiva. Za zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema je odgovoren sistemski operater, ki to vlogo tudi odlično opravlja. Za konkurenčnost ponudbe na trgu ter delovanje samega trga, da ne pride do izkrivljanj pa operater trga, ki tudi odlično opravlja svoje delo. Gre za dve različni gospodarski javni službi, ki zagotavljata vse potrebno na področju zanesljive oskrbe z električno energijo. Tudi in predvsem zaradi tega se zdi predlagani sklep s strani predlagatelja ne samo nepotreben, ampak v nasprotju z vzpostavljenim sistemom ter z evropsko in nacionalno zakonodajo na tem področju. Predlagani sklep tudi ni vsebinsko povezan z naslovom zahteve in z vsebinsko obrazložitvijo zahteve, kar je še dodaten razlog zakaj ne moremo podpreti njegovega sprejetja.

V zaključku naj izkoristim in osvetlim še en vidik, ki se v razpravah na nacionalni ravni pogosto pozablja, tak primer je tudi današnja razprava, kjer se večina razprave osredotoča na elektriko, a izjemnega pomena, posebej za lokalno prebivalstvo pravzaprav ni. Elektrika je toplota. Iz vidika energetike bi predčasen umik TEŠ s trga predstavljal še največji izziv na področju lokalne oskrbe s toploto v Šaleški dolini. Alternativna oskrba s toploto v primeru izpada bloka sicer trenutno lahko sloni na plinskih turbinah, a v daljši časovni perspektivi kot tudi zaradi siceršnje smeri razvoja doline in doseganja podnebnih ciljev, to ni dolgoročno vzdržna rešitev, zato ministrstvo tudi v luči črpanja sklada za pravičen prehod ter zastavljenega pravičnega prehoda regije aktivno spodbuja in pozdravlja deležnike, ki jih to zadeva, da čim prej začnejo izvajati projekt prestrukturiranja daljinskega sistema, ki je sicer že v zelo zreli fazi in pričakujemo, da bi že letos lahko vstopil v realizacijo. Pospešeno izvajanje zastavljenih aktivnosti, ki nam jih redno predstavljajo deležniki iz obeh zadevnih občin, bo res ključnega pomena za obvladovanje največjih tveganj na področju oskrbe s toploto. Najlepša hvala.

Hvala spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni!

Naloge, ki jih opravlja Ministrstvo za finance, določa Zakon o državni upravi in se v konkretni zadevi, zaradi katere sta sklicani nujni seji odborov, nanašajo na področje finančnega premoženja oziroma kapitalskih naložb in poroštev. Poroštvo, ki ga ima TEŠ v letu 2012, ni bilo podeljeno na predlog Vlade, ampak na predlog štirih poslancev, z Zakonom o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov pri evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega Bloka 6. Ministrstvo za finance spremlja stanje neodplačanega kredita TEŠ, glavnico in obresti redno odplačuje. Konec leta 2022 je Vlada na predlog Slovenskega državnega holdinga potrdila spremembo letnega načrta upravljanja, ki je za zagotavljanje likvidnosti omogočila naknadno vplačilo kapitala v HSE v višini 492 milijonov evrov.

HSE je celoten znesek vrnil v državni proračun konec maja letos. Slovenija je v letu 2013 sprejela Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki je uvedel sistem v skladu s smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti. Glavni namen zakona je ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države in s tem preprečevati nasprotje interesov, izkrivljanje konkurence in neenako obravnavo gospodarskih družb. Po tem zakonu, družbe v državni lasti upravlja SDH in sicer po lastni presoji, v skladu z zakonom in akti upravljanja ter v skladu z načeli skrbnosti, odgovornosti, neodvisnosti, preglednosti in gospodarnosti. Glede predlaganega sklepa, s katerim odbora pozivata Ministrstvo za finance, da upravo SDH zadolži za pripravo analize opozarjamo na že omenjeno zakonsko načelo neodvisnosti, ki po smernicah OECD dejansko pomeni prepoved vmešavanja politike v operativno vodenje poslov družb v državni lasti. V skladu z zakonom o SDH-a ni vezan na navodila državnih organov ali tretjih oseb. Pri izpolnjevanju nalog pa mora delovati neodvisno in samostojno. Takšen sklep tudi ne more imeti narave obveznega navodila in ne zavezuje SDH, ki je kljub morebitnim izraženim stališčem državnih organov polno odgovoren za svoje odločitve po zakonu. Glede na navedeno Ministrstvo za finance ne podpira predlaganega sklepa. Hvala.

