Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani! Ministrstvo za javno upravo je na podlagi dogovora Vlade Republike Slovenije v avgustu lani bilo določeno kot pripravljavec obsežnega interventnega zakona za odpravo posledic poplav in plazov, ki so Slovenijo, žal, prizadeli… / izklop mikrofona/ Aha, pardon. Torej, če povzamem, naše Ministrstvo za javno upravo je bilo po, na žalost, lanskih poplavah in plazovih določeno kot pripravljavec interventnega zakona. Državni zbor je ta interventni zakon sprejel konec lanskega avgusta, ker pa seveda je bila katastrofa tako velika in se je njen obseg ugotavljal sproti, so se seveda določeni potrebni ukrepi lahko ugotovili žal kasneje šele po nekaj mesecih, takrat pa je Vlada Državnemu zboru predlagala sprejem novele tega interventnega zakona, ta je bila sprejeta v novembru 2023. Po uveljavitvi osnovnega zakona in prve novele so bile seveda ugotovljena zopet nova dejstva glede izgradnje nadomestitvenih objektov, zaradi katerih Vlada Republike Slovenije v sprejetje predlaga spremembe in dopolnitve tega interventnega zakona, te pa bodo zagotavljale učinkovitejše izvajanje nadomestitvene gradnje, s tem pa seveda hitrejši dostop po ujmi prizadetega prebivalstva do osnovnih bivališč. Predlagani ukrepi v noveli pred nami bodo usmerjeni v nujno gradnjo nadomestitvenih objektov za osebe, ki so v poplavah in zemeljskih plazovih iz lanskega avgusta na žalost izgubile svojo nepremičnino ali pa se je po dodatni analizi ugotovilo, da so v podobnih vremenskih primerih in pogojih lahko ogrožena tudi njihova življenja.

Poglavitne rešitve predlaganih sprememb so, da se dodajo zakonu določbe, ki se nanašajo na samo izvedbo teh nadomestnih gradenj, s čimer se en del nalog prenese na družbo DSU, družbo za svetovanje in upravljanje, ki bo v imenu in na račun, za račun Republike Slovenije opravljala naloge povezane s pridobitvijo teh nepremičnin, ki so skladno s sklepom Vlade predvidene za odstranitev in katerih odstranitev je hkrati nujno potrebna in v javno korist. Dodatno bo DSU izvedla več postopkov za sklenitev sporazumnih pogodb za odkup nepremičnin po pridobitvi posesti le teh, pa na teh nepremičninah izvaja le naloga očiščenja in jih nato predajala v upravljanje Direkciji za vode. DSU bo izvedla tudi določene postopke javnih naročil blaga, storitev in gradenj. Ki so potrebne recimo za izvedbo odstranitve objektov ali pa nadomestitvene gradnje. Prav tako so v predlogu novele se urejajo medsebojne pravice in obveznosti med Vlado Republike Slovenije in DSU ter tudi višino sredstev za opravljanje omenjenih nalog. Predlog zakona oziroma novele zakona pa seveda vsebuje tudi spremenjeno določbo o metodologijah in normativih za določanje cen ter način omejitve vrednosti za javna naročila za izvedbo odstranitev objektov iz sicer 151 a. člena zakona. Določa se tudi pristojni organ za upravljanje nepremičnin, ki bodo pridobljene na tej podlagi že omenjena Direkcija za vode, Vlada pa lahko na predlog ministrstva, pristojnega za naravne vire in prostor, določi tudi drugega upravljavca, če bi se na koncu izkazalo, da bi bilo tako bolj primerno, denimo sklad kmetijskih zemljišč ali podobno. Kot zaključni ukrep je predvidena tudi pogodba, seveda med vlado in DSU, ki bo sklenjena v 60 dneh po sprejemu zakona. Finančne posledice za letošnje leto so ocenjene na 160 tisoč evrov, za drugo leto na slabe pol milijona 480 tisoč evrov. Te predstavljajo fiksni strošek ter nek variabilen del v višini 3 odstotkov dejansko izvedenega dela. Sredstva za izvajanje teh nalog so oziroma bodo zagotovljena na proračunski postavki Ministrstva za naravne vire in prostor. Predvidena sredstva za letos so že, za drugo leto pa seveda v predlogu sprememb državnega proračuna.

Prejeli smo na predlog nekaj pripomb Zakonodajno-pravne službe, ki so seveda tudi primerno upoštevane. Toliko iz moje strani za uvod, v nadaljevanju pa bom prepustil besedo še kolegoma na moji desni? Hvala.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Glede na to, da je bil uvod že dan, morda samo dve, tri besede še kot dopolnitev. Zdaj, najprej bi rad rekel, da interventni zakon, ki je bil in pa njegove spremembe in dopolnitve, sprejete v lanskem letu, so se izkazale kot zelo učinkovite. Veliko, bom rekel, problemov s katerimi so se soočali ljudje, seveda smo lahko na podlagi tega interventnega zakona uspešno, bom rekel, premagali, pomagali ljudem in zato, kot sem že rekel, ga ocenjujemo kot dober zakon in seveda je dal tudi svoje ustrezne rezultate, zlasti pri izvrševanju posameznih nalog, ki jih je tudi dobila služba, gre predvsem za nadomestitvene gradnje in seveda vse tisto, kar je s tem povezano, tudi vodenje celotnih postopkov, se je izkazalo, da so ti postopki izjemno zahtevni, obsežni, da je tudi obseg objektov, ki jih mi seveda obravnavamo, samo za ilustracijo. Torej, več kot polovica objektov, ki jih mi obravnavamo, je v primerjavi, recimo, če je imel Dars približno 600 v času izgradnje avtocestnega križa, imamo mi teh objektov 350, morda jih bo celo več, za obravnavo in izpeljavo vseh postopkov.

To sem navedel samo zato, da imamo en občutek obsežnosti tega dela in seveda, ker želimo čim hitreje pripeljati zadevo do konca, kar pomeni do izgradnje vseh nadomestitvenih objektov, za katere se bodo ljudje, ki so, bom rekel, v tem, recimo programu, pripeljali do konca, smo ocenili, da je potrebno sprejeti določene organizacijske rešitve za to, da bomo to dejansko tudi v zastavljenem času izvršili. To pa pomeni, da moramo v tej drugi polovici letošnjega leta že začeti z določenimi gradnjami, ob tem pa seveda še vedno, tudi zaradi tega, ker se je izkazalo, da so nekatere strokovne podlage, s katerimi so razpolagale ustrezne službe, niso bile dovolj kakovostne, dovolj celovite za to, da bi lahko prišli do strokovnih predlogov, strokovnih podlag in odločitev, zaradi česar je tudi prišlo do določenega zamika, ki ga želimo tudi s tem ukrepom, tem organizacijskim ukrepom odpraviti v naslednjem obdobju. Zato je ta predlog interventnega zakona, s katerim določene naloge prenašamo na DSU, po naši oceni seveda potreben in seveda tudi upravičen.

Toliko morda samo v dodatno pojasnitev, zakaj ta odločitev, glede na to, da glede posameznih rešitev je že kolega državni sekretar Trbič omenil, seveda bomo pa potem odgovarjali še na dodatna vprašanja in pojasnili posamezne rešitve.

Hvala lepa.

Ja, lep pozdrav!

Hvala za besedo.

Poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Tako, kot sta že moja dva predhodnika povedala, smo zdaj v fazi, kjer so bile narejene strokovne podlage, da lahko načrtujemo varno, varnejše sanacije in pa urejanje vodotokov, kjer se izvajajo cenitve, s katerimi predstavljamo, predstavljamo upravičencem odškodnine za svoje objekte. Smo zdaj v koraku, kjer moramo aktivno začeti delati podlage, da bomo lahko prišli do nadomestitvenih objektov.

Pri pregledu stanja in glede na to, tako kot je bilo omenjeno, da obstoječi postopki cenitev strokovnih podlag in tako naprej, terjajo veliko časa, smo pač prišli s predlogom in z rešitvijo, da ta del urejanja nadomestitvenih objektov, to pomeni objekt, ki gre iz obstoječe lokacije na novo lokacijo, in pa rušenje obstoječih starih objektov, ki jih je treba porušiti, da se prenese z nalogami v tem zakonu na DSU. Kar se tiče obstoječih porušenih objektov bo DSU prevzel nalogo, naredil projekt, objekt porušil in, tako kot je noter predvideno, ga predal v upravljanje Direkciji za vode. Zakaj za vode? Zato, ker je največ teh objektov, najlažje vam povem na način v vodnem telesu, to pomeni 50 metrov levo in desno od vodotoka in zato, ker na teh parcelah bo potem zaznamba v zemljiški knjigi, da se na njih ne bo možno graditi nič več. Predvsem gor ne bo možno gojiti koruze ali karkoli takega, ker potem tudi, če bo ta zadeva zalita, bomo spet morali se ukvarjati z odškodninami. Edina zadeva, ki bo lahko grajena na teh parcelah, je vodni ukrep protipoplavnosti ali pa zadrževalnika; predvsem je to zelo razvidno v povodju Savinje, Zgornja Savinjska dolina, kjer je tudi po obstoječih načrtih za državne prostorske načrte to predvideno.

