11. nujna seja

Odbor za finance

16. 4. 2019
podatki objavljeni: 16. 4. 2019

Transkript

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje! Začenjam 11. nujno sejo odbora za finance. Obvestil o tem, da bi bil kateri poslanec ali poslanka zadržan, nisem prejel. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje poslanec Dejan Kaloh, namesto poslanca Franca Rosca. S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora in ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI. Predlagatelj zakona je Vlada. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem je 17. aprila letos vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora tudi s to točko dnevnega reda. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 30. seji, 8. aprila 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. aprila 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 19. aprila 2019. Amandmaje k predlogu zakona so vložile poslanske skupine koalicije k 4. členu predloga zakona in Poslanska skupina Levica k 2., 3. in 5. členu predloga zakona. Oboji z dne 23. aprila 2019. Prejeli ste tudi pregled amandmajev k predlogu zakona za matično delovno telo z današnjim datumom. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.  Besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, to je minister za finance gospod Andrej Bertoncelj za dopolnilno obrazložitev členov predloženega zakona.  Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora! Predlog zakona sledi sklepu Ekonomsko-socialnega sveta, ki je 22. marca letos soglasno sprejel odločitev, da se pripravijo zakonodajne rešitve za davčno ugodnejšo obravnavo regresa že za leto 2019. S predlogom, ki ga imate pred seboj, Vlada predlaga spremembo davčne obravnave regresa za letni dopust na način, da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja, ne bo štel regres za letni dopust v višini 100 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, to je do višine 100 %. Država se s tem v celoti odpoveduje prispevkom za socialno varnost in dohodnini v korist zaposlenim. Ugodnejša davčna obravnava tega dohodka, se bo uporabljala za vsa izplačila od 1. januarja letos. Za zaposlene, ki pa bodo do uveljavitve tega zakona regres že prejeli oziroma so ga že v tem času prejeli, pa bodo preveč izplačano akontacijo dohodnine prejeli na podlagi odločbe državnega organa. Predlog zakona je soglasno podprla tudi Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Predlagana sprememba je prvi, od več predvidenih korakov, k ugodnejši davčni strukturi. Vlada bo predvidoma še v letošnjem letu predlagala tudi nabor drugih ukrepov, ki bodo na splošni ravni razbremenili dohodke iz dela. Razlog za navedene ukrepe so neugodna struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela. Vlada se zaveda, da mora z povečanjem odpornosti gospodarstva še naprej prednostno slediti ciljem zagotavljanja predvidljivega in stabilnega poslovnega okolja. Pomembno je ohranjanje gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti, pri čemer so pomembni dejavnik tudi razmerja na globalnem trgu dela, torej sposobnost gospodarstvo obdržati in privabiti ustrezne kadre. Na podlagi podatkov odmere dohodnine za leto 2016, v višini izplačila regresa, ocenjujemo, da bo predlog zakona znižal prihodke državnega proračuna iz naslova dohodnine, v prvem letu uveljavitve predloga, za okoli oziroma največ do višine 90 milijonov evrov. Vlada pa bo predvidoma še v letošnjem letu pripravila nabor zakonodajnih rešitev, za zagotovitev davčne stabilnosti. Rešitve se bo glede na ekonomsko strukturo davkov pripravilo na področju obdavčitev dohodkov fizičnih oseb iz kapitala, najemnin, dejavnosti in od dobičkov od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter na področju obdavčitve z davkom dohodkov pravnih oseb. Ob vsem navedenem, se bo nadaljevalo tudi izvajanje tako imenovanih mehkih ukrepov, na področju učinkovitega pobiranja davkov. Vlada meni, da predstavlja predlog zakona prvi korak v smeri davčne razbremenitve dela in je zato korak v pravo smer, k povečanju konkurenčnosti gospodarstvo na segmentu davčne obremenitve dohodkov iz dela oziroma njenemu zmanjševanju. Prav tako ocenjujemo, da je predlog dober za zaposlene. Hvala.
Hvala, gospod minister. Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospa Andreja Kurent, imate besedo. Prosim.
Andreja Kurent
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojim nalogom pripravila pisno mnenje – dobili ste ga pred enim tednom, zato le povzetek oziroma glavni poudarki. Najprej smo opozorili, da je po našem mnenju termin »vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine« premalo določen, še zlasti v primerjavi z definicijo v istem členu, na katero se ta člen ne sklicuje. Potem smo opozorili, da gradivo v uvodu sicer napoveduje spremembo podzakonskega akta, česar v zakonskem besedilu ni. Potem dve manjši pripombi – ena od teh tudi rezultira v amandmaju. Gre za vprašanje skladnosti znotraj samega zakona. Tudi na to mora Zakonodajno-pravna služba pazit. Potem pa v zvezi s prihodnjimi in končnimi določbami – smo pa opozoril na pomanjkljivo obrazložitev oziroma utemeljitev retroaktivnega, dopustnosti, retroaktivnega učinkovanja zakona. Gre namreč za to, da drugi ustavni pogoji po našem mnenju niso sporni, vprašljivo pa je, ali oziroma ko bo Vlada predstavila stališče, da gre v tem primeru za javno korist – to zahteva Ustava – na Državnem zboru pa je seveda, da se odloči, ali temu je tako ali ne. Potem smo opozorili tudi na ne dovolj jasen podatek, za kateri regres gre – ali gre to res za regres, celoten regres, ki je prejet v davčnem letu 2019, to so lahko namreč tudi prejšnji regresi. Glede tega smo dobili ustno pojasnilo. Opozorili smo, ponovno, medsebojna skladnost zakonov, da posebne odločbe davčnega organa ne predvideva niti Zakon o davčnem postopku niti ne ZUP, končno pa še, da je treba tudi dat dodatne razloge oziroma vsaj kakšen razlog, zakaj, se predlaga uveljavitev zakona naslednji dan po objavi.   (nadaljevanje) Tudi v tem primeru gre za odstop od ustavne določbe, še zlasti ker se mora regres po delovnopravni zakonodaji izplačati šele do 1. julija; tako je do takrat še nekaj časa.  Hvala lepa.
Hvala.  Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Miha Kordiš nadomešča poslanca Primoža Siterja iz Poslanske skupine Levica.  Končali smo z uvodnimi obrazložitvami.  Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih, v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasuje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)  Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 1. člen zakona, h kateremu ni vloženih amandmajev. Prijavil se je že poslanec Jani Ivanuša. Poslanec, imate besedo.
Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim, posebej še gostom! V zvezi z dohodnino imam tri vprašanja. In sicer, Vlado ali Zakonodajno-pravno službo sprašujem, ali obstaja pravna podlaga za to, da se izplača regres v dveh ali več obrokih. Prav tako me zanima, ali mora biti regres, na primer, za vse zaposlene v enem podjetju enak.  Nato me zanima, kaj bo z regresom, ko bo višji od 100 % povprečne plače, ali se bo razlika, torej znesek nad povprečno plačo, štela v davčno osnovo pri odmeri letne dohodnine. Se pravi, primer, če dobim 2 tisoč evrov plače, do tisoč 714, se pravi, bruto, neto, ni prispevkov, od tisoč 714 do 2 tisoč evrov, me zanima ta razlika, ali se bo štela v davčno osnovo pri odmeri dohodnine.  In še tretje vprašanje. Komu se bo vrnila že plačana akontacija dohodnine, zanima me, kako bo prišla do delavca. Recimo, jaz, ki sem v Državnem zboru zaposlen, verjamem, da bo Državni zbor, ki odmeri mojo akontacijo dohodnine, dobil nazaj. Primerjava je sicer malo »štosna«, ali pride to do mene ali do delavca v tem primeru.  Toliko. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Zdaj so bila navedena čisto konkretna vprašanja, predvsem na Vlado, zato predlagam, da nadaljujemo tako, da predstavnik Vlade, minister za finance, odgovori na ta vprašanja, in potem nadaljujemo razpravo. Očitno je, da bi želela besedo državna sekretarka Ministrstva za finance. Gospa Natalija Kovač Jereb, imate besedo, izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Spoštovani poslanci in poslanke! Gospod Ivanuša, glede izplačila regresa. Izplačilo regresa je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih, se pravi, mora se po zakonodaji izplačati do 1. 7., do takrat pa se lahko tudi v več delih izplačuje.  Glede vračila dohodnine. Tu smo napisali, da se bo - mislim, to so tehnični predlogi zakona - preveč plačana dohodnina vračala zaposlenemu. Se pravi, če bo zaposleni imel odprto pooblastilo na e-davkih, se mu bo vročala odločba preko e-davkov, drugače pa se bo fizično vročala odločba po Zakonu o upravnem postopku. Se pravi, zaposlenemu se bo vračal regres in vsak od zaposlenih bo prejel tudi odločbo o vračilu preveč plačane dohodnine.  Glede izplačila regresa nad 100 % povprečne plače pa bo veljala zakonodaja, se pravi, Zakon o dohodnini in Zakon o davkih in prispevkih, ZPIZ. Se pravi, se mora obračunati dohodnina in ZPIZ, prispevki za zdravstvo in …
Hvala lepa, gospa državna sekretarka.  Naslednji prijavljeni k razpravi je poslanec Andrej Šircelj. Sprašujem še poslanke in poslance, kdo se želi prijaviti k razpravi. Poslanec Kordiš in poslanec Horvat. Besedo zdaj dajem poslancu Širclju.