Ja, hvala, sem bil prej krajši, pa sem mogoče kakšen stavek spustil ven, ker sem pač pričakoval oziroma čakal kakšno bo stališče obeh dveh ministrstev.

Zdaj, če se vrnem na ta, bi rekel naslov, ki je bilo prej citirano, da pač nisem teme se toliko držal kolikor je bila pač naslovljena. Ampak, mi vemo, da poslanci imamo nek inštitut ustni in pesnikov vprašanj, ki jih postavljamo, odgovore pač dobimo kakršne dobimo oziroma včasih nobenega. V mojem primeru je pač tako bilo, da sem zasledil nek članek v neki reviji oziroma v nekem časopisu in portalu, ki pač piše, da se bo selil Teš premogovnik neko slabo banko in ko potem na podlagi tega članka postaviš pisno vprašanje oziroma ustno vprašanje ministru za finance, on to ne odgovori oziroma te napoti na Ministrstvo za okolje in podnebje, energijo pa za prostor. Na onadva ministrstva, prav na ministrstvu, ki ga vodi gospod Kumer in ki ga vodi gospod Novak. Tam dobiš tudi odgovore, bi rekel kar v nekem doglednem času, lepo navedeno in pa, da oni niso pristojni za to in te vrnejo žogico nazaj na Ministrstvo za finance. Se pravi, pač te, če rečem tako v žargonu, te malo pošiljajo od vrat do vrat oziroma te šole kot takega mladega mačka, kar pa mislim, da ni nek odnos do poslancev, pač ne more biti. Je pa sploh nekaj zanimivo. Zdaj določeni novinarji pišejo, pridobili smo, dobili smo, ko pa poslanec za neko vprašanje pač ne more biti nobenega odgovora oziroma nič ni in to v tej državi pač nekaj ni, nekaj bi rekel, ne funkcionira. V redu, da poslanci ki moramo zastopati svoje ljudi ne glede na to ali so pripadniki ene ali druge stranke, pač tam smo poslanci vseh prebivalcev in ko postavljamo vprašanja, pač odgovora ne dobiš, dobijo ga pa novinarji. Jaz ne vem, jaz zdaj ne morem direktno nasloviti na SDH vprašanje, lahko pa naslovim na določeno ministrstvo. Mogoče sem naredil napako, ker nisem naslovil na Vlado, sem pa zdaj v tem tednu še oziroma v naslednjem tednu še pa to naredil, da bom pač naslovil to problematiko na Vlado. Mogoče bo pač Vlada kot skupščina je pa mogoče kaj več mi na to temo odgovorila. Tudi prej je gospa Tina Sršen, sekretarka povedala, da pač je bil dogodek, ko sta bila bi rekel objekta iz pogona, se pravi dva naša največja objekta, ki zagotavlja stabilnost in varnost iz pogona, se pravi, eden je bil, NEK je bil v remontu, Teš je bil zaustavljen, zaradi težav v premogovniku in ni bilo, ni prišlo do težav pri preskrbi z električno energijo. Tudi gospod Mervar je rekel, večkrat poudarjal: "Eles v tem času zagotovil vse zadeve." in Eles je, to so pač, se je pohvalil, da je Eles kot Eles svojo nalogo zelo dobro in uspešno opravil. Imeli smo pa tam nekje pred dvema mesecema sem bil pač eno omizje, ker je bil pa tudi gospod Mervar tam navzoč poleg še ostalih in je prišla tematika pač glede moderatorja tudi na to temo prihodnosti zeleni prehod, uvoz energije in tam je pač gospod Mervar je rekel: "Eles lahko pripelje energijo v Slovenijo.", pa je bil pa, "ampak ob idealnih pogojih", in je navedel tak klasičen, vzorčen primer, je rekel, mi vseskozi govorimo o nekem skupnem energetskem evropskem trgu, je rekel ampak naj samo vas opomnim, zima 2019 od tega skupnega energetskega trga, je pokazal, je bilo ravno toliko, nič. In tudi on je opozarjal, da lahko pripelje Eles, ima kapaciteto, ampak ob idealnih pogojih, je rekel, če se kaj zalomi, bomo imeli večje težave, če se pa fejst, bo pa še večje težave in bo prišlo do redukcije, do zmanjšanja in tega, in to je tisto. In zdaj, saj pravim, v tej državi več ne veš, koga lahko vprašaš, včasih najboljše, da bi kakšne novinarje vprašal, ker oni vse vejo, zdaj od kod pa njim informacije, na podlagi česa pa tudi, bolj spretni so kot mi poslanci oziroma poslanci pač ne dobimo zastavljenih vprašanj, ampak mislim odgovor na zastavljena vprašanja in pač to je tudi, ko se potem sučeš v krogu med domačimi prebivalci, ki te kaj sprašujejo, pač ne moreš jim kaj povedati, če ne veš nič. In to je tista težava. Ampak jaz še vedno ne zastopim, zakaj ne bi, a je to, da je poseganje v pristojnost SDH, ampak ta študija nič ne govori, da mora SDH kaj drugega narediti kot samo na neko študijo naredi, pa to lahko tudi mogoče kot Vlada, kot skupščina SDH predlaga oziroma konec koncev pomoč, če SDH, ne moremo ta problem na SDH nasloviti, potem naj pa to študijo pridobi oziroma naj jo izdelajo ministrstva oziroma pač Vlada na to študijo sama da izdelati, in da bomo imeli res neko, neko študijo, ki nam bo pokazala v katero smer bomo pluli. In če je študija pokazala, nimamo težav, ampak mi smo vsi srečni. In če ne bodo trpele denarnice in če tudi konkurenčnost gospodarstva ne bo imelo nobenih posledic, zakaj pa ne. Ampak mislim, da bi ta študija mogoče konec koncev vladi pomagala pri določenih pogajanjih v Evropski uniji za pridobitev še kakšnega denarja. Če RB dobi oziroma bo dobil, zdaj je že dobil tisti 2,5 milijarde za zapiranje, mislim, mi smo dobili nekaj milijonov, ampak mogoče lahko še kak milijon več dobimo. Vsak denar, ki ga dobimo iz EU, pa ne bo treba vrniti, je boljše, kot pa da obremenimo domače davkoplačevalce. Predvsem je pa tisto, v tistem članku me je malo begalo, zakaj bi kdaj nekdo, pisalo je, da je pač treba seliti TEŠ na slabo banko, to zastopim, Holding ima ta interes, da se podjetji, ki mu delata pač zmanjšujeta dobiček, da se jih losata v breme države, ampak potem gre to v breme proračuna. Se pravi, bomo obremenili davkoplačevalce. In jasno je pol mogoče boljše, da to takoj zapremo, ampak okej, ali smo na to pripravljeni ali lahko to naredimo, to je pa vprašanje, ker nimamo neke analize, neke študije. In če jih neka študija pokaže, jih bo prej zaprli, pač prej zaprli, saj ni problem, ampak mislim, da bomo imeli pa poslanci v prihodnosti na mizi kar nekaj dokumentov, ki jih bo treba potrditi, samo zdaj pa, na podlagi česa bomo potrdili, na podlagi katerih dokumentov. To je tisto vprašanje. Da bomo pa spet, ko bo v prihodnosti oziroma ko bodo zanamci gledali, ja, tule so ga pa malo mimo piksnili, so pa slabo naredili, pa imeli so možnost in to je tisto, to ni nobena politična tema, to je samo neko zdravorazumsko razmišljanje, dajmo pogledati, ali nas lahko kaj preseneti. Politika tule nima kaj, ampak to je čisto strokovno, ali nas lahko kaj preseneti, in če, kaj in kako lahko to odpravimo. In samo to je namen tega sklepa, te študije, pa nič kaj drugega. Hvala.