Druga glavna naloga je pa potem zagotoviti nadomestitvene objekte na novih parcelah. Tukaj na strani države v bistvu potekata zdaj trenutno zelo aktivno dva procesa. En proces je ta, da, upam, s pomočjo vseh vas bomo ta zakon, bo potrjen in bomo lahko aktivno začeli delati s samimi upravičenci. Moram na začetku reči, da same cenitve so zelo dobre in večino, v vseh primerih predstavitev, cenitev in pa tudi obrazložitev vsem tistim upravičencem, ki gredo dol iz seznama, to pomeni, dol iz seznama pomeni, da lahko njihove objekte po strokovnih analizah varno varujemo s protipoplavnimi ukrepi, predstavljamo osebno; ker gre le za dom, smo se odločili, da to predstavljamo osebno, zato z gospodom Šeficem večino časa preživiva na terenu. Je odziv pri cenitvah naslednji, in sicer: hvala, bom vzel odškodnino, si bom sam zagotovil novo parcelo in svojo gradnjo. Slovenci smo samograditelji in to se potrjuje v teh odzivih. Seveda tisto, kar ste brali tudi v zadnjih nekaj, recimo 14 dnevih, so predvsem odgovori v enem primeru, kjer je doma tudi dodatna dejavnost a la mizarstvo. Ker predstavitev cenitev poteka na način, da jasno povemo, da upravičenec potem v miru zadevo prebere in lahko nazaj komentira te cenitve in te komentarje, na te komentarje ne odgovarjamo mi ampak cenilec, za katere ima tudi svojo štampiljko in je pristojen za to, smo v teh primerih ugotovili, da bodo morale biti cenitve dopolnjene zato, da se bo noter tudi odražal ta del dejavnosti. Iz vseh teh odzivov na terenu bo DSU izvajal naslednje tri scenarije. En scenarij je: upravičenec pride, se strinja z odškodnino, podpiše pogodbo, je postopek končan. V drugem scenariju upravičenec pride, se strinja z odškodnino, bo gradil sam, ima pa vprašanje: ali mi lahko kaj pomagate. V tem primeru bo za njih dve rešitvi nudene. Ena je ta: po predhodnem postopku javnega naročila bo narejena analiza izvajalcev, ki lahko za te višine cenitev opravijo novo gradnjo. Na tem seznamu bo tudi nabor novih objektov, ki jih je pripravilo ministrstvo za solidarnost, in druga varovalka v tem primeru je, da bo dobil upravičenec lahko osnutek popolne gradbene pogodbe z vsemi elementi; to sta dve varovalki, ki jim bomo pomagali, da ne bodo potem zneski samih gradenj višji. Ker morate vedeti, da na terenu v teh, v teh regijah, kjer so bile poplave, so šle cene 30 % plus gor za različne storitve. In pa druga. varovalka za to, da jih v izvajalec ne bo prinesel okoli, tudi ta pogodba, da jim pomagamo tistim, ki nimajo izkušenj s tega področja.

Ta tretji scenarij je pa ta glavni scenarij, kjer bo DSU kot investitor za upravičenca izvedel objekt. To pomeni čez celotne postopke. In na koncu predal upravičencu ključ v bančno garancijo in pa sam objekt. Po odzivih na trener trenutno bodo tudi taki primeri, mlade družine, ki ne želijo več, ki so si postavile hišo, ki jim je hišo podrlo, se ne želijo več iti čez ta proces, starejše, starejši, upokojenci, tako da smo oblikovali te rešitve predvsem s feedbackom s terena, da ne bo tisti, delamo v Ljubljani v pisarni nekaj, pojdimo na teren, pa probamo to na tak način rešiti. To je glede teh nalog na tej strani. Druga zadeva, ki se pa zelo aktivno ukvarja, pa je, da skupaj s kolegom Gajškom iz MNVP sediva aktivno z občinami, kjer je treba zagotoviti parcele za nadomestitvene objekte. V naslednjih treh tednih bo imela cirka 17 občin obdelanih.

V občinah so pa primeri različni. V eni občini je treba zagotoviti dve parceli, pa mogoče dodatno parcelo za gasilski dom, za šolo in tako naprej. Imamo pa občine tudi, kjer se dela manjša naselja po šest, osem hiš ali pa naselja, kjer bo, kjer bo 70+ objektov. Ravno zato, ker želimo pohitriti, te procese sedimo skupaj: občina, njihovi urbanisti, kolegi iz DRSV, z direkcije za vode, ministrstva, ki pokriva prostor in tako naprej, zato da te postopke pospešimo, da bomo tudi lahko zagotovili v tem procesu bazen parcel, ki jih bodo imeli upravičenci na voljo, da se bodo lahko tja preselili. Ampak trenutno tako da trenutno so odzivi na terenu pozitivni, seveda v vsaki skupini, v vsaki organizaciji je nek delež ljudi, ki so slabe volje, ki bodo vedno našli problem v vsaki zadevi, ampak ravno pa zato probava midva to delati osebno in probamo potem ažurno tudi na te komentarje nazaj odgovarjati, da se aktivnosti na terenu odvijajo naprej, čim hitreje. Mogoče gospa predsednica, toliko za začetek, potem ko bodo pa verjetno kakšna vprašanja bom pa tudi probal primere.

Primere pokazati kako je na terenu, pa kako se jih zdajle v vseh aktivnostih, ki se dogajajo, rešujejo naprej. Hvala.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči! Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila pisno mnenje.

Predlagatelj v obrazložitvi navaja, da je namen predloga zakona med drugim pospešiti izbor izvajalcev za odstranitev objektov in nadomestni nadomestitvene objekte, za izvedena dela pa zagotoviti nadzor nad cenami izvajalcev tako, da se prepreči čezmerno okoriščanje. V predlogu zakona pa ne pojasni, zakaj se v celoti spreminja veljavna ureditev v 157. členu zakona, ki je v delu zasnovana širše kot predlagana ureditev. Na DSU se prenašajo le pristojnosti za odstranitev objektov in nadomestitvene objekte, ne pa tudi za nadomestne gradnje. Česar predlagatelj ni obrazložil. Poleg tega so za odstranitev predvideni le objekti, ki so znatno poškodovani ali so visoko ogroženi, ne pa tudi vsi objekti, ki bi sicer lahko ovirali namensko rabo nepremičnine. S predlogom zakona se med drugim na novo ureja metodologijo in normative za določanje cen, vendar hkrati tudi izjemo, ki določa dopustno preseganje navedene ocenjene vrednosti. To predstavlja izjemo od pravil, ki so določene s sistemskim zakonom, ki ureja javno naročanje, pri čemer pa meja dopustnega preseganja ni določena. Razloga, ki naj bi opravičevala potrebo po izjemnosti ureditve pa sta določena abstraktno in utemeljena kar s sklicevanjem na ustavno pravico do doma oziroma primernega bivališča in dostojanstva, kar pa sicer lahko velja le za splošno ureditev in ne za utemeljitev njene izjeme. Takšen poseg v sistemsko ureditev v osnovi načenja predvidljivost, preglednost, pravno varnost, celovitost in koherentnost zakonske ureditve ter pravnega sistema nasploh. Kar so temeljne prvine ustavnega načela pravne države. Vedno je namreč treba upoštevati, da je zaradi načela pravne varnosti iz 2. člena Ustave in splošne enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, določanje izjem dopustno v strogo omejenem obsegu in restriktivno ob izčrpno podanih stvarnih, razumnih in utemeljenih razlogih, pri čemer je naloga predlagatelja, da nujnost, izjemnost in primernost takšnega odstopa izčrpno utemelji. Predlagatelj je na podlagi našega mnenja pripravil amandmaje in pojasnila, ki v znatni meri sledijo našim pripombam in popravljajo rešitve v predlogu zakona ali jih dodatno utemeljujejo. Hvala lepa.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci in vsi ostali vabljeni gostje!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo kot rečeno in regionalni razvoj je na 9. seji, 10. 7., obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. S strani predstavnikov Vlade, vladnih služb in ministrstva smo dobili korektna pojasnila o vzrokih za spremembo in dopolnitev predpisa in predlaganih rešitvah in jih v našem mnenju na tem mestu ne bi ponavljal. Bi pa rad v imenu komisije izpostavil, da smo na podlagi razprave in dodatnih pojasnil poročevalcev zavzeli naslednje stališče: Komisija pozdravlja predlagane zakonske rešitve, ki so odraz proaktivnega delovanja vseh, ki so vključeni v proces obnove po poplavah in pri tem zaznanih težavah pri izvajanju nalog povezanih predvsem z nadomestitvenimi gradnjami za prebivalce, ki so v lanskoletnih poplavah in plazovih izgubili svoje domove. Čeprav del javnosti izpostavlja prepočasno odzivnost Vlade pri obnovi in razvoju prizadetih območij, komisija poudarja, da se je treba zavedati, da v času sprejemanja Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta lani, ni bilo moč v celoti predvideti vseh okoliščin in kompleksnosti procesa odpravljanja posledic naravne katastrofe, zato je ključnega pomena stalna prisotnost odgovornih na terenu in njihova hitra odzivnost na nastale težave tako v smislu operativnega delovanja kot v smislu priprave sprememb interventnih ukrepov s ciljem učinkovitejšega naslavljanja zaznanih težav in tu smo bili mnenja, da bo verjetno prišlo še do kakšnih popravkov.