Hvala lepa, predsednik.  Minister, predsednik Fiskalnega sveta, dobro jutro! Eno vprašanje v zvezi s tem zakonom imam še, minister. Omenjali ste, da bo zaradi tega 90 milijonov manj dohodnine. Ali lahko ocenite še, koliko bo manj prispevkov glede na obstoječo ureditev. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod minister oziroma gospa državna sekretarka, ali lahko vi daste takoj odgovor? Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Glede na ocene, ki jih imamo za leto 2016 smo ocenili, da bi bilo med milijon 200, milijon in pol manj prispevkov.
Hvala lepa. Naslednji ima razpravo poslanec Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Vlada se je odločila, da bo nadaljevala po stezah svojih predhodnic in za dvig neto dohodkov posega po strategiji davčnega razbremenjevanja. Danes to, kar obravnavamo, je razbremenjevanje regresa. Če pristanemo na okvirje davčnih razbremenitev, pa ne moremo pristati, da se ta razbremenitev naredi kar počez za regres za vse upravičence, tudi tiste, ki imajo že danes več kot dovolj denarja. Zato smo v Levici vložili amandma, ki razbremenitev ohranja za tiste na delavskih plačah, za prvi, drugi dohodninski razred. Pri tretjem dohodninskem razredu, to je, recimo, razred v katerega padem sam kot plača, pa se to razbremenjevanje začne omejevati. No, četrti in peti dohodninski razred, tu pa razbremenitve regresa ne bi vpeljali, ker trenutno je tako, da je vladni predlog sila sila nepravičen. Neki delavki za trakom dajem ekstra neto dohodka za 160 evrov, nekomu z zelo visokimi dohodki, recimo, predsedniku uprave Nove Ljubljanske banke pa namenja dodatnih 500 evrov. In to zagotovo ni fer. Razbremenitve naj bodo deležni samo tisti, ki v naši družbi zares delajo, potrebujejo večjo plačo tudi zato, pardon, večje dohodke tudi zato, da se lažje potegnejo iz meseca v mesec in si na koncu privoščijo še nek resnejši dopust. Ne pa tisti, ki že sedaj beležijo svoje letne dohodke, recimo, v šest mestih številkah. To je naš amandma. Podobnega smo vložili že za prispevno razbremenitev tega predloga. Danes ga pa vlagamo še za razbremenitev na strani davkov. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, predsednik, člani Fiskalnega sveta, drage kolegice in kolegi! Naj uvodoma povem, da bo Poslanska skupina Nove Slovenije to novelo zakona o dohodnini podprla. Smo pa zelo razočarani, ker mi, opozicija, ko mi vlagamo zakone najprej poslušamo eno dolgo serijo s strani Vlade in s strani koalicijskih poslanskih skupin, kako da so naši pristopi nesistemski, neceloviti in ne vem, da smo jih že kolikokrat predlagali in takšne in podobne statistike. To je šolski primer nesistemskega reševanja zakona o dohodnini. To je šolski primer reševanja problema, akutnega problema v Sloveniji, ki se mu reče prevelika obremenitev dela. Tukaj na tej točki, na točki prevelike obremenitve, davčne seveda, dela se najbrž vsi strinjamo.  Ja, gospod minister je povedal, ta zakon je nastal na podlagi sklepa Ekonomsko-socialnega sveta. Prav. Ali je prepovedano, da Vlada in Državni zbor daje boljše rešitve kot je predlagal Ekonomsko-socialni svet? Po moje ni prepovedano, če so rešitve boljše. In zakaj nujni postopek? Ali gori voda? Zakaj nujni postopek? Odgovor je jasen. Zato, ker je to predvolilni bombonček. Mi imamo čez kakšen mesec evropske volitve… /predvajanje zvočnega posnetka na telefonu./
Samo trenutek prosim. Gospoda prosim, če ugasne telefon. Poslanec je bil zdajle zmoten do tega nivoja, da je očitno se mu tok razprave malo prekinil. Gospod je seveda zelo izkušen in ne dvomim, da bo znal tudi nadaljevati. Prosim pa, da se vsi skupaj umirimo. Gospod Horvat, vi pa nadaljujte, prosim.
Gospod, hvala lepa za vzdrževanje nereda na seji, kar je vaša naloga in jo odlično opravljate. Seveda me ta zadeve ni zmotila, sem pa poslušal, ali je kaj govora o dohodnini. Pa ni, ne! / smeh/  Glejte, gospod minister, kot rečeno, je povedal, da je ta zakona nastal na podlagi sklepa Ekonomsko-socialnega sveta in da bo vlada nadaljevala z zagotovitvijo davčne stabilnosti. To lahko razumem kot uvajanje nekih novih davkov, ki bodo ta izpad na področju dohodnine kompenzirali. Teh 90 milijonov očitno vlada načrtuje z nekimi novimi davki kompenzirati. O tem, kako bi se pa naj vlada ali pa država racionalizirala, kar je permanentna skrb v gospodarskih družbah, nočem reči, da je država gospodarska družba, ampak v gospodarskih družbah so edina stalnica spremembe racionalizacija, optimizacija poslovanja, manjši stroški in tako naprej. In jaz mislim, da enkrat moramo tudi o tem začeti razmišljati na področju funkcioniranja slovenske vlade in ta nujni postopek še enkrat, nujno postopek, ker trdim, da ne gori voda, je dokaz, velik dokaz, da gre za predvolilni bombonček.  Na eni strani predsednik vlade, gospod Šarec, noče govoriti v Evropskem parlamentu, ker pravi, da je to, da bi doživljal očitke, češ da zlorablja ta trenutek v predvolilne namene, na drugi strani pa smo priča vsaj dvema evidentnima situacijama, ta je redna seja Državnega zbora za mesec aprila praktično brez snovi, brez štofa, brez zakonov, ki bi prišli iz strani Vlade.  No, to, kar je pa zdaj prišlo pa je seveda dobesedno predvolilni bombonček in to me nihče ne bo prepričal, ker - zdaj kakorkoli, preveč bahavi so cilji, ki so zapisani v tem zakonu. Piše: Cilj spremembe davčne obravnave regresa za letni dopust je doseči razbremenitev dela za vse delavce v delovnem razmerju in sicer tako, da se poveča njihov razpoložljivi dohodek. Hvala bogu, mi smo prvi za to, da se delavcem da več, ne bom ponavljal kako ste zavrnili, vsaj koalicija in vlada na novembrski seji novelo Zakona o dohodnini, ki smo ga pripravili v Novi Sloveniji in je bil na nek način že izpogajan v tistem času, ko smo se pogajali še za vstop v koalicijo, vendar se je potem dokončno pokazalo, da ni bilo zaupanja, da je bila na strani strank levo od sredine zgolj figa v žepu. Takrat smo rekli, da bomo najvišjo dohodnino, najvišjo davčno stopnjo v dohodnini, to je 50 %, znižali na 43 in da bomo dvignili splošno dohodninsko olajšavo. Jaz sem pričakoval, res sem pričakoval, da bo zdaj v tej noveli dohodnine tudi ukinjen najvišji dohodninski razred, torej ukinjena najvišja dohodninska stopnja, o kateri sva se izjemno korektno z ministrom, ko je bil še kandidat, pogovarjala na hearingu in je sam že imel pri roki izračune, ker je pričakoval takšno vprašanje, logično, da pravzaprav, če ukinemo 50 % davčno stopnjo dohodnine, je to izpad 12, morda 15 milijonov evrov, torej relativno malo v celotnem globalu, koliko nam dohodnina prinese.  