Ja, predsednica hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu.

Zdaj, nadaljeval bom tam, ko je končal moj kolega poslanec Rosec. Zdaj to študijo tega postopka prenosa termoelektrarne in premogovnika na slabo banko, smo lahko prebrali v študijah enega izmed novinarjev na določenem portalu že januarja letošnje leto in pred nekaj dnevi. Namreč zapisal je, da ko nimamo druge študije, se bomo pač opirali na neke podatke, ki so sigurno bili pridobljeni za nekega kroga ljudi kateri vedo za kaj se gre. Napisal je, da bosta TEŠ in Premogovnik Velenje v naslednjih devetih letih po projekcijah skupaj ustvarila več kot 2,1 milijarda evrov izgube. Dodal je še, da je pač velenjski premogovnik edini v državi, ki lahko s svojim delovanjem preneha že leta 2027, njegovo zapiranje pa bo stalo milijardo evrov.

Zdaj, jaz bi pač tule na te številke se želel malo upreti oziroma bi jih objasnil, ker ljudje pač to, ko preberemo, ko preberejo, pač vzamejo za svoje, ni bilo nekega demantija, so pa zavajajoče, so pa zavajajoče. Da bi pač Premogovnik Velenje in TEŠ do leta 2033 ustvarili 2 tisoč oziroma 2,1 milijarde evrov izgube, je pač malo pretirana. Zdaj, kako je pač cena elektrike iz termoelektrarne določena, vemo vsi, da je pač cena osnovnega, osnovnega pač premoga, če tukaj izločimo CO2 kvote, nekje med 70 in 80 evri, CO2 kvota bistveno višja je okoli, je okoli 100 evrov. Tako, da pač pride ta cena iz Termoelektrarne Šoštanj skupaj s ceno premoga in s CO2 kvotami, tam nekje no, 180, lahko tudi 190 evrov, odvisno pač od cene izkopanega premoga, ampak bistveno pri tem so pa te CO2 kvote. Vemo, vemo, da se bo poraba, končna poraba elektrike v naslednjih desetih letih ali še dlje, bistveno, bistveno povečala. To pa pomeni, da moramo pač elektriko zagotoviti z vsemi razpoložljivimi napravami za zagotovitev električne energije.

Zdaj, v tem mandatu smo kar veliko zakonov sprejeli za tole intenzivno solarizacijo Slovenije, kar seveda ni slabo, ampak je pa potrebno reči, da tudi cena te energije ni tako, ni tako nizka. Dobro, razlika je med proizvodnjo in kupljeno energijo, ampak tudi ta cena se po nekaterih podatkih giblje med 70 in 100 evri. Tako, da, če pa zdaj dodamo še ceno električne energije, katera bo pridobljena brez oziroma s hranilniki, bo pa ta cena bistveno, bistveno, zaradi same investicije, višja in je po nekaterih podatkih lahko tudi do 200 evrov za megavat.

Zdaj, tu je, glede tega je kar nekaj različnih scenarijev, kako bo pač s proizvodnjo električne energije po zaprtju TEŠ-a in Premogovnika Velenje, nekateri omenjajo, nekateri omenjajo plansko, plinsko parno enoto na tem področju, vemo pa tudi, da elektrika, pridobljena iz tega vira, je tudi tu nekje okoli 170 evrov za megavat. Tako da, če tukaj pogledamo vse te, vse te dejavnike, kateri pač trenutno so del proizvodnje električne energije, je cena tu nekje, če pa, če pa, če pa izločimo te CO2 kvote, je pa cena proizvedena v Termoelektrarni Šoštanj konkurenčna, ampak kot vemo, se določen del CO2 kuponov tudi vrne v proračun Republike Slovenije, ne v 100 procentih, ampak mislim, da tam nekje okoli 60 procentov tega denarja pride v proračun Republike Slovenije, kjer se pa potem delijo, delijo na ostala, ostala področja. Trenutna želja pač nekaterih je, da bi se pač premogovnik čim prej zaprl. Mi že tule v Državnem zboru kar dolgo čakamo Zakon o zapiranju. Kajti, če bi sprejeli Zakon o zapiranju bi se določena dela lahko izvajala in se financirala iz evropskih sredstev. Vse odločitve pač katere se sprejemajo iz vidika lastnika oziroma HSE tudi povzročajo določen strošek za poslovanje in na ceno električne energije. Tako vemo, da