Komisija poudarja, da je pri zagotavljanju hitrejše nadomestne in nadomestitvene gradnje v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov največji izziv, kako preseči dolgotrajnost postopkov umeščanja novih objektov v prostor, saj sprejemanje prostorske dokumentacije v najslabšem primeru lahko traja tudi do 15 let v posameznih primerih. Pri tem izkušnje občin pri pripravi občinskih prostorskih načrtov OPN tudi kažejo, da največjo težavo predstavlja dolgotrajni postopek izdelave poplavnih študij in okoljskih poročil. S tem povezano komisija opozarja, da je treba storiti vse potrebno, da bodo postopki umeščanja nadomestnih in nadomestitvenih objektov v prostor čim bolj tekoči in brez zamud, saj bodo prizadeti prebivalci le tako dobili nov dom v doglednem času. V zvezi z izzivi dolgotrajnih postopkov umeščanja objektov v prostor so predstavniki predlagatelja zakona pojasnili, da je Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev zagotovil pravno podlago za poenostavitev postopkov umeščanja novih objektov v prostor, ki bodo nadomestili uničene oziroma poškodovane domove v lanskoletnih poplavah. Dodatno je bilo pojasnjeno, da predstavniki države vsakodnevno sodelujejo s prizadetimi občinami in njihovimi urbanisti ter iščejo rešitve za čim hitrejšo pridobitev nadomestnih zemljišč. Z namenom hitrejšega sprejemanja OPN, se išče rešitev tudi v smislu vodenja postopka samo tistih delov občinskih prostorskih načrtov, kjer se bodo zagotavljala zemljišča za nadomestitvene gradnje, medtem ko v vsebino mnenj ni možno posegati, pa se spodbuja mnenjedajalce k hitrejšemu odzivanju. Smo pa v zvezi z oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun v višini 160 tisoč evrov v letošnjem letu in 480 tisoč evrov v letu 2025 za opravljanje nalog DSU v komisiji menili, da gre za relativno velik strošek. Predstavniki predlagatelja so pojasnili, da je obseg predvidenih proračunskih sredstev za opravljanje nalog DSU racionalen in bo dobro izkoriščen z vidika zagotovitve hitrejše izvedbe nadomestitvene gradnje, pri tem pa bo zagotovljen tudi ustrezen nadzor države nad porabo teh sredstev. Komisija je praktično soglasno podprla predlog zakona, ki je pred nami.

Hvala lepa.

Predsednica, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu! Ko sem dobil na mail to sporočilo, ta Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih, sem bil kar vesel, ko sem videl naslov, ampak kasneje, ko sem šel pa gledat samo vsebino, na kaj se sklicuje ta sprememba, dopolnitev tega zakona, sem bil pa razočaran. Namreč, ljudje na poplavljenih območjih pričakujejo veliko več kot pa to, kar ste vi predstavili oziroma predstavljate v tem zakonu. Vsi dobro vemo, v čem je problem, zakaj postopki trajajo tako dolgo. Jaz bi rekel, da je to leto, kmalu bo minilo eno leto od poplav, da je to slabo leto izgubljenih priložnosti, predvsem na tem področju nadomestitvenih in nadomestnih objektov. Če bi bil danes 1. september, bi drugače razmišljal. Bi vam mogoče še verjel, da to resno mislite, da boste izpeljali, ker prenašate določene naloge na to družbo. Tako ste pa po mojem verjetno v tem letu ugotovili, da stvar je res zahtevna, tako kot ste prej omenili, da stvari ne boste mogli izpeljati tako, kot ste obljubili, in zdaj stvari prenašate na to družbo. To pomeni, da ste se nekako leto po tem oziroma lansko leto, ko ste se odločali, začrtali stvari napačno. Jaz sem bil pozitivno presenečen lani na hearingu ministra Novaka in sem nekako verjel, da bo stvari uredil, da bodo tekle tako, kot je treba, ker je tudi takrat na svoji predstavitvi nekako prepoznal, v čem je problem vsega tega. Če boste nazaj pogledali magnetogram tega njegovega izvajanja, se je točno videlo, da je, kot je sam rekel, da je problem v birokraciji, da je problem v ljudeh. In zdaj, po enem letu, bi človek mislil, da boste te stvari uredili. To je problem zakonodaje tudi, kajti tako dolge postopke, kot so pri nas v Sloveniji, in tako veliko je teh pripombodajalcev na posamezne zadeve, mislim, da jih ni nikjer v Evropi, in tako nesmiselne stvari. In ravno za ta dogodek po poplavah bi bilo potrebno stvari poenostaviti. Mi v Slovenski demokratski stranki smo lani, ko so se sprejemali ti zakoni, podali veliko amandmajev. Ti amandmaji so prišli, veliko jih je prišlo s terena, veliko jih je prišlo iz lokalnih skupnosti, veliko jih je prišlo od teh, ki se ukvarjajo z umeščanjem teh objektov v prostor. Če bi vsaj polovico teh amandmajev koalicija sprejela, mislim, da bi danes že imeli nekaj objektov v Zgornji Savinjski dolini, na katerih bi se lahko gradili določeni objekti. Tako ste pa vse amandmaje po vrsti zavrnili in pač tiste splošne nekako potrjevali. Tako smo tudi mi v dobri veri pa jaz določene amandmaje in zakone potrdil, češ, stvari bodo šle naprej. Ljudje so tudi veliko pričakovali od teh tehničnih pisarn pa so bili na koncu v veliki meri ne samo ljudje, tudi župani in lokalne skupnosti precej razočarani. Zdaj med nalogim…, med nalogami tehničnih pisarn je bila tudi ta naloga, katera se zdaj prenaša na to Družbo za svetovanje in upravljanje; zdaj ne vem ali tehnične pisarne ostanejo ali bomo imeli še, še, še eno zadevo v tem mozaiku neke neuspešne zgodbe ali preidejo pod drugo, po drugo instanco ali kako bo s tem.

Zdaj se bom dotaknil najprej cenitev teh objektov. Moram reči, da imamo en objekt v Mozirju, od koder jaz tudi prihajam. Danes, na današnji datum, 11. 7., ko je hiša bila uničena, poplavljena, od prve ure naprej ni za živeti bilo v njej, so se takoj izselili domačini, do danes še nihče ni prišel niti hiše pogledati niti oceniti. Jaz sem danes še enkrat klical lastnika pa sem ga vprašal, kako je s tem, ali so prišli, ali imate izračun, kako ste se odločili. Je rekel, prejšnji teden me je ena gospa klicala pa mi je rekla po telefonu: vaša hiša je namenjena za odstranitev. Je rekel: pa saj to že vemo dolgo, ne. In ko sem ga vprašal, če je prišel kdo oceniti hišo, je rekel: nikogar še ni bilo. Tako da slabo leto po poplavi, in ta hiša uničena, še ni bilo nikogar, ki bi prišel v to hišo pogledati ali oceniti. In to ni osamljen primer. Jaz ne bom zdaj vseh primerov našteval, ki jih je veliko v Zgornji Savinjski, vsaka hiša ima svojo zgodbo, vsakdo ima svojo zgodbo, jaz zdaj ne bom tu problematiziral še te zadeve, ampak moram povedati, da odzivnost teh cenitev je bila katastrofalna. Jaz mislim, da v enem letu bi lahko ocenili celo državo ne pa, ne pa 160 hiš. Pa tudi če bi jih ocenili pa da bi bil pristop ta pravi, da bi ljudem ponudili denar, da bi vsaj vedeli, koliko bodo dobili pa kdaj, bi se polovica teh ljudi, ki so bili prizadeti v poplavah, sama, sami bi si uredili, ali bi si kupili hiše ali bi si kupili stanovanja, nekateri so rekli, da gredo v bloke, drugi si bi zgradili hiše in tako naprej, kupili bi rabljene hiše, imeli so te variante. Veliko ljudi se je obrnilo na mene kot poslanca iz Zgornje Savinjske doline, če kaj vem, kdaj lahko pričakujejo odškodnino za svoje domove. Jaz kot poslanec opozicije niti nimam vpliva na to drugo kot poslansko vprašanje, žal jim nisem mogel dati nobenega odgovora. Sami so tudi iskali odgovore, jih niso dobili. Imeli so hiše, za katere bi morali dati avans in do konca leta mogoče potem še glavnico pa bi v letošnjem letu imeli urejeno stanovanje in svoje domove, tako pa niso dobili odgovora ne od mene ne od vas. Ljudje so prepuščeni samim sebi, tako da ne vem, no. Tako kot sem že prej rekel, vi ste zdaj po enem letu ugotovili, da smo, da smo malo falili, da ste falili in stvari prenašate zdaj na družbo. In kot sem prej nekako zaznal od državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, ko je govoril o postopkih, kako bo potekalo delo te družbe z javnimi razpisi pa s temi zadevami, kako bo potekalo rušenje, jaz sem prepričan, da niti porušili ne boste letos enega objekta, kaj šele zgradili. Ker vemo, kakšni so ti javni razpisi, koliko bo to interesa, kakšni so postopki pa pritožbe. Tako, da poglejte, res, meni je žal ljudi, žal mi je ljudi, žal mi je teh, ki so bili res prizadeti, ko živijo v najemnih stanovanjih, živijo v najemnih hišah in minimalno presegajo cenzus, da bi bili upravičeni do stroškov povrnjenih za najemnino mogoče za 10, za 15 evrov pa si morajo sami plačevati, in to si že plačujejo eno leto, pa verjetno si še bodo kakšno leto plačevali najemnino. Poleg tega imajo pa hiše oziroma so imeli hiše, za katere pa nekako ni zagotovila, kdaj bodo lahko živeli v njih, na istih lokacijah, malo stran ali kje drugje.