Naj še povem, da smo mi s pripravljalnimi amandmaji - nekako nismo hoteli težiti, smo po korektni razpravi s službami Odbora za finance nekako ugotovili oziroma smo bili opomnjeni, ad amandma ne bi bil korekten. Namreč, kaj smo želeli? Mi smo želeli amandmirati 5. člen oziroma dodati 5.a člen, pa dovolite, da ga preberem: »Ne glede na določbe 131. člena Zakona o delovnih razmerjih, lahko delodajalec izplača regres za letni dopust v letu 2019 v dveh obrokih, pri čemer mora biti prvi obrok najmanj v višini minimalne plače in mora biti izplačan do 1. julija tekočega koledarskega leta, drugi obrok pa lahko izplača delodajalec do 31. decembra tekočega leta«. Res je, zadrega je v Zakonu o delovnih razmerjih, se strinjam in sem hvaležen strokovni službi tega odbora. Če bi se hoteli resno lotiti regresa za letni dopust, bi morala Vlada odpreti tudi Zakon o delovnih razmerjih. Ker je izrazito socialistična dikcija, da je treba regres izplačati do 1. julija, kar pomeni po drugi strani, da mi delavcem jemljemo svobodo in jih naganjamo na dopust v nekem večjem kosu in to v glavnem v poletnem času. Ja, okej takrat, ko so tudi šolske počitnice, družina mora biti vsaj nekaj časa skupaj, ampak hvala za takšno svobodo, če pa smo zelo realni, pa če vprašate psihologe, ki se ukvarjajo s psihologijo dela in sami mi boste pritrdili, da mi vsi pravzaprav potrebujemo morda več krajših dopustov. ne pa da vsi rinemo poleti na morje in danes, ko bo ta novela Zakona o dohodnini sprejeta, nam bodo Hrvati zelo hvaležni. Veste o čem govorim. In zaključujem ta del razprave z vprašanjem za gospoda ministra. Ali ocenjuje, da bodo mednarodne lestvice, recimo OECD je relevantna organizacija, ki meri obremenitev dela – ali bodo te lestvice zaznale to noveliranje Zakona o dohodnini. Zakaj je to pomembno? To je pomembno za investitorje potencialne, ki jih krvavo potrebujemo v tej državi. In ker je Slovenija svetovna rekorderka, svetovna rekorderka po tisti najvišji mejni davčni stopnji – torej za tiste, ki zaslužijo največ, ko se vprašajo, koliko mi pobere država, če jaz zaslužim en dodaten evro? Odgovor je 61 %. A je to za investitorje atraktivno, ali ni? To bi želel slišati mogoče v nadaljnji razpravi, naprej pa od gospoda ministra. Za zdaj pa hvala gospod predsednik.
Hvala, gospod poslanec. Takole gospod minister, jaz bi prosil glede na izvajanji poslanca Kordiša in poslanca Horvata, da se v odgovorih orientirate na to, kar je bilo tukaj povedano z njune strani. Izvolite, imate besedo v kolikor želite seveda.
Andrej Bertoncelj
Bom kratek. Vlada podpira svoj predlog in dva glede tega bo pa seveda čas pokazal, kako bo OECD ta ukrep, ki je seveda samo eden izmed ukrepov, ko govorimo samo o razbremenitvi regresa. Lahko vama povem občutke zadnjega srečanja mojega in guvernerja iz Washingtona na srečanju Svetovne banke mednarodnega denarnega sklada, kjer so Sloveniji kot eni izmed redkih držav napisali pozitivne obete, pozitiven »outlook«. Tako da… in seveda v okviru tega jaz pričakujem, da ta sprememba ne bo vplivala ne pozitivno, ne negativno na njihovo oceno, ker ni takšnega obsega. Hvala.
Hvala, gospod minister. Nadaljujemo z razpravo. Kdo še želi razpravljati? Najprej bi bil poslanec Mesec, pa za njim poslanec Kordiš. Poslanec Luka Mesec, izvolite prosim.
Ja, hvala lepa. V Levici smo že večkrat poudarili, da smo do tovrstnih davčnih razbremenjevanj zadržani in sicer predvsem zato, ker trenutno smo še v nekem obdobju gospodarske rasti, ko prihodki države z naslova davkov rastejo, ampak če bomo to zapravili, se nam lahko obeta črn scenarij, ko pride kriza. Takrat država denar potrebuje. Potrebuje ga za to, da pomaga povleči gospodarstvo iz krize in bistveno bolj prav nam bo prišel evro takrat, ko bo se začela gospodarska rast ohlajati in bomo recimo zagnali stanovanjsko gradnjo ali pa gradnjo železnic, zato, da bomo pomagali državi iz krize kot zdaj, z davčnimi razbremenitvami. Posebej, če so netargetirane. Mi smo vložili amandma, s katerim poskušamo vsaj minimalno popravit vladni predlog regresa. Namreč, ta gre trenutno takole: na regres se plača dohodnina in delavec v prvem dohodninskem razredu plača 16 % od regresa za dohodnino, torej če dobi tisoč evrov neto oziroma če dobi tisoč evrov regresa, bo od tega plačal 160 evrov dohodnine. Če dobi, na drugi strani, recimo predsednik uprave NLB tisoč evrov regresa, bo od tega plačal 39 ali 50 % dohodnine. Torej, 390 evrov ali 500 evrov. Vladni predlog pa razbremenjuje vse enako. Se pravi, razbremenjuje enako tistega v prvem dohodninskem razredu, kot tistega v petem dohodninskem razredu, s tem da tistemu v prvem dohodninskem razredu da 160 evrov, tistemu v petem pa 500. Mi smo malo pogledali, kako je to urejeno v drugih državah in ugotovili, da ima recimo Avstrija, po kateri se radi zgledujemo, za regres posebno progresivno dohodninsko lestvico. Se pravi, več kot zaslužiš, višjo dohodnino plačaš na regres. To je načeloma do zdaj veljalo tudi pri nas. Zdaj, Vlada to tukaj odpravlja, ker želi dati malo več, bi rekel, prostora, za neto izplen pri regresu, ampak vseeno bi bilo pa pravično, da razbremenimo predvsem tiste, ki doslej še nikoli niso bili razbremenjeni s strani zadnjih vlad. Se pravi, nižji in srednji razred. In, mi smo pripravili amandma, po katerem so vsi do približno tisoč 300 evrov mesečno neto plače – to je velika večina zaposlenih.. veste, da ima dve tretjini Slovencev manjšo plačo od tisoč evrov neto mesečno – se pravi, ciljamo na veliko večino zaposlenih. Tem bi pustili 100 % razbremenitev regresa. Ti ljudje vendarle rabijo ta denar za to, da si privoščijo dopust, poleti. Temu je regres konec koncev tudi namenjen, ne? Se pravi, regres je pač plača, ki naj bi jo potem lahko zaposlen porabil za to, da pelje družino ali pa pač, partnerja, partnerko in tako naprej, na dopust. Po drugi strani pa ljudje, ki imajo, ne vem, 5 tisoč evrov neto plače ali pa 3 tisoč evrov neto plače, pa mislim, da ne rabijo takih davčnih odpustkov, posebej ne rabijo trikrat večjega odpustka, kot ga dobi tisti v prvem dohodninskem razredu, kar počne ta reforma. Zato smo predlagal amandma, po katerem bi to izravnali – se pravi da, zares targetiramo delavski razred, v najširšem smislu, medtem ko pri ostalih se približujemo dosedanji ureditvi. Bi pa še tole povedal v odgovor na to, kar je prej Jožef Horvat govoril. Zdaj, pri tovrstnih razpravah me malo moti nekonsistentnost. Po eni strani, navijate v bistvu za zelo ambiciozne dohodninske razbremenitve – vaša recimo, jesenska, ali pa tista, ki ste jo želeli imet v koalicijski pogodbi, bi bistveno bolj zarezala v proračun, kot bo tale. Vi po navadi naredite reformo ali pa predlagate reformo, ki bi letela tam nekje na 500, 600 milijonov davčne razbremenitve. Ta, po ministrovih ocenah, naj bi prinesla proračunski primanjkljaj oziroma proračunski izpad v višini nekje 90 milijonov. Ampak, po drugi strani pa pogosto ob obravnavah proračuna, se postavite na stran občin in rečete, ja - prej sem prebral na spletni strani – že od leta 2015 naprej, se recimo v NSi zavzemate za to, da bi morala povprečnina za občine preseči 600 evrov, s čimer se absolutno strinjamo, ampak, 54 % prihodkov občin oziroma povprečnine občin, predstavlja prav dohodnina. In zdaj, če zarežete v dohodnino, pač bo treba vzet nekje drugje, ne, in to me moti, mislim, ne morete pred enim mesecem ali pa dvema, ko so bile tukaj občine jezne na državo, govorit, da si zaslužijo absolutno višjo povprečnino in da mora it na 600 evrov, zdaj, dva mesece kasneje bi pa kar zarezali v dohodnino in ne samo takole, da se razbremeni regres, vi govorite o odpravi petega dohodninskega razreda, pa ne vem kaj še vse. Mislim, da je treba v politiki biti konsistenten in zelo jasen kaj so tvoji cilji. Cilji Levice so imeti socialno državo, imeti državo, ki bo vsem zagotavljala enake možnosti, imeti državo, ki bo zagotavljala relativno družbeno enakost in državo, ki bo dala od sebe veliko storitev, se pravi, kakovostno šolstvo, zdravstvo, občine ki bodo lahko skrbela za svoje občane, da bodo imeli recimo zastonj vrtec, ker ga zdaj nimajo, ampak za te stvari pač moramo plačati davke. Te stvari stanejo. In Slovenija ni nadpovprečno obremenjena. Slovenija je nekje v povprečju OECD po obremenitvah z davki. Če pogledamo sosednje države, boste pa videli, da so obdavčene še bistveno bolj, z Avstrijo, Nemčijo, itn. Poglejte kako so tam obdavčene plače. Tako da, kar se nas tiče, mi smo pripravljeni to podpreti, ampak zgolj če je sprejet naš amandma, sicer pa nasprotujemo tovrstnim politikam, ker nas je taka politika že enkrat pripeljala v krizo kjer je država ostala brez denarja.