je bilo v letu 2022 dobavljeno na deponijo Termoelektrarne Šoštanj nekaj več kot 270 tisoč ton premoga, črnega premoga, kateri ima nekoliko večjo kalorično vrednost, tam okoli 16 gigadžulov na tono. Je pa cena tega tujega premoga bistveno, bistveno večja kot pa je cena premoga proizvedenega v Premogovniku Velenje. Tako je cena tega premoga, kateri je bil uvožen, vozilo ga je sicer več dobaviteljev, je bila okoli 14 evrov na gigadžul, proizvodna cena oziroma cena, katero pa dobi premogovnik elektrarne, je pa 6 evrov za gigadžul. Tu lahko vidimo, kakšna je razlika v ceni premoga na enoto. Zdaj za to je bilo pač porabljenega okrog 132 milijonov, za teh 273, 270 tisoč ton, kar je približno oziroma 60 milijonov ton je bila cena nakupa tega premoga iz tujine proizvodni stroški za približno dva milijona ton, kolikor je pač proizvodnja v Premogovniku Velenje, je pa približno enkrat višja, to je okoli 130 milijonov. Tako da vidimo, da je, če gledamo dva milijona ton proizvodnje Premogovnika Velenje, pa da smo vozili 273 tisoč ton črnega premoga, pomeni približno količina 13 %, če pa gledamo finančno, da primerjamo 60 milijonov pa 132 milijonov pa to polovica. In takšne odločitve bi rekel, da prispevajo tudi k slabljenju teh dveh družb in vplivajo posledično na ceno električne energije. To je bilo v tistem času kot je bilo prej rečeno, ko je bila v Sloveniji najmanjša proizvodnja električne energije v zadnjih 30 letih, ko je bila v remontu Nuklearna elektrarna Krško in tako so rekli, da v Velenju oziroma v Šoštanju ni bilo dovolj premoga na deponiji. Zdaj, ali je bilo to insinuirano, ali je bilo dejansko tako, da se je pač lahko uvozila ta količina premoga, o tem lahko špekuliramo. Ampak dejstvo je pa, da je danes po dveh letih, po slabih dveh letih na deponiji še vedno 190 tisoč ton tega premoga. To se pravi, da so ga skurili približno 80 tisoč ton tega pač tega premoga ni možno samega kuriti zaradi pač tehnologije, katera je pač takrat pri projektiranju bila pač projektirana samo za velenjski lignit, kajti ta ima previsoko kalorično vrednost in vprašanje če bo šlo s takim tempom naprej kurjenje tega črnega premoga - to ga še imamo za naslednjih pet, šest let - kakšna bo kalorična vrednost in v kakšnem stanju bo ta premog po tem obdobju? Tako da tu bi bilo treba mogoče koga vprašati malo za po zdravju, v kateri je sprejel pač to odločitev. Zdaj, kot sem prej rekel, premogovnik ni tovarna na tekoči trak, kateri lahko danes narediš pet proizvodov, jutri jih narediš sto. Premogovnik rabi eno določeno obdobje, da se pač prilagodi na odkopna polja in na stabilno proizvodnjo premoga. Tako, da podpiram ta predlog, katerega smo pripravili v Slovenski demokratski stranki, da se naredi študija, kako dolgo bomo še kopali, ga bodo še kopali v Šaleški dolini, kajti kot sem prej rekel, poraba elektrike bo vsako leto večja. In mislim, da bi morala biti proizvodnja elektrike iz TEŠ in seveda posledično tudi proizvodnja premogovnika vezana na zagon oziroma na pričetek obratovanja nove nuklearke v Krškem. Tako, da tukaj tisti, ki pač govorijo, da se lahko premogovnik zapre tudi že leta 2027, to so ti lobiji kateri imajo željo po čim večjem uvozu električne energije in seveda pri polnjenju svojih dobičkov. Tako da, zaenkrat bom jaz tu zaključil, čeprav je še tukaj kar nekaj podatkov, kateri kažejo na to, da trenutna strategija pod to Vlado, pod to ekipo, nekako ne pelje Slovenijo v pravo smer, obremenjuje gospodarstvo z visoko ceno električne energije in s tem tudi nas državljane k temu, da nam je pomemben strošek pri proračunu, temu mesečnemu, tudi cena električne energije. Toliko za enkrat, hvala lepa.