Poglejte, lokalne skupnosti so bile sposobne zgraditi veliko hiš, veliko blokov, veliko stanovanjskih naselij in prepričan sem, da bi tudi če bi določene naloge vladna služba za obnovo in razvoj usmerila lokalnim skupnostim, ne tej družbi, za katero ne vem, jih ne poznam in sem kar razočaran danes, ko ni tule predstavnika te družbe, da bi se malo pohvalil kako bodo to oni naredili, kakšen namen imajo in kdaj bodo kaj naredili. Tako da niti ni interesa tej družbi, da bi se udeležila današnje seje, da bi vključili tudi lokalne skupnosti, župane, kateri bi mogoče pač še kakšnega zunanjega dobili za umeščanje objektov v prostor, sem prepričan, da bi bilo telo to zelo hitro narejeno. Kajti župani imajo interes, da se ljudem čim prej zagotovi streha nad glavo in če hoče biti župan še kak mandat, župan se bo bolj potrudil kot pa nek uradnik iz oddaljenega kraja.

Zdaj, ne vem, kako je kaj s kadri na tej Družbi za svetovanje in upravljanje? Kolikor sem gledal, tam po podatkih je nekaj manj kot 29 ljudi zaposlenih. Zdaj, če bo ta družba še poleg tega opravljala to delo, potem imam občutek, da ta družba do sedaj ni imela veliko dela. Če bo pa najela nove kadre, se pa tudi malo sprašujem, kako je na tržišču z ljudmi, kateri so kompetentni za takšne projekte, pa da bodo stvari takoj stekle. Ne bom govoril o tem, da je od zadaj mogoče kak lobi, ker je to veliko denarja namenjenega za to protipoplavno obnovo, to si ne bom dovolil, ker pač na pamet ne bom govoril. V glavnem zaenkrat, bom zaključil, se še pozneje vključil. V glavnem, veliko pripomb je. Jaz sem dal kar nekaj poslanskih vprašanj, nekaj sem jih dobil, veliko ne. Ljudje so razočarani, tako kot ste prej državni sekretar rekel, da, da. Nekateri so bili izključeni iz teh, iz teh seznamov, da bodo lahko živeli, da se jim bo zagotovila varnost za njihove domove. Bil sem pri njih doma in so razočarani, kajti sosed, sosed je namenjen za izselitev, oni niso namenjeni za izselitev. Jaz ne vem s kakšnimi tehničnimi ukrepi se bo zavarovala njihova hiša in tako naprej. Veliko je bilo tudi omenjenih strokovnih podlag. Poglejte, jaz sem bil na nekaterih predstavitvah te celostne protipoplavne varnosti v Zgornji Savinjski dolini. Jaz bi rekel, po mojih izkušnjah teh strokovnih podlag ni. To so zgolj, zgolj neki predlogi, kateri bodo pa zagledali luč sveta? Je še, pa je še, pa zelo dolgo. Nekako ste dali nalogo mogoče celo lokalnim skupnostim, da se naj o tem odločijo. Jaz nisem zasledil nekih finančnih podlag na katerih bi se lahko odločali, kajti bilo je rečeno, da bo stroka določila kje bodo razlivna področja, kje bodo suhi zadrževalniki. In kot je že prej rekel državni sekretar, na teh področjih ne bo smela koruza rasti. Mislim, da ste to malo, malo, malo, malo prehitra izjava je bila to. Ker če bodo to slučajno suhi zadrževalniki pa razlivna področja, ne vem, zakaj ne bi koruza rasla na teh površinah, če ne bo poplave. Če bo pa poplava, bo pa takrat dobil tisti kmet oziroma tisti človek, ki se s tem ukvarja, pač neko odškodnino ali bo to v njegovi lasti ali ne. Mislim, da mislim, da ste se napačno lotili vsega tega. Jaz sem prepričan, da ljudje bi bili pripravljeni tudi svoja zemljišča dati za poplavno varnost, ampak s takšnim odnosom, da te nekdo hoče že v štartu razlastiti in da ti vzame nekako vse pravice na tvoji zemlji je mogoče malo preuranjena zadeva. Tako da jaz vam ne bom solil pamet in na kakšen način bi morali pristopiti, ampak pri ljudeh, pri ljudeh to vzbuja, vzbuja nekako odpor, tako da. Selite tudi tiste, kateri so bili prvič poplavljeni, pa tudi nekaj hiš je takih v katerih ni bilo vode jih selite. Ne selite pa tistih kateri so bili štirikrat poplavljeni, eni so bili v lanskem letu celo trikrat poplavljeni, pa jih ne selite. Tako da jaz ne vem kakšne, kakšne so to strokovne podlage in rad bi jih videl. Pa mogoče bo priložnost, no. Zaenkrat hvala lepa, pa se še bom kasneje oglasil.

Hvala predsednica za dano besedo.

Lep pozdrav vsem trem državnim sekretarjem, kolegicam in kolegom!

Ko sem razmišljal, pa pripravlja se na današnjo sejo, sem imel res malo čudne občutke. Državni sekretar Šefic, jaz se vam moram danes opravičiti, če bom kakšno pikro povedal, ker vse kar bi drugega govoril, kar bom povedal, bi blefiral. Glejte, 25 dni še nas loči do 4. avgusta. To je eno leto, ko so bile, ko je bila najtežja situacija v Republiki Sloveniji. Eno leto bo kmalu, ko bomo prišli z dopusta, bo eno leto. Vsa slovenska javnost, vsa slovenska stroka, tudi politika, mislim, da je bila rekordna podpora v Državnem zboru, da smo bili vsi skupaj enotni, da tej ujmi in največji katastrofi v Republiki Sloveniji v zgodovini pomagamo. Jaz osebno moram priznati, da sem bil izjemno vesel, da sem bil vesel, da je predsednik vlade vas postavil na to mesto, na katerem še danes ste, ker sem videl neko luč na koncu tunela. Seveda zdaj jaz ne bom iskal krivce, ampak glejte, če bi v Republiki Sloveniji na področju gospodarstva tako delali, verjemite, da vse propade. Propade. In če bi jaz bil zdajle gospodarstvenik in bi sedel na drugi strani vas, vi ste pa ekipa, ki mi boste gradili. Novo podjetje, vam moram povedati, da ne bi zaupal. Državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade je govoril danes, da je veliko na terenu, gospod Leben. Gospod Leben je, ker ni bil izvoljen v Evropski parlament, ga je predsednik Vlade imenoval za državnega sekretarja v svojem kabinetu zadolženega za delo z nevladnimi organizacijami. Poplave so pa bile 4. avgusta 2023. Ja, jaz tudi težko verjamem, da je na tem področju s strani gospoda Lebna, državnega sekretarja, je bilo veliko narejenega. Če bi dva mlada stara 25 let, se je v lanskem poletju poročila šla parcelo kupovati. Parcelo kupila, šla delat, seveda gradbeno dovoljenje, bi bila v tem času, ko vi predlagate ta zakon, hiša pod streho. Dva mlada, neizkušena, ki še nikoli nista gradila, nista imela izkušenj na področju gradbeništva, Na tem področju, v tej največji katastrofi v Republiki Sloveniji je pa združeno vso slovensko znanje pa politika. In danes je pred nami zakon, ker je v Sloveniji predvsem v takšnih družbah, ki se imenuje Družba za svetovanje in upravljanje, Slovenija mogoče danes takšna tam, kjer je. To najtežjo nalogo zaupamo instituciji, seveda, ki je v državni lasti, da bo ta del, ki ga ljudje, ki so bili za to plačani, ki jih je za to pooblastila država, ki so jih za to pooblastili ljudje, ki so bili izvoljeni niso svoje naloge opravili. Glejte ta zakon, ko bo šel v Državni zbor še malo dopustov, jesen pa se zopet čez celo zimo nič ne bo dogajalo. Spoštovane kolegice in kolegi , jaz se še enkrat opravičujem, ker mora biti kritičen, jaz tega ne morem kupiti in meni je nerodno. Meni je nerodno, da sedim v Državnem zboru in da eno leto po poplavah to težavo in to domačo nalogo, ki je nismo izpolnili, zdaj prenašamo v neko družbo, ki ne vemo niti nobenega, nobeden ne sedi tukaj, vsaj jaz ga ne poznam, ne vemo, kdo je v tej družbi in bodo šli zdaj te stvari urejati. Pred nami je jesen in zima in, kolegice in kolegi, lahko verjamete, da bomo naslednjo spomlad spet sedeli na isto temo v isti dvorani - mogoče kateri drugi dvorani. Pa nisem črnogled. Jaz običajno zaupam ljudem, zaupam ekipi. Jaz sem pozorno poslušal vsakršno dejanje in vsak lanskoletni sklep in sem videl v tistih sklepih večinoma luč na koncu tunela; danes, moram priznati, no, da sem razočaran.