Hvala lepa.  Repliko ima poslanec Jožef Horvat, za njim pa razpravo poslanec Miha Kordiš.  Gospod Horvat, prosim.
Hvala lepa gospod predsednik in hvala kolegu Luki Mesecu, ki je analiziral naš pristop, našo politiko, politiko Nove Slovenije. naložili ste mi, da naj pogledam kako funkcionirajo, nekako takole ste rekli, sosednje države. jaz že dolgo to gledam, veste gospod Luka Mesec, dolgo že gledam na sever v Avstrijo, kamor hodi ogromno, okrog 20 tisoč Pomurcev dnevno ali tedensko. Dohodnina je tam malo drugačna, atraktivnejša kot pri nas. Na letni ravni je davčna oprostitev ali pa, če hočete, splošna dohodninska olajšava je na letni ravni 11 tisoč evrov. Zato morajo naši državljani, naši rezidenti, naši dohodninski zavezanci, ki delajo v Avstriji, toliko dohodnine doplačevati in hodijo k meni v poslansko pisarno in me sprašujejo kaj naj naredijo. Saj to si lahko sami pogledate. Čudno, da se niste nič vprašali, kako pa to, da se je v zadnjem letu, dejansko v zadnjem proračunu, rebalansu, poraba države povečala za 1,13 milijarde, in da se je od leta 2016, poraba države povečala za 2,4 milijarde evrov, pa niste nič vprašali kje bomo pa to vzeli. Nič pa ne govorite o racionalizaciji. In ko govorite o občinah, seveda smo tukaj mi različni. Jasno, da mi pač zagovarjamo načelo subsidiarnosti, decentralizacijo države, saj to vedno več strank v Državnem zboru o tem govori, o uvedbi pokrajin, če hočete čisto konkretno, ker če tega ne bomo naredili, bomo res imeli izjemno razvito Ljubljano, ljubljansko regijo pa še malo bolj potem tudi seveda zahodno kohezijsko regijo, zahodno Slovenijo. Razkorak, razvojni razkorak med vzhodno Slovenijo in zahodno, pa je vsako leto večji in nihče niti ne trzne z najmanjšim prstom na Vladi ob teh številkah.
Hvala gospod poslanec.  Razpravo ima poslanec Miha Kordiš. Prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. Prijavil sem se zaradi tega, ker bi zastavil gospodu ministru zelo preprosto vprašanje. Zakaj bogatim v naši državi dajete davčni odpustek pri regresu? Zakaj, spet bom potegnil vem primer predsednika uprave Nove Ljubljanske banke, je on opravičen do dodatnih 500 evrov regresa, nekdo na delavski plači pa z dodatnih 160 evrov regresa? Spomnimo, samo v prejšnjem mandatu so bili bogati oziroma 10 % največjih plač, če želite, deležni za 80 milijonov evrov letno davčnih odpustkov. Kakšna družbena racionala vas vodi v tako odločitev   (nadaljevanje) Kaj dobrega za našo družbo je na tem, da tisti, ki imajo že zdaj »ohoho« veliko denarja, tega dobijo še več? In to na račun davkov, torej tistih davkov, ki financirajo infrastrukturo, financirajo socialno državo, uporabniki katere so ravno tisti na delavskih plačah. In kaj je tako zelo napačnega na temu amandmaju, ki smo ga vložili v Levici, ki ohranja razbremenitve regresa za milijon 450 tisoč upravičencev, delavske večine v tej državi, za najvišje plače 4., 5. dohodninski razred, pa davčne razbremenitve regresa ne priznava. In kakšna družbena logika, naše skupno dobro vodi to davčno razbremenitev pri najvišjih plačah pri najbolj bogatih? Oziroma, če ne želite na to odgovoriti, pa vam je ekonomska tema morda bližje – kakšna ekonomska racionala vas vodi v to, da se bogatim odpiše še več davkov kot se jim je že v preteklosti? Ker nekdo na delavski z dodatnim neto dohodkom, ta neto dohodek porabi za svoje lastno preživetje. Za to, da gre lahko enkrat na mesec bolj pogosto v »štacuno«, da si privošči še kaj dodatnega od tistega golega minimuma, ki ga potrebuje za to, da pride iz začetka meseca do konca meseca. Skratka, ta denar ostane v domačem gospodarstvu in v domačem gospodarstvu kroži. Ja, kaj pa nekdo z ekstremno visoko plačo dela s temi svojimi prihodki, ali pa z davčnimi razbremenitvami v tem slučaju z dodatnim dohodkom iz naslova davčne razbremenitve regresa? Gre za luksuz, ta denar odteče v tujino, vloži ga v špekulativne sklade, kupi si peti vikend, 16 stanovanje v Ljubljani, ki ga potem po zasoljeni ceni oddaja naprej študentom in tako naprej. Skratka, kakšna družbena ali ekonomska racionala vas vodi pri temu, da bogatim namenjate še dodatne davčne odpustke?
Hvala lepa, gospod poslanec. Preden dam besedo ministru sporočam, da ima naslednji razpravo gospod Han, za njim pa poslanka Monika Gregorčič. Minister vas sprašujem, ali želite glede na izvajanje poslanca Kordiša, ko vas je tudi neposredno povprašal o določenih zadevah, podati odgovor? /Oglašanje iz dvorane/. Izvolite.
Andrej Bertoncelj
In sicer sem celoten sklop devetih ukrepov za davčno optimizacijo že večkrat pojasnil, tako da stališče je poznano, ga ne bi tu ponavljal. Bi pa povedal, da je Ekonomsko-socialni svet soglasno, torej vsi predstavniki sindikatov, kot delodajalcev soglasno podprl ta predlog in ga ocenil kot tako dobrega, da ga je celo izdvojil iz paketa ostalih ukrepov in ga predlagal, da ga prednostno obravnavamo, tako da zagotovimo zaposlenim v Sloveniji, da dobijo višji regres izplačan že v letu 2019. S tem mnenjem se pa strinjam. Hvala.
