Začenjam 57. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani odbora, in sicer: magister Janez Žakelj, prav tako sta se opravičila poslanca Danijel Krivec in Zvonko Černač od 16. ure dalje, od 16. ure dalje je odsotnost napovedal poslanec Zvonko Černač.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada, s predlogom, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 94. seji, 9. 7. 2024, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 8. 7. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 7. 2024 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 11. 7. 2024. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora. Do zdaj so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin k 2., 3., 4. in 5. členu ter amandmaji Poslanske skupine SDS k 1. členu, 2. členu, 3. členu, 4., 5., 6. in 7. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Jure Leben, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za javno upravo, Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, DSU, Družba za svetovanje in upravljanje DEOO in Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej dajem besedo predstavnikom Vlade. Aha, najprej želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo, državni sekretar Jure Trbič.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani! Ministrstvo za javno upravo je na podlagi dogovora Vlade Republike Slovenije v avgustu lani bilo določeno kot pripravljavec obsežnega interventnega zakona za odpravo posledic poplav in plazov, ki so Slovenijo, žal, prizadeli… / izklop mikrofona/ Aha, pardon. Torej, če povzamem, naše Ministrstvo za javno upravo je bilo po, na žalost, lanskih poplavah in plazovih določeno kot pripravljavec interventnega zakona. Državni zbor je ta interventni zakon sprejel konec lanskega avgusta, ker pa seveda je bila katastrofa tako velika in se je njen obseg ugotavljal sproti, so se seveda določeni potrebni ukrepi lahko ugotovili žal kasneje šele po nekaj mesecih, takrat pa je Vlada Državnemu zboru predlagala sprejem novele tega interventnega zakona, ta je bila sprejeta v novembru 2023. Po uveljavitvi osnovnega zakona in prve novele so bile seveda ugotovljena zopet nova dejstva glede izgradnje nadomestitvenih objektov, zaradi katerih Vlada Republike Slovenije v sprejetje predlaga spremembe in dopolnitve tega interventnega zakona, te pa bodo zagotavljale učinkovitejše izvajanje nadomestitvene gradnje, s tem pa seveda hitrejši dostop po ujmi prizadetega prebivalstva do osnovnih bivališč. Predlagani ukrepi v noveli pred nami bodo usmerjeni v nujno gradnjo nadomestitvenih objektov za osebe, ki so v poplavah in zemeljskih plazovih iz lanskega avgusta na žalost izgubile svojo nepremičnino ali pa se je po dodatni analizi ugotovilo, da so v podobnih vremenskih primerih in pogojih lahko ogrožena tudi njihova življenja.

Poglavitne rešitve predlaganih sprememb so, da se dodajo zakonu določbe, ki se nanašajo na samo izvedbo teh nadomestnih gradenj, s čimer se en del nalog prenese na družbo DSU, družbo za svetovanje in upravljanje, ki bo v imenu in na račun, za račun Republike Slovenije opravljala naloge povezane s pridobitvijo teh nepremičnin, ki so skladno s sklepom Vlade predvidene za odstranitev in katerih odstranitev je hkrati nujno potrebna in v javno korist. Dodatno bo DSU izvedla več postopkov za sklenitev sporazumnih pogodb za odkup nepremičnin po pridobitvi posesti le teh, pa na teh nepremičninah izvaja le naloga očiščenja in jih nato predajala v upravljanje Direkciji za vode. DSU bo izvedla tudi določene postopke javnih naročil blaga, storitev in gradenj. Ki so potrebne recimo za izvedbo odstranitve objektov ali pa nadomestitvene gradnje. Prav tako so v predlogu novele se urejajo medsebojne pravice in obveznosti med Vlado Republike Slovenije in DSU ter tudi višino sredstev za opravljanje omenjenih nalog. Predlog zakona oziroma novele zakona pa seveda vsebuje tudi spremenjeno določbo o metodologijah in normativih za določanje cen ter način omejitve vrednosti za javna naročila za izvedbo odstranitev objektov iz sicer 151 a. člena zakona. Določa se tudi pristojni organ za upravljanje nepremičnin, ki bodo pridobljene na tej podlagi že omenjena Direkcija za vode, Vlada pa lahko na predlog ministrstva, pristojnega za naravne vire in prostor, določi tudi drugega upravljavca, če bi se na koncu izkazalo, da bi bilo tako bolj primerno, denimo sklad kmetijskih zemljišč ali podobno. Kot zaključni ukrep je predvidena tudi pogodba, seveda med vlado in DSU, ki bo sklenjena v 60 dneh po sprejemu zakona. Finančne posledice za letošnje leto so ocenjene na 160 tisoč evrov, za drugo leto na slabe pol milijona 480 tisoč evrov. Te predstavljajo fiksni strošek ter nek variabilen del v višini 3 odstotkov dejansko izvedenega dela. Sredstva za izvajanje teh nalog so oziroma bodo zagotovljena na proračunski postavki Ministrstva za naravne vire in prostor. Predvidena sredstva za letos so že, za drugo leto pa seveda v predlogu sprememb državnega proračuna.