Zdaj, kolega Leben, se opravičujem, državni sekretar Leben je govoril o treh fazah. Ko bo nekdo prišel v to družbo, Družba za svetovanje in upravljanje, ima tri možnosti. Upravičenec pride, se strinja s cenitvijo in se odloči, da bo država gradila, to je en segment. Drugič drugi pride, se strinja s cenitvijo in bo gradil sam. Tretjič pa upravičenec pride in se odloči, da bo vse skupaj zaupal Družbi za svetovanje in upravljanje. Državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, jaz tega kot poslanec že nekaj let ne morem kupiti. To je neodgovorno, stvari so zašle. In glejte, jaz mislim, da je, da smo danes pred dejstvom, da ne glede, kdo bo na katerem položaju naslednje leto ali pa jeseni, da moramo iskati odgovornosti pri ljudeh in imen, z imeni in priimki ne več z institucijo. Glejte, vsi tisti, ki danes čakajo na domove, grem stavit, da nihče ne ve, kaj to pomeni Družba za svetovanje in upravljanje v Republiki Sloveniji, nihče in jih tudi ne zanima. Njih zanima eno ključno, ena ključna stvar: kdaj bodo dobili svoj dom, ki ga so izgubili v poplavi, ki je bilo, ki je bila 4. avgusta leta 2023. In če država tega ni sposobna v enem letu poštimati, pol je samo en stavek - da smo nesposobni. Glejte, pa lahko mi govorimo, glej, glejte lahko mi zdaj očitate, da sem v opoziciji, da imam kaj proti predsedniku Vlade, da imam kaj proti državnemu sekretarju. Jaz sem že uvodoma povedal, da se opravičujem gospodu Šeficu, da se opravičujem, ampak da smo nesposobni. To je ključni dokaz, današnja seja, današnji zakon, da smo nesposobni, da nismo bili sposobni 200 hiš postaviti v enem letu pa da še kar prelagamo, kdo bo cenil pa kdo ne bo cenil pa kakšna je cenitev, pa vodarji pa on minister pa ta minister; glejte, mi smo nesposobni in nas je lahko sram vse skupaj. Mene je sram danes, če nas tisti ljudje poslušajo, ko čakajo na pomoč. Ali si mi zamislimo, da smo mi njihovi vlogi, da smo mi njihovi vlogi, da bi tu od nas kdo sedel? To je višek vsega. Kolegice in kolegi, jaz se opravičujem, ampak tisti, ki imate danes vajeti v rokah, ali, ali to zaupate opoziciji pa da mi to vzamemo v roke, da poštimamo ali pa da se nekaj spremeni. Glejte, s tem zakonom ne bomo nič rešili in ne nam blefirati. Glejte, gospod Leben, če ste tri tedne na tem mestu, koliko delate, ne, ne. Saj nismo, glejte, pa moram priznati, da sem, ko ste bili na ministrstvu, spoštoval vaše delavnost, ukrepe, predloge zakonov, moram priznati, ampak glejte, danes mi blefiramo tukaj. To je za mene blef. Jaz se opravičujem. Bled. In še enkrat, da zaključim: mi smo nesposobni.

Lep pozdrav vsem.

Zdaj, tako kot je bilo povedano, čez tri tedne bo leto dni od te ene večjih ujm, ki se je zgodila v velikem delu Republike Slovenije lansko leto med 3. in 4. avgustom in takrat je Vlada v avgustu mesecu v Državni zbor posredovala Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. V katerega pa je vključila, če se spomnite, tudi tako imenovani solidarnostni davek, čemur smo takrat v Slovenski demokratski stranki nasprotovali. Potem je bil ta zakon s tem davkom sprejet. Na kar se je Vlada odločila in čez kakšen dober mesec ali dva ugotovila, da je naredila napako in ta davek ukinila. To je bil prvi feler.