Hvala. Repliko na ministrovo izvajanje ima poslanec Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo. Zdaj gospod minister, jaz sem vam namenil vprašanje o tem, kakšna splošna družbena in kakšna ekonomska logika posebej vodi vaše napore, da se davčno razbremeni najbolj bogate? Pa prednostno davčno razbremeni najbolj bogate. Odgovora na to mi niste podali. Začeli ste nekaj razlagati o Ekonomsko-socialnem svetu – nisem vas spraševal o Ekonomsko-socialnem svetu, spraševal sem vas o nekem argumentu, ki naj ga podpira naše skupno obče dobro, kar naj bi politika bila. Urejanje naših skupnih zadev. Kar se mene tiče, k temu urejanju skupnih zadev pride tudi zelo pomembna kategorija pravičnosti in to, da ti nekomu, ki ima že zdaj izjemno visoke menedžerske dohodke, nameniš za dodatnih 500 evrov davčnih odpustkov par tisoč evrov regresa, nekomu, ki se ubija za trakom za delavsko plačo, pa dodatnih 160 evrov, pač ni pravično, zato ponavljam svoje vprašanje gospod minister. Kakšna družbena logika, kakšna ekonomska logika?
Hvala, gospod poslanec. Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo.  Poslanec Matjaž Han, prosim.
Hvala lepa. Predsednik, minister, no, jaz zmeraj rad po tovarišu Kordišu nastopam, ker tudi jaz ne razumem njihove logike oziroma razumem logiko kompliciranja do nezavesti. Zdaj, najprej osnovno se pogovorimo. Mi se pogovarjamo o regresu. Regres ni plačan, regres je v ZDR, upam da veste kaj piše in je to povezano z dopustom in to je vsak delodajalec dolžan plačati regres in dati možnost delavci, bom rekel dopust. Zdaj, jaz sem že malo zmatran od tega bankirja, ki ima tako veliko plačo, tega se verjetno ne bomo mogli izogniti, ampak če dam jaz na tehtnico en bankir ali 800 tisoč delavcev, ki dela in bo zaradi te, bom rekel ideje, ali pa v osnovi, ki jo je predstavil minister, dobili večji regres in večji neto, več gotovine junija v žep, potem se jaz z lahkoto odločim za to idejo, ki jo je minister prinesel.  Zdaj, ta moment vidim, da ste - gospodje ne zameriti iz Fiskalnega sveta - s spoštovanjem pa Levica kar na isti strani. Samo vsi bi imeli več denarja v proračunu, samo vi malo na drugačen način, oni pa malo na drugačen način. prvič pa je, da se je vlada odločila, da bo tako imenovano požrešno državo malo omejila in da bo dala več denarja, bom rekel neposredno ljudem. In ja, lahko se je strinjati z, bom rekel marsikakšno idejo /2:00 pri vam/, ampak ko se je treba v politiki odločati in pritiskati tale knof za plus in za minus se pač odločaš in narediš neko analizo sam pri sebi. Najprej ugotoviš, kaj so prednosti takšnega sistema oziroma takega izplačila in seveda tudi če si realen tudi sam pri sebi veš kakšne so slabosti in verjamem, da tudi minister za finance zelo dobro ve, kakšne so slabosti, zelo dobro ve, da se bo v blagajno zaradi tega priteklo malo manj denarja, ampak bodo seveda ljudje najprej - in zato sem se jaz odločil in naša stranka, da to absolutno podpre - ta razbremenitev regresa pomeni, da bo vsak zaposlen v naši državi prejel regres bistveno večji, kot lansko leto, najmanj za 150 evrov bo dobil več v žep. Vsak! Vsak delavec. In ta denar bo lahko porabil ali pa privarčeval sam, kolikor bo želel, po svoji lastni presoji in mu ne bo na nek način ne država, ne Levica, pa ne SD, pa ne politika govorila kam bo s tem denarjem. To je ena prva prednost, ki jaz mislim, da je okej.  Drugo, kar se mi zelo pomembno zdi, razbremenitev bojo čutili vsi, ki so v delovnih razmerjih. In to kar vi zagovarjate in vsi mi in imamo težavo s prekarnim zaposlovanje, upam, da bomo tu tudi takšen način spodbudili, da se bo več ljudi zaposlilo. Da se bo več ljudi zaposlilo oziroma da bojo v tistih netipičnih oblikah zaposlitve, ki jim vi pravite prekatno zaposlovanje. Iz tega vidika bojo začeli razmišljati: Aha, boljše, da se grem zaposliti, saj grem k delodajalcu, ker bom lahko enkrat na leto zaradi regresa mogoče ene 2 meseca boljše in lažje živel.  Drug, po mojem - tretja prednost te razbremenitve je tudi en velik manevrski prostor za delodajalca. Višino regresa, dragi moji, tisti, ki razume, kaj je to, vidim, da čisto vsi ne, lahko raztegne precej nad običajno višino, kar pri teh težavah pri iskanju delavcev, ker je pomanjkanje delavcev in tako naprej, v bistvu lahko povečuje svojo konkurenčnost in s tem pridobi na nek način ljudi.  In še enkrat, govorim o regresu, ne govorim o plači. Jaz se strinjam, sigurno smo svetovni prvaki v iskanju nekih lukenj in tako naprej v Sloveniji, ampak verjamem, da je večina delodajalcev v tej Sloveniji poštenih in dobronamernih. Govorim za obrtnike in tako naprej. In to še zdaleč niso nobeni kapitalisti.  In četrti razlog zakaj se mi odločamo o tem, tako pozitivno. Kakorkoli se sliši, ampak pričakovati bo, da bodo ta svoj regres ljudje, ki so zaposleni, bom rekel, na nek način potrošili in bo seveda ugodno vplivalo tudi na domačo potrošnjo in na gospodarsko rast.  Da bom korekten do konca, seveda, so tudi slabosti take razbremenitve, ampak kot sem že rekel, ko se je treba odločiti se moraš odločati ne po ideologiji, ampak po neki realnosti. Seveda se s tem pristaja na načelo, da se na določene prihodke ne plačuje nobenih davkov. S tako zadevo lahko pridemo v neko anomalijo, da se izogibamo plačilu davkov. Ampak še enkrat, ja, verjetno bo to kdo naredil, bo dvignil čisto do konca regres, pa dal zaradi tega manjšo plačo, ampak jaz verjamem, da bodo to ljudje in delavci hitro zaslutili in bodo šli k drugim bolj poštenemu delodajalcu. Hvala bogu, da je teh bistveno več kot tistih slabih. In seveda plačani prispevki imajo seveda vpliv na pokojnino. In tukaj tovariši iz Levice je pa ta finta, ki jo vi prodajate, ki je meni nelogična. Tabogati, ki že imajo tako vsega dosti, ki mogoče sploh ne bodo od pokojnine živeli, bi jim vi omogočili s tem vašim predlogom, da bodo vsi prispevki nato plačani in bodo imeli potem še višje pokojnine. Tisti mali pa ne bi imeli. Mislim, tukaj je malo, dragi moji, dvoličnosti. Jaz razumem vaše kompliciranje, razumem, da morate biti glasni. Verjamem pa, da je teh 600, 700, 800 tisoč ljudi, ki dela, ki večina seveda ni bogatunov, bodo s tem regresom in s tem odpovedovanjem tudi države v letošnjem letu imeli bistveno več kot v lanskem letu v svojem žepu. Eni bodo šli lahko na morje, drugi si bodo mogoče plačali kurjavo za naslednje leto ali za to leto. Država je prvič pokazala, da ji ni važno samo kaj bo v njenem proračunu, ampak je važno kaj bo direktno v proračunu naših zaposlenih. Mi Socialni demokrati bomo to podprli. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. …/ oglašanje iz klopi/ Takoj, gospod Kordiš, samo da tule še eno formalnost opravim. Dobil sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanko Karmen Furman, članico Odbora za finance iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Repliko ima poslanec Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Kolega Han je začel svojo razpravo rečeno, da ima poln kufr primera nekega dobro plačanega bankirja, ki ga v Levici uporabljamo kot prikaz tega zakaj je tovrstna davčna razbremenitev globoko nepravična. Veste kaj, jaz imam pa poln kufr manipulacij, ki se jih poslužuje SD. Namreč, SD neprestano govori o tem, kako je potrebno razbremeniti srednji razred, potem pa pod krinko razbremenjevanje srednjega razreda daje in podpira davčne odpustke tistim z največjimi plačami, ki niso srednji razred, so kar lepo višji, v najboljšem primeru višji srednji razred. To je bilo v zadnjem mandatu, ki so Socialni demokrati dvignili roke za dodatnih 80 milijonov evrov davčnih odpustkov za najvišje plače. In podobno manipulira tudi pri razbremenitvi regresa, kolega Han, v tem trenutku. Vse pozitivne strani, ki jih vidi v davčni razbremenitvi regresa vključuje tudi oziroma obdrži tudi predlog amandmaja Levice. Edina razlika je, da za tiste najvišje plače naš amandma razbremenitve regresa ne priznava, pika. Od tu naprej je razprava v resnici argument proti slamnatemu možu. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanka Monika Gregorčič. …/oglašanje iz klopi/ Počakajte, samo trenutek, gremo lepo po vrsti. Kolega Mesec, vi bi želeli replicirati poslancu Hanu. Izvolite, imate besedo. Za repliko.