Prejeli smo na predlog nekaj pripomb Zakonodajno-pravne službe, ki so seveda tudi primerno upoštevane. Toliko iz moje strani za uvod, v nadaljevanju pa bom prepustil besedo še kolegoma na moji desni? Hvala.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani! Ministrstvo za javno upravo je na podlagi dogovora Vlade Republike Slovenije v avgustu lani bilo določeno kot pripravljavec obsežnega interventnega zakona za odpravo posledic poplav in plazov, ki so Slovenijo, žal, prizadeli… / izklop mikrofona/ Aha, pardon. Torej, če povzamem, naše Ministrstvo za javno upravo je bilo po, na žalost, lanskih poplavah in plazovih določeno kot pripravljavec interventnega zakona. Državni zbor je ta interventni zakon sprejel konec lanskega avgusta, ker pa seveda je bila katastrofa tako velika in se je njen obseg ugotavljal sproti, so se seveda določeni potrebni ukrepi lahko ugotovili žal kasneje šele po nekaj mesecih, takrat pa je Vlada Državnemu zboru predlagala sprejem novele tega interventnega zakona, ta je bila sprejeta v novembru 2023. Po uveljavitvi osnovnega zakona in prve novele so bile seveda ugotovljena zopet nova dejstva glede izgradnje nadomestitvenih objektov, zaradi katerih Vlada Republike Slovenije v sprejetje predlaga spremembe in dopolnitve tega interventnega zakona, te pa bodo zagotavljale učinkovitejše izvajanje nadomestitvene gradnje, s tem pa seveda hitrejši dostop po ujmi prizadetega prebivalstva do osnovnih bivališč. Predlagani ukrepi v noveli pred nami bodo usmerjeni v nujno gradnjo nadomestitvenih objektov za osebe, ki so v poplavah in zemeljskih plazovih iz lanskega avgusta na žalost izgubile svojo nepremičnino ali pa se je po dodatni analizi ugotovilo, da so v podobnih vremenskih primerih in pogojih lahko ogrožena tudi njihova življenja.

Poglavitne rešitve predlaganih sprememb so, da se dodajo zakonu določbe, ki se nanašajo na samo izvedbo teh nadomestnih gradenj, s čimer se en del nalog prenese na družbo DSU, družbo za svetovanje in upravljanje, ki bo v imenu in na račun, za račun Republike Slovenije opravljala naloge povezane s pridobitvijo teh nepremičnin, ki so skladno s sklepom Vlade predvidene za odstranitev in katerih odstranitev je hkrati nujno potrebna in v javno korist. Dodatno bo DSU izvedla več postopkov za sklenitev sporazumnih pogodb za odkup nepremičnin po pridobitvi posesti le teh, pa na teh nepremičninah izvaja le naloga očiščenja in jih nato predajala v upravljanje Direkciji za vode. DSU bo izvedla tudi določene postopke javnih naročil blaga, storitev in gradenj. Ki so potrebne recimo za izvedbo odstranitve objektov ali pa nadomestitvene gradnje. Prav tako so v predlogu novele se urejajo medsebojne pravice in obveznosti med Vlado Republike Slovenije in DSU ter tudi višino sredstev za opravljanje omenjenih nalog. Predlog zakona oziroma novele zakona pa seveda vsebuje tudi spremenjeno določbo o metodologijah in normativih za določanje cen ter način omejitve vrednosti za javna naročila za izvedbo odstranitev objektov iz sicer 151 a. člena zakona. Določa se tudi pristojni organ za upravljanje nepremičnin, ki bodo pridobljene na tej podlagi že omenjena Direkcija za vode, Vlada pa lahko na predlog ministrstva, pristojnega za naravne vire in prostor, določi tudi drugega upravljavca, če bi se na koncu izkazalo, da bi bilo tako bolj primerno, denimo sklad kmetijskih zemljišč ali podobno. Kot zaključni ukrep je predvidena tudi pogodba, seveda med vlado in DSU, ki bo sklenjena v 60 dneh po sprejemu zakona. Finančne posledice za letošnje leto so ocenjene na 160 tisoč evrov, za drugo leto na slabe pol milijona 480 tisoč evrov. Te predstavljajo fiksni strošek ter nek variabilen del v višini 3 odstotkov dejansko izvedenega dela. Sredstva za izvajanje teh nalog so oziroma bodo zagotovljena na proračunski postavki Ministrstva za naravne vire in prostor. Predvidena sredstva za letos so že, za drugo leto pa seveda v predlogu sprememb državnega proračuna.