Drugi, bistveno večji feler pa je bil ta, da smo mi v Slovenski demokratski stranki tako pri tem zakonu kot pri zakonu, ki je sledil kasneje Zakonu o obnovi in razvoju, predlagali številne spremembe členov, ki bi omogočili drugačno in hitrejše umeščanje objektov. V teh primerih v prostor, predvsem pa bi omogočili hitrejše dogovarjanje s prizadetimi in rešitve v primerih, ko se prizadeti z njimi strinjamo. Vse je bilo zavrnjeno, vse. Vse. In po letu dni, po letu dni, prihaja Golobova vlada z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih, o interventnih ukrepih, spoštovani, za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Pa mi smo julija 2024, kakšni interventni ukrepi, če bi že prišli z neko novelo Zakona o obnovi in razvoju in vključili vanjo tisto, kar je bilo predlagano in kar ovira te hitrejše postopke pri objektih, ki jih je potrebno odstraniti in zgraditi nove, potem bi to seveda razumeli, ker bi rekli okej, tako kot je vlada se zmotila pri nameri, da uvede tako imenovani solidarnostni davek. In z njim dodatno obremeni tudi tiste, ki so bili najbolj prizadeti, kar je potem kasneje dva meseca odpravila. Se je tudi tukaj zmotila, ker ni upoštevala predlogov, ki so bili dani s strani opozicije dobronamerno, da bi se te stvari hitreje in ažurneje reševale. Ampak temu ni tako, po letu dni prihaja Golobova vlada z zakonom, pazite po nujnem postopku, po nujnem, kar je še ena izmed številnih kršitev procedure Poslovnika in vsega ostalega in zlorab, če želite, ker nobenih razlogov za tak zakon po nujnem postopku ni, s katerim prenaša en del izvajanja nalog iz vladne službe na DSU, na Družbo za svetovanje in upravljanje. In od danes do jutri se to mudi zaradi tega po nujnem postopku. A glej ga zlomka, v zakonu pa je člen četrti, kjer piše, da bo ta pogodba med vlado in DSU sklenjena v 60 dneh. Zdaj ste z amandmajem popravili na 30, pa iz koga se vi delate norca, oprostite. Da ne govorimo o podzakonskem aktu iz 6. člena kjer imate še vedno rok 30 dni, ki je itak brezpredmeten. Ker določate neke drugačne normative glede vrednosti projektantskih in ostalih cenitev, ne pa tistega, kar ljudi najbolj zanima in jih najbolj žuli. Kako in kje bodo lahko gradili nadomestne objekte. Ali kje bodo dobili nepremičnine namesto tistih, ki jih več ni? Vi prenašate na neko tvorbo, ki je bila ustanovljena v obdobju lastninjenja družbene lastnine v 90 letih, ta DSO, na katero se je pač izločilo tisto, kar so levičarski tranzicijski tajkuni, banksterji neuspešno poprivatizirali. Niso bili nekateri dovolj spretni, pa so nekatere vseeno polovili, pa so jim nekaj zaplenili in to premoženje je pristalo na DSU-ju. In to se odvija že 34 let razpolaganja s tem premoženjem. In če greste pogledati na njihovo spletno stran, boste ugotovili, da imajo v portfelju prodaj dve nepremičnini. Dve nepremičnini. Nobena ni na poplavnih območjih, nobena, tu sta zemljišči, v Strunjanu pa nekje tukaj pri Ljubljani in pet nepremičnin, v glavnem pisarn pa garažnih mest v Ljubljani in Mariboru oddajajo. To je v portfelju DSU trenutno. Nobenega stanovanjskega objekta, nobenega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, ničesar. Če bi že bil resen namen, jaz sem prepričan, da Stanovanjski sklad Republike Slovenije ima bistveno širši portfelj nepremičnin, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za take namene in mestni skladi, tudi po moje, tako mariborski kot vsi ostali na tem območju, ampak ne na DSU. Seveda smo v Slovenski demokratski stranki vložili amandmaje, ki ta prenos izničujejo, ker je to škodljivo iz več razlogov. Prvič je to škodljivo zaradi tega, ker se bo vsaj za pol leta zamaknil nek proces, ki zdaj trenutno teče. Ta proces teče slabo, bom povedal pol kasneje, nikamor ne teče, ampak ne zaradi tega, ker bi bil gospod Šefic neoperativen in si ne bi prizadeval in vsi ostali, ki delajo v tej službi, ampak zaradi tega, ker niste poslušali, da jim je potrebno dati preko spremembe zakonodaje vzvode, da bodo lahko operativno to nalogo, ki naj bi jo počeli po teh poplavah tudi počeli. In ker v teh vzvodov ni, ker formalne procedure tega ne omogočajo, lahko gospod Šefic dela 48 ur na dan, pa ne bo učinka. Da ne govorimo o tej dezorganiziranosti. Trije, danes so tukaj predstavljali sedem členov novele, trije državni sekretarji. Gospod Šefic bi moral imeti s strani predsednika Vlade pooblastila, pooblastila, ki so zelo široka in ki sežejo preko pooblastil ministrov, potem bi ta zadeva bila učinkovita in tudi to smo predlagali v okviru Zakona o obnovi in razvoju. Ker pa to ni seveda, se pa zdaj to vrti v nekem krogu neučinkovitosti in neuspešnih usklajevanj med posameznimi resorji ob slabi, ob slabi zakonodaji, ki seveda nihče ne more pričakovati, da bo zakonodaja ki se piše pač za neke normalne razmere bila učinkovita tudi v takih primerih, kot smo jih videli med 3. in 4. avgustom lani. Ampak ravno zaradi tega pa se je sprejemala sprememba te zakonodaje, tako interventne kot Zakona o obnovi in razvoju in tam je bilo mesto, in tam je bilo mesto, da se te zadeve uredijo. In na začetku, po tistem, kar so predsedniki strank na sestanku s predsednikom Vlade govorili takoj na začetku, ko je bila zadeva še vroča, konec avgusta, smo mi vsi računali, da se bo to tudi dejansko zgodilo. Jaz sem povedal že pri zakonu o obnovi oktobra, novembra, da čim se zadeva ohlaja manj bo možnosti karkoli spremeniti in točno to se je zgodilo. Ta sprememba, seveda, ne bo prinesla nobene večje operativnosti, nobene večje učinkovitosti, nobenih hitrejših rešitev. Zakomplicirala bo izvajanje sistema, bo pa edini učinek tega, da čez kakšno leto ali pa največ čez leto in pol, ko bodo redne volitve, se bo vlada lahko tega bremena otresla, po pilatovsko si umila roke, ker do takrat nič ne bo in bo rekla, saj to itak ni stvar Vlade, to je zdaj itak stvar DSO, to je neka družba, ki se s tem ukvarja, to je njihova odgovornost, To je res neodgovorno do ljudi, neodgovorno do ljudi. In opozarjali smo že takrat na problematiko pri tem pristopu, temu nivojskem pristopu, kaj se bo zgodilo, ker se ljudje ne bodo strinjali s cenitvami. Normalno, da se ne bodo strinjali. Zdaj, ne vem zakaj niste zdaj ljudje angažirali tistega cenilca kot ga je prodajalec litijske angažiral za vašo nepremičnino, ki ste jo preplačali. Dajte še tega cenilca angažirati za ljudi, da bodo njihove nepremičnine vsaj kolikor toliko pošteno ovrednotene. Ironiziram, ker na tej točki ni mogoče resno razpravljati. Oprostite. Pri teh zadevah je bilo normalno, da normalne cenitve, ki pač veljajo v nekem, bom rekel, urejenem sistemu, ko ne pride do tega, do česar je tukaj prišlo, ne bodo ustrezne. Zakaj? Zaradi tega, ker je treba pač ljudem zagotoviti nove domove. Vzame se kvadratura, ki je bila prej, stanje objekta, ki je bilo takrat in na tej osnovi se pač naredijo modeli preko katerih se ljudem zagotovijo nadomestne gradnje. Saj tudi, ko je bil prej omenjen avtocestni program pa razlastitve pa tako naprej, ali mislite, da so bile tam upoštevane te cenitve? Niti 30 procentov ne bi razlastili. Tam se je pač zgradilo druge hiše, zgradilo se je druge hiše v primerljivi vrednosti, tam kjer je bilo treba nekaj doplačati se je sicer doplačalo, ampak večinoma so ljudje dobili, ljudje dobili neke primerljive nadomestne objekte, neodvisno od nekih administrativno formalnih cenitev in nekaj podobnega je bilo za pričakovati tudi v tem primer. Pri čemer seveda ta 1. točka bi morala biti prioriteta, ne pod a, pod prioriteto bi morali biti vzeti tisti primeri, kjer ljudje imajo sami rešitev. Sami, bilo je povedano, imeli so rešitev, do konca leta bi morali plačati aro, če bi se takrat odreagiralo bi gotovo 10, 20, mogoče celo 30 procentov teh primerov spravili z mize. Ampak, tega seveda ni bilo. To je razlog, da smo predlagali pač, da se tega ne dela in da se ta zakon anulira, da se ga spravi iz sveta. Drugače ga ne moremo, ker je formalno vložen v proceduro, kot samo na ta način, da se z amandmaji pove, da naj to še naprej dela vladna služba, tako kot je bilo to do zdaj, pri čemer pa je potrebno in to smo pričakovali od novega ministra Novaka, kar je tudi sam povedal, da je to problem, pa priti do spremembe procedur in formalnih omejitev, ki zdaj onemogočajo te postopke v zakonu o obnovi. Tam je mesto, da se te administrativno-birokratske ovire glede gradenj uredijo. In spomnite se kaj smo takrat predlagali v Slovenski demokratski stranki. Ko gre za tako akutne primere in ima občina primerno zemljišče in je komunalna oprema zraven in ni nobenega problema z umeščanjem v prostor, formalno pa v OPN tega ni, naj se na podlagi spremembe zakona omogoči, občina reče da, ministrstvo reče da, vladna služba reče da, da človek tam gradi in v roku dveh let naj se post festum pridobivajo papirji ali pa treh zaradi mene ali pa petih. Ampak to je bilo zavrnjeno. To bi bil tudi učinkovit način tam kjer ni spora v prostoru, kjer ni ne poplavne nevarnosti, kjer ni nobenih plazov, kjer se pač praktično vsi deležniki s tem strinjajo. Tako da ta novela žal ne prinaša ničesar.

Zdaj nekaj glede tega kaj je bilo v zadnjem letu dni obljubljeno pa kaj je bilo do zdaj narejeno. Kar se tiče primerov, ki so najtežji, in tu gre za te družine, ki so ostale brez domov oziroma imajo trenutno še vedno neke hiše, ki pa niso več primerne za bivanje iz takega ali drugačnega razloga, je bilo rečeno s strani predsednika Vlade, spomnite se, konec avgusta lani: to bo naša prioriteta. Rekel je: smo v kontaktu s proizvajalci montažnih objektov. Lahko grem pogledat, greste pogledati, te izjave so zapisane, zabeležene, da jih zdaj dobesedno ne citiram, ampak rečeno je bilo, 100 do 300 objektov lahko zagotovimo na mesec. 100 do 300 objektov. Niti enega do danes, niti enega. Jaz ne vem ali je sploh en primer bil rešen, da se je nekdo strinjal pa da ste mu izplačali odškodnino, da recimo nekdo rekel, okej, se strinjam, to je to, dajte mi denar, jaz si bom sam reševal stvari. Ali je bil kakšen tak rešen, ki je itak prvi na lestvici, po kateri bi morali iti pri reševanju teh stvari? Zdaj državni sekretar Šefic je danes rekel, da je namen tega zakona, da se čim hitreje pride do nadomestitvenih objektov. Glejte, žal lahko je to namen tega zakona, ampak tega ta zakon ne bo omogočil - jaz ne vem ali kdo dvomi v to v tem prostoru. Ali kdo meni, da zdaj, ko se bo pa samo spremenil izvajalec, da zdaj se bo pa hitreje prišlo do teh nadomestitvenih objektov? Ne bo se, ne, ne bo se. Še posebej zaradi tega ne, ker ta DSU pač nima nekih referenc in izkušenj iz preteklosti na tem področju in je bolj kot ne neka umetna paradržavna tvorba, ki pač v tem trenutnem, v konkretnem primeru jo želi Vlada izkoristiti za en del teh nalog, kot kaže, ne glede na to, da je bil direktor na novo postavljen decembra lani. Pa gre še za kaj drugega, kar je bilo prej v razpravi omenjeno; tu se bo le neka masa denarja odvalila. Kot slišimo, naj bi se odvali, odvalila tudi tista milijarda gradenj neprofitnih stanovanj preko te DSU; tukaj se pa že človek vpraša, kakšni interesi so pa tukaj v ozadju, glede na to, da imamo osrednjo institucijo v tej državi, ki se ji reče SSRS in ki že 30 let izvaja stanovanjsko politiko na tem področju, zdaj pa naj bi po novem to počela DSU, ki nima zemljišč - prej sem vam povedal, kaj je v tem portfelju in kaj je na voljo in s čim se pravzaprav ukvarjajo.