Hvala.  Bom repliciral čisto na kratko, ker Han je nekoliko zamudil in ni poslušal kaj smo prej govorili. Tako, da bi samo ovrgel očitke na katere sem odgovoril že v uvodni svoji razpravi. Pač prvič, pravite da bomo mi, da mi nasprotujemo razbremenitvi 4. in 5. dohodninskega razreda na rovaš 800 tisoč ljudi, ki delajo. To ni res. Mi smo predlagali amandma po katerem bi teh 800 tisoč ljudi, ki delajo, dobili 100 % razbremenitev regresa, to kar predlaga minister. Ko gremo gor po lestvici, se pravi, nad povpre… oziroma na plače, ki so 160, 250 % povprečne, tam pa začnemo zategovati, ampak glavnina, se pravi, plače do tisoč 300 evrov dobijo 100 % razbremenitev. To je naš predlog.  Drugič. Zakaj to predlagamo? Točno zaradi tega kar vi pravite, regres je bonus za dopust in ta bonus za dopust rabijo predvsem ljudje z nižjimi plačami, ne ljudje z višjimi.  In tretjič, ko pravite, da bo mogoče to koga prepričali, ki je zdaj espe, da se bo zaposlil, mislim da malo mešate jabolka in hruške. Imamo prostovoljne espeje pa imamo prisilne espeje. Prostovoljni espeji, se pravi, tisti ki bi jih lahko prepričali, da se zaposlijo, so ponavadi dobro plačani profesionalci. Prisilni espeji so pa espeji zaradi tega, ker jih je delodajalec prisilil v to, da so espeji, so pa natakarji, maserji, novinarji, itn., saj je cel kup teh zgodb v medijih, ampak njih pa ne boste prepričali naj se zaposlijo, oni bi se že zdaj zaposlili, tam bo pa treba delodajalce, ampak z drugimi prijemi prepričati, da jih zaposlijo. Tako da, nič od tega kar ste pač očitali, ni res, je pa pač naša intenca točno to kar pravite, se pravi, razbremenimo nižji in srednji razred. Do zdaj smo razbremenjevali oziroma ste razbremenjevali v prejšnjih vladah samo višje, dajmo nižji in srednji in jim pač privoščimo malo več bonusa za dopust. Te razbremenitve pa tisti, ki so jih dobili, 80 milijonov v prejšnjih štirih letih res ne rabijo.
Hvala gospod poslanec.  Proceduralno, postopkovni predlog ima poslanec Han. Prosim.
Spoštovani predsednik!  Moram reči, da Luka Mesec absolutno zavaja. Mi ne govorimo ne o plačah, mi govorimo ta moment o regresu. Pojdite si prebrati kaj je regres in kako se regres izplačuje in kdo ga dobi, regres, in regres na tak vaš način kot si ga vi želite spremeniti, ga je nemogoče izpeljati. In zato zavlačujete in zaradi tega, zaradi teh vaših amandmajev, če bi bil tak amandma sprejet, ljudje ne bi dobili regresa pod takšno obliko kot ga je Vlada predlagala.
Tole ni bil postopkovni predlog, tako da pros… - samo trenutek, gospod Kordiš - jaz prosim, da se postopkovni predlogi ne zlorabljajo za repliciranje in za razpravo.  Postopkovni predlog ima poslanec Miha Kordiš.  Izvolite.
Hvala predsedujoči. Prav na to sem želel opozoriti, da to kar je kolega Han pravkar izvedel, je bila salta, ki ni bila postopkovni predlog, in to zgolj zato, da se je v kamero malo zlagal.  Hvala.
Hvala gospod Kordiš.  Jaz prosim, res, poglejte gospe in gospodje, tole zdaj se je spremenilo v doktrinarno razpravo. Mi imamo danes predlog sprememb in dopolnite Zakona o dohodnini, ki je zelo decidiran, pa prosim, da ostanemo pri razpravi znotraj teh gabaritov.  Zdaj, naslednja razpravljavka je prijavljena poslanka Monika Gregorčič, za njo poslanec Luka Mesec.  In poslanca Meseca sprašujem ali želi razpravo? / oglašanje iz ozadja/ Ne, ne, za njo, ali se morda odpovedujete razpravi? Se pravi, da ne. Za poslanko Gregorčičevo pa bo na vrsti poslanec Jože Lenart.  Gospa poslanka, izvolite.
Hvala za besedo.  V Poslanski skupini SMC, absolutno podpiramo davčno razbremenitev regresa do višine mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Naj samo spomnim, ta davčna razbremenitev bo hirati kompenzirala tudi dvig davčne obremenitve zaradi dviga minimalne plače, ker tedaj se ni   (nadaljevanje) prilagodilo davčne lestvice in se v praksi dogaja, da del povišanja minimalne plače vzame nazaj država preko višje dohodnine. Glavni cilj te davčne razbremenitve pa je stimulacija domače potrošnje, preko nje pa tudi dodaten prispevek h gospodarski rasti. Res je, da bodo zaradi progresivnosti obdavčitve prejemniki višjih plač upravičeni do višje hipotetične davčne olajšave, ampak, kolegi iz Levice, v realnosti bodo vsi prejeli enak neobdavčen znesek regresa, pač do višine povprečne plače. Naj vas spomnim, da je bil dogovor o takšni ureditvi soglasno potrjen na Ekonomsko-socialnem svetu, s strani vseh partnerjev, se pravi, tudi s strani sindikatov. In očitno za nasvet niso vprašali vas v Levici, tako da bi jih vi prej pravilno podučili, kako se je treba izpogajati. Zdaj vi pač vsako priložnost izkoristite, da po nepotrebnem zanetite neke iskre namišljenega razrednega boja za nabiranje političnih točk. To, da za »ta grde« označite najbolj bogate prejemnike ekscesnih menedžerskih plač, to je že obrabljen šlager sezone, na to smo se že navadili. Ni si predstavljati, da bi se pa vprašali, vsi tisti, ki nimate niti dneva delovne dobe v gospodarstvu, kako velika so tudi bremena odgovornosti vseh teh ljudi, menedžerjev, ki vodijo te velike sisteme, ker višina plače praviloma odraža vloženo znanje, odgovornosti, izobrazbo in izkušnje. Naj vas še spomnim, plačno politiko v podjetjih postavljajo lastniki, oni so tisti, ki povedo, za kolikšno delo ponujajo kakšno plačilo, vse skupaj je pa pogojeno s tržnimi okoliščinami. Se strinjam, ja, da v kakšnih okoliščinah lahko prihaja do ekscesnih menedžerskih plač; še posebej je to lahko problematično tam, kjer je lastniška struktura nejasna. Ampak tu je pač treba presekati slabe prakse, ne pa na tem graditi nekega populizma. Kar je pa najbolj problematično, je pa to, da vi v isti koš zaradi previsokih plač mečete vso strokovno usposobljeno delovno silo, ki ustvarja najvišjo dodano vrednost in krepi mednarodno konkurenčnost našega gospodarstva. V bistvu njim oporekate pravico do popolne razbremenitve regresa in tu se dobesedno ujamete v lastno zanko. Gre za najbolj produktiven del zaposlenih, to so gonilna sila razvoja našega gospodarstva, naše mednarodne konkurenčnosti. Mislim, da se pa tu vsi strinjamo, da pa v Republiki Sloveniji ne želimo konkurirati z nizko ceno delovne sile in da so pri nas končno bolj dobrodošli visokotehnološki investitorji, tako domači kot tuji, in na tem je tudi prejšnja Vlada končno začela malo več delati in jim ponovno odpirati vrata.  Razpravljali ste tako, da ste se želeli predstaviti kot davčno konservativni, ampak ste v resnici izjemno davčno preračunljivi. Skrbi vas samo, da država ne bi pobrala dovolj davkov, da bi pokrila vaše neskončne potrebe in želje za državno trošenje. Da pa upravičite to svojo zgrešeno logiko, pa potrebujete demagogijo o bogatih in revnih. S svojimi predlogi amandmajev bi radi vzpostavili neko po vaši logiki inovativno lestvico, da bi manj razbremenili tako imenovane bogate, se pravi, da bi tisti z višjimi plačami plačali sorazmerno nekaj več dohodnine od regresa za letni dopust. Pa vendar vas vprašam, kdo je po vaših kriterijih bogat - tisti, ki prejema dvakratnik povprečne plače v Republiki Sloveniji, to je res populizem »par excellence«.   (nadaljevanje) Na tej točki vas absolutno demantirajo podatki OECD: stopnja neenakosti v Republiki Sloveniji, merjena z Ginijevim koeficientom, je med najnižjimi v vseh razvitih državah. Tako vaš populizem na teh argumentih se sesuje kot hišica iz kart in vam predlagam, da umaknete svoje amandmaje že zaradi politične higiene, ker se, kot rečeno, z rešitvijo, ki je zapisana v vladnem predlogu zakona, strinjajo vsi socialni partnerji, tudi sindikati.  Hvala.