Prejeli smo na predlog nekaj pripomb Zakonodajno-pravne službe, ki so seveda tudi primerno upoštevane. Toliko iz moje strani za uvod, v nadaljevanju pa bom prepustil besedo še kolegoma na moji desni? Hvala.

Hvala lepa. Besedo zdaj dajem državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu iz Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih. Izvolite besedo.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Glede na to, da je bil uvod že dan, morda samo dve, tri besede še kot dopolnitev. Zdaj, najprej bi rad rekel, da interventni zakon, ki je bil in pa njegove spremembe in dopolnitve, sprejete v lanskem letu, so se izkazale kot zelo učinkovite. Veliko, bom rekel, problemov s katerimi so se soočali ljudje, seveda smo lahko na podlagi tega interventnega zakona uspešno, bom rekel, premagali, pomagali ljudem in zato, kot sem že rekel, ga ocenjujemo kot dober zakon in seveda je dal tudi svoje ustrezne rezultate, zlasti pri izvrševanju posameznih nalog, ki jih je tudi dobila služba, gre predvsem za nadomestitvene gradnje in seveda vse tisto, kar je s tem povezano, tudi vodenje celotnih postopkov, se je izkazalo, da so ti postopki izjemno zahtevni, obsežni, da je tudi obseg objektov, ki jih mi seveda obravnavamo, samo za ilustracijo. Torej, več kot polovica objektov, ki jih mi obravnavamo, je v primerjavi, recimo, če je imel Dars približno 600 v času izgradnje avtocestnega križa, imamo mi teh objektov 350, morda jih bo celo več, za obravnavo in izpeljavo vseh postopkov.

To sem navedel samo zato, da imamo en občutek obsežnosti tega dela in seveda, ker želimo čim hitreje pripeljati zadevo do konca, kar pomeni do izgradnje vseh nadomestitvenih objektov, za katere se bodo ljudje, ki so, bom rekel, v tem, recimo programu, pripeljali do konca, smo ocenili, da je potrebno sprejeti določene organizacijske rešitve za to, da bomo to dejansko tudi v zastavljenem času izvršili. To pa pomeni, da moramo v tej drugi polovici letošnjega leta že začeti z določenimi gradnjami, ob tem pa seveda še vedno, tudi zaradi tega, ker se je izkazalo, da so nekatere strokovne podlage, s katerimi so razpolagale ustrezne službe, niso bile dovolj kakovostne, dovolj celovite za to, da bi lahko prišli do strokovnih predlogov, strokovnih podlag in odločitev, zaradi česar je tudi prišlo do določenega zamika, ki ga želimo tudi s tem ukrepom, tem organizacijskim ukrepom odpraviti v naslednjem obdobju. Zato je ta predlog interventnega zakona, s katerim določene naloge prenašamo na DSU, po naši oceni seveda potreben in seveda tudi upravičen.