Tako da, v Slovenski demokratski stranki se seveda s to novelo ne strinjamo. Predlagamo, da se pač s temi amandmaji, ki jih predlagamo, na nek način ta postopek zaključi, ta zakon je predviden, da bo v ponedeljek obravnavan in da čim prej ministrstvo za prostor, pristojno za prostor, pride s spremembo zakona o obnovi, kjer naj z ustrezno spremembo členov, ki onemogočajo hitrejše umeščanje v prostor, bi rekel, da podlago za to, da se bodo lahko te zadeve začele odvijati bolj operativno.

Zdaj ob tej priliki je treba vseeno izkoristiti še eno zadevo, in ta zadeva je nabor objektov, ki so predvideni za rušenje. Če se boste spomnili, smo tudi glede tega v razpravi o Zakonu o obnovi slišali veliko, veliko utemeljitev, ki so govorile o tem, da so nekatere nameravane rušitve bile sprejete preuranjeno in na pamet in predvsem v tisti prvi, bi rekel, prvi posledici te naravne ujme v avgustu in da je potrebno te zadeve ponovno preveriti, proučiti in tam kjer ni potrebno tako radikalno posegati in rušiti teh domov, narediti še eno presojo, evalvacijo. In te objekte, za katere se je na začetku reklo, da bodo porušeni, pač na en pameten način iz tega nabora izločiti, zagotoviti drugačen način pri zagotovitvi poplavne varnosti in ukrepih, ki zagotavljajo, da lahko tam ostanejo. In to je ta primer, ki smo ga, verjetno smo ga vsi dobili na mail, tako imenovana civilna iniciativa Letuš, levi breg. Zdaj ne vem, če ste si to prebrali, ampak en del bi vam vseeno prebral, ker se mi zdi pomemben, glejte, dolga je ta zadeva, bom samo ta bistveni del ven potegnil. Takole pravijo: Ko smo na individualnem sestanku, gospodu Šeficu, najprej povedo pač, da takrat konec avgusta je prišel predsednik vlade Golob. Župan Braslovč Žohar in takoj je padla odločitev, tam se bo pa vse porušilo in zgradilo se bo na novi lokaciji, na novi lokaciji za katero je ta isti župan malo nazaj ugotavljal, da tam ni pametno, da se avtocesta dela, ampak da je treba čuvati za kmetijske namene. Zdaj pa naj bi se to zgodilo tam. In potem ko so pač ti dnevi tekli, meseci zdaj že leto dni od tega, vmes se je marsikaj dogajalo tudi na področju izboljšanja čiščenja vodotokov in tako naprej, so se pač zadeve začele tudi pri ljudeh, ki so bili na začetku verjetno kar zagreti, ker so računali, da bodo dobili primerne odškodnine, so se zadeve začele spreminjati. In zdaj ti krajani pravijo tako: ko smo na individualnem sestanku gospodu Šeficu postavili par vprašanj, to je bilo lani, da ne bo nesporazuma, ni imel odgovora, kot na primer, kako so se krajani Letuša znašli na uradnem seznamu za selitev že dva meseca po poplavi, odgovor je bil, da je to naredila stroka. Na to, na ponovno vprašanje kako je bilo to mogoče po dveh mesecih, še sedaj po sedmih mesecih ta ista stroka nima še nič, nobenih študij, nobenih elaboratov, tudi ni bilo odgovora na naslednje vprašanje. Seznam je 348 objektov, 160 jih je samo v Letušu. In od teh 160 jih je še vedno celih in primernih za bivanje 158 objektov. In tudi tukaj ni bilo, pišejo, odgovorov kako in zakaj je temu tako. Ampak potem pa nadaljujejo: novo nastala situacija je bistveno ugodnejša za nas in za druge kraje ob reki Savinji. Torej sedaj je po poplavi je rečni tok Savinje razširjen, reka je delno očiščena, naj pa bi jo koncesionarji očistili v celoti. V Savinji ni več toliko ovir, kamnitih otokov sredi njenega toka, ki zmanjšujejo pretok in količino le-tega. Čaka se na nove predloge suhih zadrževalnikov, ki bi se naj po novem začeli že od Ljubnega naprej, torej do Letuša pride manjša količina vode in tako dalje. Potem pač povedo, da je problem tudi ta lokacija Rakovlje in tako naprej, kjer pa je problem s kmetijsko zemljo, kjer kmetje nasprotujejo, da se ta del urbanizira. Skratka, en kup problemov je tukaj. Glejte, nasprotovanje z ene z druge strani in na koncu ugotovimo, da gre za kmetijska zemljišča, kjer je potrebno spremeniti namembnost. In zdaj pa pojdite vi spreminjati po veljavni zakonodaji namembnost. Lahko na deset /nerazumljivo/ prenašate pristojnosti, nič se ne bo zgodilo, nič, ne v enem letu, v petih letih ne. Torej, nadaljujejo, da ker koncesionarji nadzorniki svojega dela v preteklosti niso opravili tako, kot bi bilo treba, je bilo seveda prišlo do tega, da vodotoki niso bili ustrezno očiščeni, brežine posameznih vodotokov, tudi Savinje, neustrezno utrjene in tako naprej. In na koncu se sprašujejo zakaj pri vsem tem, kar je zdaj znano in kar mogoče v tistem prvem mesecu ni bilo tako prezentno, kot je danes, se še vedno vztraja na teh radikalnih rešitvah, namesto na rešitvi, ki bi na eni strani omogočila ohranitev tistih objektov, za katere se očitno ugotavlja, da niso poplavno ogroženi, preko izvedbe teh ukrepov, ki so bili že izvedeni pa še bodo izvedeni in omogoči neko ugodno situacijo za vse, tako za tiste, ki se jim ne bo treba seliti, kot za državo, ki bo za to morala nameniti bistveno manj sredstev.

Torej, glede na to, da je, da smo zdaj eno leto od teh poplav, bi bil verjetno skrajni čas, da se te zadeve resno pregledajo, resno evalvirajo, resno preverijo in da ta odbor, ne Državni zbor, ampak ta odbor pa da v najkrajšem času dobi neko zelo podrobno informacijo o tem kaj in kako se bo na tem področju v naslednjih mesecih nadaljevalo. In kakšna je potem zdaj ta končna številka objektov, ki jih bo potrebno porušiti in kje imate zemljišča za te objekte oziroma koliko je ljudi, ki so si sami pripravljeni zadevo urediti, koliko je tistih, ki si je ne morejo in kje imate zemljišča oziroma stanovanja zanje? In to mislim, da bi morali mi dobiti najkasneje na odboru septembra meseca letos, ker mislim, da je časa preveč odteklo. Ljudi ni mogoče več puščati v tej negotovosti, ampak jim je treba pomagati, da do teh odločitev in rešitev tudi v najkrajšem času tudi pride. Ta novela pa, glejte, ne bo rešila ničesar.

Hvala.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica!

Jaz pozdravljam namen resorja, da preko Družbe za svetovanje in upravljanje nekako pohitri postopke izgradnje teh nadomestitvenih objektov in mislim, da se o tem danes pogovarjamo in ne o vseh ostalih stvareh, ki so jih gospodje naštevali.

Gospod Podkrajšek je rekel, da se je politika v začetku poenotila. To drži, ampak samo v razpravah v Državnem zboru za prvih 5 minut po katastrofi. Vsak sprejeti zakon, vsaka predlagana rešitev, ki je prišla s strani koalicije je bila bolj ali manj nasprotovana s strani opozicije, pa bom na koncu razložil zakaj menim, da je temu tako.

Od teh gospodov poslušati na tako mačehovski način, da je to izgubljeno leto, da so ljudje razočarani, oprostite, 7 tisoč 700 ljudi ni razočaranih in tudi jaz sem na terenu morda bolj aktivno kot vi in glavnina je zadovoljnih. Seveda pa obstaja vedno manjšina ljudi, ki bodo v neki situaciji, ki jo bo potrebno reševati mogoče malček bolj individualno in dajmo to mogoče poskusiti razumeti.

Kar se tiče specifike izgradnje nadomestitvenih objektov, glejte, tukaj je potrebno bilo najprej počakati poplavne karte, da se vidi kateri objekti bodo sploh še v uporabili v uporabi in kateri ne. Potem nekako v sodelovanju s projektantom videti, kje bodo zadrževalniki, kje se bodo vodni nivoji dvignili in tako dalje. Skratka, v ozadju je veliko enega dela in procesa, da mi pridemo do končne slike, kateri objekti so bivanjsko varni in kateri ne. Tako da jaz s tega stališča razumem, da pač sem tudi se zavedal že na začetku, da to ne bo tako hiter proces.

Kar se pa tiče, da gre za izgubljeno leto, glejte, gospodje, sanacija vodotokov je v tej fazi v bolj obširnem nivoju rešena kot ste jo vi, kot je bilo v času vseh prejšnjih vlad, zadnjih 30 let. Tukaj si lahko nalijemo čistega vina. To, ko se je naredilo v tem letu, se ni naredilo zadnjih 30 let.