Hvala, gospa poslanka. / oglašanje v ozadju/ Postopkovno ima poslanec Pogačnik. Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Jaz predlagam vam kot predsedniku, da se opozori generalno tule poslanke in poslance, o čem danes razpravljamo - razpravljamo o spremembi Zakona o dohodnini, ki govori izključno o regresu, in govori izključno o oprostitvi plačil prispevkov in dohodnine do višine povprečne plače, izključno regresa. Ne spreminjamo dohodninskih razredov, ne spreminjamo plačnih sistemov in ne razbremenjujemo tistih, ki imajo minimalno plačo. Govorimo izključno o prispevkih, ki so oproščeni za regres; do zdaj je veljalo 70 % povprečne plače, zdaj velja povprečna plača. In predlagam tudi predstavnikom Vlade oziroma ministrstva, da na to opozorijo. Zdaj je ta razprava šla mimo. In tisti, ki gledajo to, nimajo predloga zakona na mizi. In predvsem poslanci Levice in tudi del koalicije zavajajo. Dajmo se pogovarjat izključno o tem, kar imamo danes tule na mizi. V Slovenski demokratski stranki bomo ta predlog podprli. Ampak vi kot predsednik pa, prosim, to ne bo imelo nobenega vpliva na tistega, ki se mu je povečala minimalna plača in je šel zdaj zaradi tega v višji razred, s tem, kar imamo danes na mizi, tisti bo še vedno v višjem razredu ostal in ne bo upravičen do določenih socialnih oprostitev ali pa dodatnih zadev. In dajmo se držat te teme. In Vlada še daleč ni naredila tistega, kar od Vlade pričakujemo, to pomeni, davčno reformo. In kar je že prej tudi kolega Horvat omenil, tu gre predvsem za tisti 180 % obrat od sistemske rešitve. Tu gre izključno za parcialno rešitev, parcialna rešitev, oprostitev prispevkov in dohodnine regresa, izključno regresa. Jaz bom ta predlog podprl, predlagam, no, da pa s to razpravo danes gremo v to smer.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Seveda je bil postopkovni predlog namenjen meni, naj razpravo vodim v smislu točke dnevnega reda. Zdaj, če ste malo bolj pazljivo poslušali, sem pred razpravo gospe Gregorčič opozoril, kaj je danes tema dnevnega reda, tudi omenil gabarite, znotraj katerih razpravljamo pri Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, pa je to očitno naletelo kot bob ob steno, še več, to je bilo podobno temu, kot da bi gasil z bencinom. Zato zdaj resnično pozivam vse prisotne članice in člane odbora, da znižamo tenzijo, da nehamo o neki relativno benigni zadevi razpravljati na svetovnonazorskem nivoju, ker nas to ne bo nikamor pripeljalo. Predlagam tudi, da počasi to razpravo zaključimo in preidemo na odločanje o amandmajih. Prosim, da ta predlog upoštevate, ne morem pa seveda na vas vplivati, zaradi tega, ker imate pravico, da razpravljate po svoji vesti in po svojem prepričanju, od tega pa seveda tudi jaz ne morem odstopiti.  Zdaj, kolikor sem razumel, tamle signal, gospod Mesec, ali vi želite repliko ali lahko nadaljujemo? Lahko nadaljujemo. Se pravi, naslednji za razpravo je poslanec Jože Lenart. Samo trenutek prosim, poslanec Pogačnik, ali vi želite še potem razpravljati? (Ne.) Se pravi, poslanec Jože Lenart, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo, predsednik.  Če se omejim samo na ta prvi ukrep aktualne Vlade na področju dohodnine, ki se v sklopu skupne davčne reforme na to nanaša in se navezuje na sam regres, želim poudariti naslednje. Gospodarstvo je že dolgo trkalo na vrata politike, da jim odpremo ta vrata za možnost davčnih razbremenitev   (nadaljevanje) pri nagrajevanju zaposlenih, kar trinajsta in štirinajsta plača zagotovo sta. Številni očitki, da aktualna Vlada dela počasi in ne ukrepa, ne držijo. Slovenskemu gospodarstvu za nadaljnji razvoj primanjkuje kadrov, ker naše okolje ni sledilo tržnim pristopom in konkurenčnemu okolju tudi na tem davčnem področju. Tako smo povečano izplačilo regresa z razbremenitvijo dohodnine uvrstili kot enega prvih ukrepov, ki ga gospodarstvo pozdravlja, to poudarjam, gospodarstvo ga pozdravlja. In ne vem, zakaj je danes tu toliko pomislekov o pozitivni naravnanosti povečanemu regresu z razbremenitvijo dohodnine. Ta ukrep bo vplival tudi na razmislek delavcev dnevnih migrantov, ki so danes tudi bili omenjeni, da se bodo vračali in zaposlovali v domačem okolju, saj spoznavajo, da tudi v tujini ni vse z rožicami postlano. Prepričan sem, da bo v nadaljevanju ukrepov, predvsem dodatno štirinajsta plača in razbremenitev dohodninske lestvice v tej celoviti davčni reformi, ki se bo postopoma uveljavljala, še več narejeno za boljše tržne pogoje na področju kadrov v Sloveniji in s tem pogojev za gospodarsko rast in razvoj, ki si ga toliko želimo.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. K razpravi je prijavljen še poslanec Miha Kordiš, za njim poslanka Mateja Udovč. Kolega Kordiš, izvolite.
Hvala, predsedujoči. Dve točki bi izpostavil, ki sta se pojavili v razpravi s strani koalicijskih poslancev, pa sta ostali neodgovorjeni. Prva je ta, da Levica s tem svojim predlogom amandmaja, ki omejuje davčno razbremenitev in davčne razbremenitve regresa ne podeljuje četrtemu in petemu dohodninskemu razredu, da s tem amandmajem zavlačujemo. Pač, to ni res. Poteka obravnava po postopku, kakršen je, danes lahko ta amandma sprejmemo, gre na sejo, kot je predvideno, in tako amandmiran predlog je na redni seji Državnega zbora lahko sprejet. Izgubilo se ne bo enega dneva, izgubilo se ne bo enega tedna, ničesar.  Druga stvar, ki bi jo rad izpostavil, je pa naslednja. Marsikatera razprava se začne z »disclaimerjem«, da se pogovarjamo o regresih, da se ne pogovarjamo o plačah, tako da zakaj zdaj Levica teži tu pri davkih za regres, potem se pa taiste razprave nadaljujejo v razprave o plačah, to je malo shizofrena pozicija. Kar je obema argumentoma skupno, tako temu o plačah kot temu, da zavlačujemo, je, da se nobeden od njiju ne spoprijema s konkretno vsebino predloga našega amandmaja, ampak gre naokoli - gre naokoli, strelja vse naokoli, samo konkretnega amandmaja se ne dotika. Kaj, točno, je izgubljenega in kaj, točno, je tako zelo narobe, da razbremenitev regresa pustimo delavski večini, bogatim, kapitalističnemu razredu, pa davčne razbremenitve ne podelimo. Kaj tako hudičevo spornega je na tem predlogu? Jaz bi tu logiko celo obrnil - zakaj tem, ki imajo že zdaj več kot dovolj, država podeljuje še dodaten davčni odpustek; v prejšnjem mandatu je to počela v glavnem na najboljših plačah, ta mandat se je začel z davčnim odpustkom na regresu, tudi za bogate. Kakšna je splošna družbena racionala, kako to vodi v naše skupno dobro, v dobro te države, ali pa kako naj to spodbuja in podpira slovensko gospodarstvo? Prosim, to bi rad slišal od zagovornikov vladnega predloga - kako razbremenitev regresa za najbolj bogate spodbuja domače gospodarstvo? Najbolj bogati ne rabijo dodatnega denarja, da gredo v »štacuno« večkrat na mesec, ne rabijo dodatnega denarja za to, da si počitnice privoščijo v slovenski Istri. To dodatno razbremenitev na tak način pokoristi delavska večina, ki bi bila razbremenitve deležna tudi po našem predlogu. In da ponovno zaključim s pozivom predstavnikom ministrstva, zlasti gospodu ministru: Kakšen je vaš argument, ampak dejanski argument, ne ta proti slamnatemu možu, dejanski argument, makroekonomski, družbeno koristni, zato, da se 4. in 5. Dohodninskemu razredu nameni davčna razbremenitev regresa? Ponavljam, davčni izplen iz obdavčitve bogatih je tisti, ki financira na pravičen način socialno državo, katere največji koristnik je ravno delavski razred. Zdaj, če pač bogatim znižamo davke to pomeni manj denarja za socialno državo, pomeni slabše storitve za veliko večino naših sodržavljank in sodržavljanov.