Toliko morda samo v dodatno pojasnitev, zakaj ta odločitev, glede na to, da glede posameznih rešitev je že kolega državni sekretar Trbič omenil, seveda bomo pa potem odgovarjali še na dodatna vprašanja in pojasnili posamezne rešitve.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Glede na to, da je bil uvod že dan, morda samo dve, tri besede še kot dopolnitev. Zdaj, najprej bi rad rekel, da interventni zakon, ki je bil in pa njegove spremembe in dopolnitve, sprejete v lanskem letu, so se izkazale kot zelo učinkovite. Veliko, bom rekel, problemov s katerimi so se soočali ljudje, seveda smo lahko na podlagi tega interventnega zakona uspešno, bom rekel, premagali, pomagali ljudem in zato, kot sem že rekel, ga ocenjujemo kot dober zakon in seveda je dal tudi svoje ustrezne rezultate, zlasti pri izvrševanju posameznih nalog, ki jih je tudi dobila služba, gre predvsem za nadomestitvene gradnje in seveda vse tisto, kar je s tem povezano, tudi vodenje celotnih postopkov, se je izkazalo, da so ti postopki izjemno zahtevni, obsežni, da je tudi obseg objektov, ki jih mi seveda obravnavamo, samo za ilustracijo. Torej, več kot polovica objektov, ki jih mi obravnavamo, je v primerjavi, recimo, če je imel Dars približno 600 v času izgradnje avtocestnega križa, imamo mi teh objektov 350, morda jih bo celo več, za obravnavo in izpeljavo vseh postopkov.

To sem navedel samo zato, da imamo en občutek obsežnosti tega dela in seveda, ker želimo čim hitreje pripeljati zadevo do konca, kar pomeni do izgradnje vseh nadomestitvenih objektov, za katere se bodo ljudje, ki so, bom rekel, v tem, recimo programu, pripeljali do konca, smo ocenili, da je potrebno sprejeti določene organizacijske rešitve za to, da bomo to dejansko tudi v zastavljenem času izvršili. To pa pomeni, da moramo v tej drugi polovici letošnjega leta že začeti z določenimi gradnjami, ob tem pa seveda še vedno, tudi zaradi tega, ker se je izkazalo, da so nekatere strokovne podlage, s katerimi so razpolagale ustrezne službe, niso bile dovolj kakovostne, dovolj celovite za to, da bi lahko prišli do strokovnih predlogov, strokovnih podlag in odločitev, zaradi česar je tudi prišlo do določenega zamika, ki ga želimo tudi s tem ukrepom, tem organizacijskim ukrepom odpraviti v naslednjem obdobju. Zato je ta predlog interventnega zakona, s katerim določene naloge prenašamo na DSU, po naši oceni seveda potreben in seveda tudi upravičen.

Toliko morda samo v dodatno pojasnitev, zakaj ta odločitev, glede na to, da glede posameznih rešitev je že kolega državni sekretar Trbič omenil, seveda bomo pa potem odgovarjali še na dodatna vprašanja in pojasnili posamezne rešitve.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Nadaljujemo s predstavitvami, besedo dajem državnemu sekretarju, Juretu Lebnu iz Kabineta predsednika Vlade.

Ja, lep pozdrav!

Hvala za besedo.

Poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Tako, kot sta že moja dva predhodnika povedala, smo zdaj v fazi, kjer so bile narejene strokovne podlage, da lahko načrtujemo varno, varnejše sanacije in pa urejanje vodotokov, kjer se izvajajo cenitve, s katerimi predstavljamo, predstavljamo upravičencem odškodnine za svoje objekte. Smo zdaj v koraku, kjer moramo aktivno začeti delati podlage, da bomo lahko prišli do nadomestitvenih objektov.

Pri pregledu stanja in glede na to, tako kot je bilo omenjeno, da obstoječi postopki cenitev strokovnih podlag in tako naprej, terjajo veliko časa, smo pač prišli s predlogom in z rešitvijo, da ta del urejanja nadomestitvenih objektov, to pomeni objekt, ki gre iz obstoječe lokacije na novo lokacijo, in pa rušenje obstoječih starih objektov, ki jih je treba porušiti, da se prenese z nalogami v tem zakonu na DSU. Kar se tiče obstoječih porušenih objektov bo DSU prevzel nalogo, naredil projekt, objekt porušil in, tako kot je noter predvideno, ga predal v upravljanje Direkciji za vode. Zakaj za vode? Zato, ker je največ teh objektov, najlažje vam povem na način v vodnem telesu, to pomeni 50 metrov levo in desno od vodotoka in zato, ker na teh parcelah bo potem zaznamba v zemljiški knjigi, da se na njih ne bo možno graditi nič več. Predvsem gor ne bo možno gojiti koruze ali karkoli takega, ker potem tudi, če bo ta zadeva zalita, bomo spet morali se ukvarjati z odškodninami. Edina zadeva, ki bo lahko grajena na teh parcelah, je vodni ukrep protipoplavnosti ali pa zadrževalnika; predvsem je to zelo razvidno v povodju Savinje, Zgornja Savinjska dolina, kjer je tudi po obstoječih načrtih za državne prostorske načrte to predvideno.