Ja, hvala za besedo. Najprej bi se zahvalil obema sekretarkama za izčrpna pojasnila glede na torej predmet oziroma točko današnjega dnevnega reda, ker zadnja razprava, pa tudi pojasnila predlagatelja te nujne seje so bila pa vse kaj druga. Se sicer zahvaljujem za široko ekspertizo o cenah na različnih področjih energetike v prejšnji razpravi pred mano, čeprav mislim, da ne vem, kako neposredno povezavo imajo s spet nazivom točke dnevnega reda in s tem, kar je bilo lepo in jasno pojasnjeno s strani Ministrstva za finance in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Tisto s čimer se bi pravzaprav pa najmanj lahko strinjal pa je zaključek prejšnje razprave, ne, Slovenija nima visoke cene električne energije ne za gospodarstvo in ne za gospodinjstva. Cena za gospodinjske odjemalce v Sloveniji je približno enaka od 1. septembra leta 2022 in je med najnižjimi v Evropski uniji, Podobno je za ceno za poslovne odjemalce, ki je tudi v daleč pod povprečjem cen v Evropski uniji. Tako, da to samo toliko, mislim ker na vsaki seji v razpravah gremo v ene take izkrivljene informacije. Prosim, poglejte, statistike so že na razpolago za leto, 2023 imate statistike za leto 2022. Zdaj vse ostalo, kar je bilo v tej razpravi, ne pozabi, dejansko pozabljate, kar je tudi sekretarka opozorila, pri TEŠ ne gre samo za proizvodnjo električne energije, ampak gre tudi za daljinsko ogrevanje Šaleške doline, kar je seveda vse treba misliti v teh načrtih, kaj se bo v prihodnosti dogajalo. Spomnil bi vas kolege iz stranke SDS predvsem, da je Vlada Republike Slovenije na svoji seji, ki je potekala 13. januarja 2022, sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Tako, da mislim, da je to nek strateški dokument, ki še mislim, da velja, se pravi, je bil sprejet že v času prejšnje Vlade. In dobro, letnica zdaj je tam opredeljena 2033. Obenem pa bi vas še spomnil na Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je zdaj v zaključni fazi, bom rekel, njegova torej prenova v zaključni fazi bo tudi poslan na Evropsko komisijo, v katerem pa Slovenija oziroma se predvideva, da bi leta 2027 bila Slovenija stoodstotno, torej samooskrbna pri električni energiji. Ne vem, zakaj navajate neke čisto druge podatke okoli tega. Trenutno nismo, smo nekje med 82 pa 92 %. Pojem pravzaprav samooskrba niti ni čisto primeren, primeren pojem je pokritost porabe z domačo proizvodnjo, ampak v NEPN vse te zadeve piše, tudi piše, kar je tudi sekretarka povedala, kakšen proizvodni miks si želimo v prihodnosti oziroma v kakšne smeri se bo šlo in vse ostalo je pravzaprav neke vrste zdaj zavajanje javnosti. Tudi je bilo s strani Ministrstva za finance lepo in jasno povedano, da TEŠ trenutno deluje dobro, odplačuje vsa posojila in pa tudi tisto, kar je bilo tudi v preteklosti močno grajano je tudi že v celoti vrnil. Tako da ne vem. Jaz za takšne sklepe o nekih študijah, pri čemer že imamo kar dosti nekih strateških energetskih dokumentov v Sloveniji, ne vidim nobene potrebe in seveda takšnega sklepa niti slučajno ne bom podprl. Hvala.