Gospod Podkrajšek je rekel, da ga je sram, ja, se strinjam, lahko vas je sram. Lahko vas je sram, ker ste velikokrat bili v koaliciji in v Vladi ali pa so kreirali to državo, ki je odgovorna za sanacijo teh vodotokov, da je pripeljala do take katastrofe. In s tem se strinjam.

Zdaj, kaj je še bilo v tem izgubljenem letu narejeno. Bila so izplačila solidarnosti, ki jih teh 7 tisoč 7700 ljudi zagotovo ceni. Bilo je izplačilo Rdečega križa, bilo je usklajevanje na zavarovalnicah, izdelava poplavnih kart, kot sem rekel, zagotavljanje oziroma urejanje kreditov, projektna dokumentacija za poplavno varnost, reševanje infrastrukturnih težav. Potem izplačila predplačil za sanacijo. To je mimogrede prvič v zgodovini države, da so fizične osebe sploh dobile kakršnokoli izplačilo in tovrstno pomoč.

Tako da mislim govoriti, da gre v izgubljenem letu, to je res mačehovsko, preko vseh meja, pa sem se, kolikor sem lahko lepo izrazil.

Kar se tiče cenitev, da bi v enem letu morali oceniti celo državo, glejte, jaz ko sem hišo kupoval sem takrat naročil cenilca, sem bil zelo siten, to je bilo cirka pet let nazaj, čakal sem ena dva meseca, da je prišel na ogled pa ene dva meseca, da je izdal cenitev. Sem se zanimal, če je kje drugje to drugače. Popolnoma ista zgodba. Zdaj sem si jaz zagotovil svojo cenitev škode, čakal sem ga cirka tri mesece, pa dva meseca na izdajo cenitve. Mislim, to gre za en objekt, za en primer. Pa je zajelo praktično pol leta. Tako da tukaj komentirati, ali je cenitev, ali lahko v enem letu izvedemo cenitev cele države, mislim, da je to pač pretiravanje čez vse meje in čista demagogija, no. Zakaj je to tudi tako mačehovsko poslušati od spoštovanih kolegov - ker potres v Posočju, ki je bil v vaši domeni, še do dandanes ni saniran, do dandanes. Vi pa govorite, da bi morali v enem letu postoriti ne vem kaj vse. Kako je mogoče, da teh briljantnih idej niste mogli v 26 letih, ali koliko je od tega, implementirati v vseh prejšnjih katastrofah ali pa v potresu v Posočju, to mi razložite. In zato noben komentar na predlog zakona, oprostite, sploh kar se tiče poplavne varnosti ali pa sanacije, jaz ne morem vzeti kot iskren, kot resen ali pa kot dobronameren, ne morem.

Potem, kaj je strokovna podlaga za selitev. Verjamem, da me bodo lahko tule kolegi popravljali pa dopolnili. Jaz mislim, da je to, ko so poplavne karte izdelane, če pride nad en meter vode, je življenjska ogroženost in v tem primeru bivanje v objektu ni primerno oziroma je treba hišo seliti; me bodo kolegi popravili, če sem se kaj dosti zmotil.

Gospod Jelen tudi ni razumel, kje ne bo koruze. Ja, na suhih zadrževalnikih, nihče ni govoril. Govorimo o pasu, priobalnem pasu 50 metrov, kjer je velika nevarnost, da bi prišlo do razlitja kakršnihkoli fitofarmacevtskih sredstev. In govorimo za teh, ne vem, 150, 160 ali pa reciva 300 objektov, pa ne verjamem, da jih je toliko, ki bodo praktično na vodotoku. Ja, tam pa res si ne moremo nekega intenzivnega kmetijstva privoščiti, no; mislim, da to vsi razumemo.

Portfelj DSU. Ne vem, kakšne zveze ima portfelj DSU. DSU je družba, ki bo zdaj v tem režimu prevzela upravljanje. Upam, da bo res rezultat vsega skupaj, da bomo prišli hitreje do hiš teh oškodovancev. In mislim, da tukaj, kakšen portfelj upravlja DSU, nima popolnoma nobene zveze.

Nepošteno ovrednotenje cenitev. To me tudi zanima. To me tudi zanima, kako je to možno. Jaz se v individualne cenitve ne bi spuščal. Vsak ima možnost, da poda pripombe, pritožbe in tudi pravico in celo dolžnost, da sam opravi cenitev, primerja. In jaz mislim, da država pa ni tako žleht, da mu potem ne bo ugodila, če je prišlo do kakršnekoli diskrepance. Gospod sekretar je že omenil, da je prišlo do nekih, mislim, da par primerov, kjer ni bila upoštevana zraven neka obrtna dejavnost; to je razumljivo. Ampak, kolikor sem jaz razumel, so cenitve zelo radodarne. Če pa kdo misli, da je njegova vrednost hiše in nepremičnine vredna več, pa mislim, da ima dolžnost, da se to - pa cenitve niso drage, veste -, da si to sam naroči, pogleda, ugovarja, in verjamem, da bodo našli skupni jezik. To je zelo preprosto.

Toliko zaenkrat z moje strani. Kar se tiče poplavne ogroženosti, sem že povedal. V primer Letuša se ne bom spuščal, zaradi tega, ker mislim, da bazira ravno na tem, kaj je strokovna ocena, mislim, strokovno mnenje podalo, da pač nivo vode tam, če se prelije, bo tako hitro narastel, da enostavno so tam življenja ogrožena; tega pač ne moremo dopustiti. Hvala lepa.

Ja, hvala, predsednica, še enkrat za besedo.

Mogoče nekaj pojasnil. Prvič, naj povem za tiste, ki to sejo spremljajo, da nismo mi sklicali neke izredne seje, da bi očitali Vladi oziroma ekipi, ki jo vodi državni sekretar Šefic, po obnovi, da je kaj narobe, nismo mi sklicali. Je pa neko dejstvo, kolega Rezar, no, jaz na ta postopek, na ta zakon imam velike pomisleke. Jaz, vam bom rekel, načeloma verjamem, vem, da tudi če danes cel popoldan tukaj sedim, sedimo, bomo, boste vi to branili, da je to v redu, kajne. Bi pa, ker sem že prej tudi imena omenjal, jaz sem tudi povedal, da podpiram gospoda Šefica, da sem bil vesel, da je bil on imenovan s strani Vlade; mislim, da nisem bil nič umazan. Tudi povedal sem za državnega sekretarja Lebna, da je imel veliko stvari, ko je bil minister v prejšnji Vladi, pri katerih je bil uspešen. Ampak, glejte, težko mi pa danes gospod Leben prodaja, da veliko dela na terenu, če je komaj prišel pred tremi tedni na to funkcijo, ki jo opravlja. Glejte, a veste, kaj se mi… Seveda, mi boste očitali za nazaj, kajne. Mi nismo zdaj govorili, da je vse izgubljeno, da ni nihče nič delal, jaz mislim, da tega ni nobeden povedal. Mi danes ključno govorimo. In kaj imam jaz največje pomisleke - in grem stavit z vami -, da bo to neuspeh. In grem tudi stavit, da tega državni sekretar ni predlagal, Šefic, da ta zakon predlagamo. Če je on to predlagal, če je bil on tisti prvi, ki je poklical predsednika Vlade oziroma na sestanku predlagal, "glejte, jaz imam pa to rešitev, dajmo tole, to je ključ do uspeha…" Jaz grem stavit, da to ni res, ali pa bo gospod Šefic povedal, da se motim. Glejte, to je ključ do neuspeha, da to selimo. Nihče od nas ni govoril, da ni Vlada na tem področju nič delala. Veliko je bilo narejenega, saj se vozimo, ne vem, kolega Jelen, ki je tam doma, pa še kdo je tam doma, saj se vozi. Tko da mi nikoli ne govorimo za tisto, kar se dela, da se ne dela, se dela.

Mi pa danes izključno govorimo o hišah, ki jih mora država zgraditi. To je danes ključen problem. To je ključen problem in zato smo danes tudi s tem v tej sejni sobi. In sprejemamo zakon. Nismo ga mi predlagali, nismo ga mi, imamo pa zelo velike pomisleke. In, kolega Rezar, nekaj si zapomnite, mogoče sem kakšno leto starejši od vas - to je ključ do neuspeha. In tako kot je kolega Černač rekel, čez eno leto bomo v Sloveniji ugotavljali, kaj je to zdaj neka institucija, ki je dokončno zamočila na tem območju in na tem področju. To je največji pomislek moj in to bom vedno ponavljal. Znam pa vedno pohvaliti tisto, kar je dobro, in bom pohvalil. Ta stvar s tem zakonom ne gre v pravo smer. Državni sekretar me bo popravil, če sem v zmoti, če je on to predlagal - še enkrat ponavljam in potem zaključim -, če je on to predsedniku Vlade predlagal, grem skoraj stavit, da to.