Druga glavna naloga je pa potem zagotoviti nadomestitvene objekte na novih parcelah. Tukaj na strani države v bistvu potekata zdaj trenutno zelo aktivno dva procesa. En proces je ta, da, upam, s pomočjo vseh vas bomo ta zakon, bo potrjen in bomo lahko aktivno začeli delati s samimi upravičenci. Moram na začetku reči, da same cenitve so zelo dobre in večino, v vseh primerih predstavitev, cenitev in pa tudi obrazložitev vsem tistim upravičencem, ki gredo dol iz seznama, to pomeni, dol iz seznama pomeni, da lahko njihove objekte po strokovnih analizah varno varujemo s protipoplavnimi ukrepi, predstavljamo osebno; ker gre le za dom, smo se odločili, da to predstavljamo osebno, zato z gospodom Šeficem večino časa preživiva na terenu. Je odziv pri cenitvah naslednji, in sicer: hvala, bom vzel odškodnino, si bom sam zagotovil novo parcelo in svojo gradnjo. Slovenci smo samograditelji in to se potrjuje v teh odzivih. Seveda tisto, kar ste brali tudi v zadnjih nekaj, recimo 14 dnevih, so predvsem odgovori v enem primeru, kjer je doma tudi dodatna dejavnost a la mizarstvo. Ker predstavitev cenitev poteka na način, da jasno povemo, da upravičenec potem v miru zadevo prebere in lahko nazaj komentira te cenitve in te komentarje, na te komentarje ne odgovarjamo mi ampak cenilec, za katere ima tudi svojo štampiljko in je pristojen za to, smo v teh primerih ugotovili, da bodo morale biti cenitve dopolnjene zato, da se bo noter tudi odražal ta del dejavnosti. Iz vseh teh odzivov na terenu bo DSU izvajal naslednje tri scenarije. En scenarij je: upravičenec pride, se strinja z odškodnino, podpiše pogodbo, je postopek končan. V drugem scenariju upravičenec pride, se strinja z odškodnino, bo gradil sam, ima pa vprašanje: ali mi lahko kaj pomagate. V tem primeru bo za njih dve rešitvi nudene. Ena je ta: po predhodnem postopku javnega naročila bo narejena analiza izvajalcev, ki lahko za te višine cenitev opravijo novo gradnjo. Na tem seznamu bo tudi nabor novih objektov, ki jih je pripravilo ministrstvo za solidarnost, in druga varovalka v tem primeru je, da bo dobil upravičenec lahko osnutek popolne gradbene pogodbe z vsemi elementi; to sta dve varovalki, ki jim bomo pomagali, da ne bodo potem zneski samih gradenj višji. Ker morate vedeti, da na terenu v teh, v teh regijah, kjer so bile poplave, so šle cene 30 % plus gor za različne storitve. In pa druga. varovalka za to, da jih v izvajalec ne bo prinesel okoli, tudi ta pogodba, da jim pomagamo tistim, ki nimajo izkušenj s tega področja.

Ta tretji scenarij je pa ta glavni scenarij, kjer bo DSU kot investitor za upravičenca izvedel objekt. To pomeni čez celotne postopke. In na koncu predal upravičencu ključ v bančno garancijo in pa sam objekt. Po odzivih na trener trenutno bodo tudi taki primeri, mlade družine, ki ne želijo več, ki so si postavile hišo, ki jim je hišo podrlo, se ne želijo več iti čez ta proces, starejše, starejši, upokojenci, tako da smo oblikovali te rešitve predvsem s feedbackom s terena, da ne bo tisti, delamo v Ljubljani v pisarni nekaj, pojdimo na teren, pa probamo to na tak način rešiti. To je glede teh nalog na tej strani. Druga zadeva, ki se pa zelo aktivno ukvarja, pa je, da skupaj s kolegom Gajškom iz MNVP sediva aktivno z občinami, kjer je treba zagotoviti parcele za nadomestitvene objekte. V naslednjih treh tednih bo imela cirka 17 občin obdelanih.