Hvala lepa. Naprej nadaljujemo z razpravo. Ni več želje po razpravi, potem zaključujem razpravo. Aha, v imenu predlagatelja? Ja, ja, seveda. V redu.

Očitno imamo vse pod kontrolo, to me zelo veseli, ampak čakamo, da gremo na dopust, to je pa drugo vprašanje.

Kar se tiče NEPN, je v poglavju dva, tri razsežnost energetske varnosti na strani 74, eden izmed ključnih ciljev predvideva vsaj 85 pokritost letne oskrbe z električno energijo iz proizvodnje naprav v Sloveniji do leta 2030 - če imam pravilni podatek - in 100 % do leta 2040. Mene to malo bega, s katerimi viri bomo mi to, to pokrili oziroma pač bo, imate mogoče kakšno čarobno palico. Ampak, če se še enkrat vrnem k tej študiji. Ta študija ne more biti politična, Niti ni politična in niti ne dirigira, kaj mora kaj, kdo narediti, ampak samo dajmo se pripraviti, ko bo prišlo leto 2033, ali bo nekdo ocenil, da je treba celo prej ali pa pozneje, to prepuščamo odločitev tistim, ki so odločevalci. Ampak dajmo imeti nek dokument. Če ga pa imamo dobro, da ga vidimo kaj nas čaka in kakšen bo to vpliv in na žepe naših državljank in državljanov in pa na konkurenčnost gospodarstva. To je tisti cilj pa namen, da bi res imeli nekaj dokomponent, po katerem bi lahko nekje se ravnali in pripravljali na tisti trenutek, ko pač več proizvodnje iz premoga v TEŠ več ne bo. Povedala je pravilno sekretarka, da problem ni samo elektrika, ampak je problem tudi ogrevanje v dolini. Tu je še en večji problem, ampak problem bo pa dosti večji, če bomo prišli na ta trenutek prenehanja obratovanja TEŠ nepripravljeni oziroma bomo pa rekli ja, to nas je presenetilo oziroma tega pa niso pričakovali. Samo to bodo ugotovili nekateri drugi, ker mi najbrž tu ne bomo, vsaj mi ta starejši ne, mogoče mlajši poslanci pa to bodo še in bodo rekli, ja, zdaj smo ga mogoče pa malo zafrknili, ker smo mogoče malo bili bolj dolgogledni.