V občinah so pa primeri različni. V eni občini je treba zagotoviti dve parceli, pa mogoče dodatno parcelo za gasilski dom, za šolo in tako naprej. Imamo pa občine tudi, kjer se dela manjša naselja po šest, osem hiš ali pa naselja, kjer bo, kjer bo 70+ objektov. Ravno zato, ker želimo pohitriti, te procese sedimo skupaj: občina, njihovi urbanisti, kolegi iz DRSV, z direkcije za vode, ministrstva, ki pokriva prostor in tako naprej, zato da te postopke pospešimo, da bomo tudi lahko zagotovili v tem procesu bazen parcel, ki jih bodo imeli upravičenci na voljo, da se bodo lahko tja preselili. Ampak trenutno tako da trenutno so odzivi na terenu pozitivni, seveda v vsaki skupini, v vsaki organizaciji je nek delež ljudi, ki so slabe volje, ki bodo vedno našli problem v vsaki zadevi, ampak ravno pa zato probava midva to delati osebno in probamo potem ažurno tudi na te komentarje nazaj odgovarjati, da se aktivnosti na terenu odvijajo naprej, čim hitreje. Mogoče gospa predsednica, toliko za začetek, potem ko bodo pa verjetno kakšna vprašanja bom pa tudi probal primere.

Primere pokazati kako je na terenu, pa kako se jih zdajle v vseh aktivnostih, ki se dogajajo, rešujejo naprej. Hvala.

Ja, lep pozdrav!

Hvala za besedo.

Poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Tako, kot sta že moja dva predhodnika povedala, smo zdaj v fazi, kjer so bile narejene strokovne podlage, da lahko načrtujemo varno, varnejše sanacije in pa urejanje vodotokov, kjer se izvajajo cenitve, s katerimi predstavljamo, predstavljamo upravičencem odškodnine za svoje objekte. Smo zdaj v koraku, kjer moramo aktivno začeti delati podlage, da bomo lahko prišli do nadomestitvenih objektov.

Pri pregledu stanja in glede na to, tako kot je bilo omenjeno, da obstoječi postopki cenitev strokovnih podlag in tako naprej, terjajo veliko časa, smo pač prišli s predlogom in z rešitvijo, da ta del urejanja nadomestitvenih objektov, to pomeni objekt, ki gre iz obstoječe lokacije na novo lokacijo, in pa rušenje obstoječih starih objektov, ki jih je treba porušiti, da se prenese z nalogami v tem zakonu na DSU. Kar se tiče obstoječih porušenih objektov bo DSU prevzel nalogo, naredil projekt, objekt porušil in, tako kot je noter predvideno, ga predal v upravljanje Direkciji za vode. Zakaj za vode? Zato, ker je največ teh objektov, najlažje vam povem na način v vodnem telesu, to pomeni 50 metrov levo in desno od vodotoka in zato, ker na teh parcelah bo potem zaznamba v zemljiški knjigi, da se na njih ne bo možno graditi nič več. Predvsem gor ne bo možno gojiti koruze ali karkoli takega, ker potem tudi, če bo ta zadeva zalita, bomo spet morali se ukvarjati z odškodninami. Edina zadeva, ki bo lahko grajena na teh parcelah, je vodni ukrep protipoplavnosti ali pa zadrževalnika; predvsem je to zelo razvidno v povodju Savinje, Zgornja Savinjska dolina, kjer je tudi po obstoječih načrtih za državne prostorske načrte to predvideno.

Druga glavna naloga je pa potem zagotoviti nadomestitvene objekte na novih parcelah. Tukaj na strani države v bistvu potekata zdaj trenutno zelo aktivno dva procesa. En proces je ta, da, upam, s pomočjo vseh vas bomo ta zakon, bo potrjen in bomo lahko aktivno začeli delati s samimi upravičenci. Moram na začetku reči, da same cenitve so zelo dobre in večino, v vseh primerih predstavitev, cenitev in pa tudi obrazložitev vsem tistim upravičencem, ki gredo dol iz seznama, to pomeni, dol iz seznama pomeni, da lahko njihove objekte po strokovnih analizah varno varujemo s protipoplavnimi ukrepi, predstavljamo osebno; ker gre le za dom, smo se odločili, da to predstavljamo osebno, zato z gospodom Šeficem večino časa preživiva na terenu. Je odziv pri cenitvah naslednji, in sicer: hvala, bom vzel odškodnino, si bom sam zagotovil novo parcelo in svojo gradnjo. Slovenci smo samograditelji in to se potrjuje v teh odzivih. Seveda tisto, kar ste brali tudi v zadnjih nekaj, recimo 14 dnevih, so predvsem odgovori v enem primeru, kjer je doma tudi dodatna dejavnost a la mizarstvo. Ker predstavitev cenitev poteka na način, da jasno povemo, da upravičenec potem v miru zadevo prebere in lahko nazaj komentira te cenitve in te komentarje, na te komentarje ne odgovarjamo mi ampak cenilec, za katere ima tudi svojo štampiljko in je pristojen za to, smo v teh primerih ugotovili, da bodo morale biti cenitve dopolnjene zato, da se bo noter tudi odražal ta del dejavnosti. Iz vseh teh odzivov na terenu bo DSU izvajal naslednje tri scenarije. En scenarij je: upravičenec pride, se strinja z odškodnino, podpiše pogodbo, je postopek končan. V drugem scenariju upravičenec pride, se strinja z odškodnino, bo gradil sam, ima pa vprašanje: ali mi lahko kaj pomagate. V tem primeru bo za njih dve rešitvi nudene. Ena je ta: po predhodnem postopku javnega naročila bo narejena analiza izvajalcev, ki lahko za te višine cenitev opravijo novo gradnjo. Na tem seznamu bo tudi nabor novih objektov, ki jih je pripravilo ministrstvo za solidarnost, in druga varovalka v tem primeru je, da bo dobil upravičenec lahko osnutek popolne gradbene pogodbe z vsemi elementi; to sta dve varovalki, ki jim bomo pomagali, da ne bodo potem zneski samih gradenj višji. Ker morate vedeti, da na terenu v teh, v teh regijah, kjer so bile poplave, so šle cene 30 % plus gor za različne storitve. In pa druga. varovalka za to, da jih v izvajalec ne bo prinesel okoli, tudi ta pogodba, da jim pomagamo tistim, ki nimajo izkušenj s tega področja.

Ta tretji scenarij je pa ta glavni scenarij, kjer bo DSU kot investitor za upravičenca izvedel objekt. To pomeni čez celotne postopke. In na koncu predal upravičencu ključ v bančno garancijo in pa sam objekt. Po odzivih na trener trenutno bodo tudi taki primeri, mlade družine, ki ne želijo več, ki so si postavile hišo, ki jim je hišo podrlo, se ne želijo več iti čez ta proces, starejše, starejši, upokojenci, tako da smo oblikovali te rešitve predvsem s feedbackom s terena, da ne bo tisti, delamo v Ljubljani v pisarni nekaj, pojdimo na teren, pa probamo to na tak način rešiti. To je glede teh nalog na tej strani. Druga zadeva, ki se pa zelo aktivno ukvarja, pa je, da skupaj s kolegom Gajškom iz MNVP sediva aktivno z občinami, kjer je treba zagotoviti parcele za nadomestitvene objekte. V naslednjih treh tednih bo imela cirka 17 občin obdelanih.

V občinah so pa primeri različni. V eni občini je treba zagotoviti dve parceli, pa mogoče dodatno parcelo za gasilski dom, za šolo in tako naprej. Imamo pa občine tudi, kjer se dela manjša naselja po šest, osem hiš ali pa naselja, kjer bo, kjer bo 70+ objektov. Ravno zato, ker želimo pohitriti, te procese sedimo skupaj: občina, njihovi urbanisti, kolegi iz DRSV, z direkcije za vode, ministrstva, ki pokriva prostor in tako naprej, zato da te postopke pospešimo, da bomo tudi lahko zagotovili v tem procesu bazen parcel, ki jih bodo imeli upravičenci na voljo, da se bodo lahko tja preselili. Ampak trenutno tako da trenutno so odzivi na terenu pozitivni, seveda v vsaki skupini, v vsaki organizaciji je nek delež ljudi, ki so slabe volje, ki bodo vedno našli problem v vsaki zadevi, ampak ravno pa zato probava midva to delati osebno in probamo potem ažurno tudi na te komentarje nazaj odgovarjati, da se aktivnosti na terenu odvijajo naprej, čim hitreje. Mogoče gospa predsednica, toliko za začetek, potem ko bodo pa verjetno kakšna vprašanja bom pa tudi probal primere.

Primere pokazati kako je na terenu, pa kako se jih zdajle v vseh aktivnostih, ki se dogajajo, rešujejo naprej. Hvala.

Hvala tudi vam.

Besedo zdaj dajem predstavniku Zakonodajno-pravne službe, doktor Dušanu Štrusu, izvolite besedo.