Namreč, ta študija nobenemu nič ne bo kaj preveč časa vzela oziroma časa vzela. Problem te študije je mogoče, da bo nakazala, potrebno malo pristopiti resno, pa se začne nekaj že zdaj delati do 2033, zato ker vemo, da neki postopki v naši državi tečejo dlje časa. Niso tako hitri, sploh vemo, da energetiki, da karkoli narediš mine zelo kar veliko časa. Tudi samo umeščanje nekih objektov v prostor je zahtevno, onemogočeno na takšen drugačen način in predlog naš je bil dobronameren, da se pripravimo in da ne bomo tako kot smo bili lansko leto avgusta, ampak vemo, da poplave so drugo, ampak se pa tudi ugotovi, da če bi imeli neke študije, pa nove poplavne karte, pa če bi bilo nekih napačnih odločitev v preteklosti, bi bile te poplave v manjšem deležu oziroma manj prizadele teh naših državljank in državljanov in to je tisti namen te študije, nobena politična zadeva ni, to je samo neko zdravorazumsko razmišljanje, da se pripravimo na tisti trenutek, ko bomo rekli okej, proizvodnje iz premoga več ni kljukica. Naredili smo veliko na razogljičenju, te pa, te probleme moramo še rešiti do tistega trenutka in na kakšen način bomo rešili in samo to je to namen te študije in nič kaj drugega. Zdaj pa, če bodo pokazati študije, je treba pa več narediti, ja, pač ne moremo pomagati, zato ste na Vladi, da kaj naredite in to je tisti namen. Jaz nisem danes nobenega omenil, nobenega žalil, ampak dajmo se res zavedati, to ni kar tako, eh, to naj pa delajo oni, ko prišel z nami pol na oblast. Ne moremo se tako obnašati. Ker zdaj je čas, glejte, 2033 bo hitro, če rečete, 2027, to je pa jutri. Dajte poslušati gospoda Mervarja, /nerazumljivo/ pa dodajati stavka zraven, ampak mi lahko pripeljemo noter, ker Eles je firma v redu, ima resurse pa zmogljivosti pa to ima pod kontrolo, ampak mi lahko pripravljamo noter, ampak če je vse idealno, če je vse odlično, in to je tista zadeva. Dajte poslušati tiste, ki tudi kaj govorijo, saj mogoče kje mu ne paše, če kaj reče ampak res, dajmo se pripraviti, zdaj je čas. 2033 razmišljati kaj bomo naredili, tik pred tem, ko zapremo, malo prepozno pa neodgovorno. In vsakič, ko bomo poslanci imeli kakšno gradivo, ko bo treba kaj sprejeti, na podlagi česa se bomo odločili, kakega članka nekje, ko bo nek svet napisal, to je neresno. In še enkrat apeliram na poslance, dajte sprejeti sklep, lahko je sklep odborov, nalagamo nič Vladi, kot da Vlada samo reče, SDH, zdaj pa pripravite neko študijo na podlagi katere bomo vedeli kako se ravnati. Pa verjamem, če bomo naredili študijo letos, da bo treba vseskozi prilagajati pa dopolnjevati, ker razmere se pa spreminjajo. In ne more imeti nekaj več kot 2022 ali 2024, takole, 2026, ali bo mogoče drugače, bo treba spet neke nove poglede pa prilagoditve narediti in ta študija bo živa, ampak neko osnovo pa moramo imeti, in dlje, ko se odlagamo, dlje ko se zatiskamo oči, da ne bi tega naredili, večji problemi bodo se zgodili, ko bo prišlo do trenutka, da se bo proizvodnja zaustavila v Šaleški dolini, in to je bil moj apel in apel Slovenske demokratske stranke. Hvala.

Očitno imamo vse pod kontrolo, to me zelo veseli, ampak čakamo, da gremo na dopust, to je pa drugo vprašanje.

Kar se tiče NEPN, je v poglavju dva, tri razsežnost energetske varnosti na strani 74, eden izmed ključnih ciljev predvideva vsaj 85 pokritost letne oskrbe z električno energijo iz proizvodnje naprav v Sloveniji do leta 2030 - če imam pravilni podatek - in 100 % do leta 2040. Mene to malo bega, s katerimi viri bomo mi to, to pokrili oziroma pač bo, imate mogoče kakšno čarobno palico. Ampak, če se še enkrat vrnem k tej študiji. Ta študija ne more biti politična, Niti ni politična in niti ne dirigira, kaj mora kaj, kdo narediti, ampak samo dajmo se pripraviti, ko bo prišlo leto 2033, ali bo nekdo ocenil, da je treba celo prej ali pa pozneje, to prepuščamo odločitev tistim, ki so odločevalci. Ampak dajmo imeti nek dokument. Če ga pa imamo dobro, da ga vidimo kaj nas čaka in kakšen bo to vpliv in na žepe naših državljank in državljanov in pa na konkurenčnost gospodarstva. To je tisti cilj pa namen, da bi res imeli nekaj dokomponent, po katerem bi lahko nekje se ravnali in pripravljali na tisti trenutek, ko pač več proizvodnje iz premoga v TEŠ več ne bo. Povedala je pravilno sekretarka, da problem ni samo elektrika, ampak je problem tudi ogrevanje v dolini. Tu je še en večji problem, ampak problem bo pa dosti večji, če bomo prišli na ta trenutek prenehanja obratovanja TEŠ nepripravljeni oziroma bomo pa rekli ja, to nas je presenetilo oziroma tega pa niso pričakovali. Samo to bodo ugotovili nekateri drugi, ker mi najbrž tu ne bomo, vsaj mi ta starejši ne, mogoče mlajši poslanci pa to bodo še in bodo rekli, ja, zdaj smo ga mogoče pa malo zafrknili, ker smo mogoče malo bili bolj dolgogledni.

Namreč, ta študija nobenemu nič ne bo kaj preveč časa vzela oziroma časa vzela. Problem te študije je mogoče, da bo nakazala, potrebno malo pristopiti resno, pa se začne nekaj že zdaj delati do 2033, zato ker vemo, da neki postopki v naši državi tečejo dlje časa. Niso tako hitri, sploh vemo, da energetiki, da karkoli narediš mine zelo kar veliko časa. Tudi samo umeščanje nekih objektov v prostor je zahtevno, onemogočeno na takšen drugačen način in predlog naš je bil dobronameren, da se pripravimo in da ne bomo tako kot smo bili lansko leto avgusta, ampak vemo, da poplave so drugo, ampak se pa tudi ugotovi, da če bi imeli neke študije, pa nove poplavne karte, pa če bi bilo nekih napačnih odločitev v preteklosti, bi bile te poplave v manjšem deležu oziroma manj prizadele teh naših državljank in državljanov in to je tisti namen te študije, nobena politična zadeva ni, to je samo neko zdravorazumsko razmišljanje, da se pripravimo na tisti trenutek, ko bomo rekli okej, proizvodnje iz premoga več ni kljukica. Naredili smo veliko na razogljičenju, te pa, te probleme moramo še rešiti do tistega trenutka in na kakšen način bomo rešili in samo to je to namen te študije in nič kaj drugega. Zdaj pa, če bodo pokazati študije, je treba pa več narediti, ja, pač ne moremo pomagati, zato ste na Vladi, da kaj naredite in to je tisti namen. Jaz nisem danes nobenega omenil, nobenega žalil, ampak dajmo se res zavedati, to ni kar tako, eh, to naj pa delajo oni, ko prišel z nami pol na oblast. Ne moremo se tako obnašati. Ker zdaj je čas, glejte, 2033 bo hitro, če rečete, 2027, to je pa jutri. Dajte poslušati gospoda Mervarja, /nerazumljivo/ pa dodajati stavka zraven, ampak mi lahko pripeljemo noter, ker Eles je firma v redu, ima resurse pa zmogljivosti pa to ima pod kontrolo, ampak mi lahko pripravljamo noter, ampak če je vse idealno, če je vse odlično, in to je tista zadeva. Dajte poslušati tiste, ki tudi kaj govorijo, saj mogoče kje mu ne paše, če kaj reče ampak res, dajmo se pripraviti, zdaj je čas. 2033 razmišljati kaj bomo naredili, tik pred tem, ko zapremo, malo prepozno pa neodgovorno. In vsakič, ko bomo poslanci imeli kakšno gradivo, ko bo treba kaj sprejeti, na podlagi česa se bomo odločili, kakega članka nekje, ko bo nek svet napisal, to je neresno. In še enkrat apeliram na poslance, dajte sprejeti sklep, lahko je sklep odborov, nalagamo nič Vladi, kot da Vlada samo reče, SDH, zdaj pa pripravite neko študijo na podlagi katere bomo vedeli kako se ravnati. Pa verjamem, če bomo naredili študijo letos, da bo treba vseskozi prilagajati pa dopolnjevati, ker razmere se pa spreminjajo. In ne more imeti nekaj več kot 2022 ali 2024, takole, 2026, ali bo mogoče drugače, bo treba spet neke nove poglede pa prilagoditve narediti in ta študija bo živa, ampak neko osnovo pa moramo imeti, in dlje, ko se odlagamo, dlje ko se zatiskamo oči, da ne bi tega naredili, večji problemi bodo se zgodili, ko bo prišlo do trenutka, da se bo proizvodnja zaustavila v Šaleški dolini, in to je bil moj apel in apel Slovenske demokratske stranke. Hvala.