Gospod Kordiš, vi ste končali? Hvala lepa. Postopkovni predlog, gospod Matjaž Han, vendar vas prosim, gospod Han / smeh/, da tokrat pa res postopkovno.
/ izklopljen mikrofon/ Ne bom ga izrabil, saj …
Izvolite, imate besedo.
Hvala, predsednik. Ravno na temo zavlačevanja, jaz sem bil na Odboru za delo, kjer smo isto tematiko obravnavali, isti amandma Levice. Tam mi je Zakonodajno-pravna služba rekla, da je amandma Levice lahko ustavno sporen zaradi zakonodaja ZDR. In zdaj me zanima, da bomo zaenkrat dokončno jasno vedeli, o čem se pogovarjamo, ali se pogovarjamo o amandmaju, ki je lahko ustavno sporen in potem vemo, kaj pomeni to za / nerazumljivo/ prosil, predsednik, če bi lahko Zakonodajno-pravna služba povedala, ali je amandma Levice v skladu s slovensko zakonodajo in ustavo, ali ne? Zelo preprosto.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Predlog je podan. Tu prisotno predstavnico Zakonodajno-pravne službe sprašujem ali lahko podate odgovor. Izvolite, gospa Kurent.
Andreja Kurent
Seveda, hvala lepa. Amandma, ki je bil obravnavan na Odboru za delo in ta amandma, ki je zdaj vložen, se seveda razlikujeta. In Zakonodajno-pravna služba glede tega amandmaja, ki ga danes obravnavate ne vidi ustavno-pravnih zadržkov. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo. K razpravi je prijavljanja še poslanka Mateja Udovč. Ali še potem želi kdo razpravljati, sprašujem? Ne. Potem vi gospoda Udovča zaključite prosim z razpravo. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Ne morem kaj, da ne rečem, da je danes bilo že zelo veliko povedanega in se ne bi rada ponavljala, ampak vseeno v določenih točkah bi mogoče naredila rezime, da danes obravnavamo predlagano novelo Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da bomo omogočili, da bo letošnji regres do višine povprečne plače razbremenjen plačila dohodnine in prispevkov. To je prvi ukrep vlade v okviru obljubljene davčne optimizacije, s katero se država odpoveduje prihodkom v korist ljudi in podjetij.  Boli me, ko pravi Levice: Razbremenitev naj bodo deležni le tisti, ki res delajo in ne tisti, ki imajo že dovolj. Včasih se vprašam, ali mislite, da podjetnike, ki imajo mogoče malo višjo plačo oni res nič ne delajo? A mislite, da oni samo sedijo pa se po jahtah vozijo? Jaz se ne morem strinjam s tem. Zelo se zavzemam za socialne pravice, zelo se zavzemam za delavce, nikakor pa se ne strinjam, da direktorji, vodje, vodje oddelkov, vodje sektorjev ne delajo zato, ker imajo višje plače. Predlog novele Zakona o dohodnini predvideva samo to, da se v davčno osnovo za odmero dohodnine ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače, določa pa se tudi postopek vračila že izračunane in odmerjene akontacija dohodnine v letu 2019 v primerih, ko so delodajalci regres že izplačali.  Zato se ne morem strinjati s kolegom Jožefom, ko navaja, da gre le za predvolilni bombonček, hkrati pa na koncu svoje razprave pove, da bo podprl spremembe. Če izhajam iz tega, da je to predvolilni bombonček in zanj tudi glasujemo, to pomeni, da je lahko tudi njegov oziroma njihov predvolilni bombonček, saj je glas dal tudi on zanj. To ni predvolilni bombonček samo ene politične opcije, ampak pomeni, da smo združili moči in smo vsi prispevali za bolje, da bodo naši delavci, da bojo naši državljani dobili več. To, za kar mislim, da se zavzemamo prav vsi. Zakaj pravzaprav hitimo, je bilo vprašanje. Zato, ker želimo, da se to razbremeni že to leto. Naj poudarjam, da velika večina podjetij čaka z izplačili regresa in čaka na našo odločitev, zato sama pozdravljam predlagano nujno sejo odbora za finance in jutrišnjo nujno sejo državnega zbora, katero bomo omogočili, da bo regres do višine povprečne plače razbremenjen plačila dohodnine in prispevkov. Pa naj izkoristim v tej točki še eno možnost, da javnost seznanim, da tudi opozicija ne želi vedno radodarno sodelovati vsaj v tistem delu, kjer bi lahko. Naj vas spomnim, da je bila včerajšnja seja komisije za nadzor javnih financ, kjer smo se odločali zgolj o roku kdaj bi vlada opravila določene stvari.
Gospod poslanka, tule vas moram opozoriti, da govorite o temi, ki ni na dnevnem redu današnje seje Odbora za finance, zato vas prosim, da se orientirate izključno na dnevni red. Izvolite.
Hvala lepa, ampak sem se hotela samo to, kar je gospod Jožef Lenart / oglašanje iz dvorane/ - Jožef Horvat, pardon, povedati, kako koalicija in opozicija ne sodeluje. Sem hotel samo podati primer, nisem hotela razpravljati o tem, ampak bom …
Razpravljajte, prosim vas, o točki dnevnega reda.
Bom upoštevala vaša navodil, zato bi na tej točki samo še dodala, da pozivam državljane in se pridružujem pozivu ministra za finance, da iz plač na regres porabijo v Sloveniji in s temu pripomorejo k povečanju domače potrošnje in poganjamo skupaj gospodarsko rast. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Replika ali razprava? / oglašanje iz dvorane/ Dobro, zdaj imamo najprej dve repliki in sicer poslanca Jožef Horvat in Luka Mesec, za njima pa ima razpravo poslanec Miha Kordiš. Najprej ima repliko poslanec Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Z veseljem bi repliciral gospe Udovč, ampak se držim reda in vsebine te točke dnevnega reda, na katere je opozoril tudi kolega Marko, zato je moja replika na vsebino, ki ni na dnevnem redu brezpredmetna. Hvala.
Hvala za to pojasnilo, gospod Horvat. Je bilo simptomatično in bi se, če dovolite, malo prekršil poslovnik, se navezala na vas, tole kar zdaj počnemo je izključno praksa paralelnih monologov, ki nima niti približne perspektive, da bi kadarkoli postala konstruktivni dialog, zato vas prosim, da počasi to zaključimo. Naslednji ima … / oglašanje iz dvorane/ Ja, saj se strinjam, kolega Horvat, zato sem tudi to javno povedal, namenjeno je pa vsem. Naslednji ima repliko poslanec Luka Mesec. Prosim.
Ja, hvala.  Jaz pa moram odgovoriti na par stvari, ki so bile izrečene v obeh razpravah. Zdaj najprej očitek, da mi očitamo podjetnikom in menedžerjem, da ne delajo. Tega seveda ne počnemo, trdimo pa, da so za svoje delo nekajkrat bolje kompenzirani, nekajkrat bolje nagrajeni, kot so delavci in zato ne rabijo dodatnih odpustkov, kot je recimo dodatnih 390 ali 500 evrov pri regresu.  Drugič, ko pravite, da se strinjamo, da nočemo konkurirati z nizkocenovnimi produkti na svetovnem trgu, seveda nočemo, ampak pot do tega ni vitka država, ampak je država, ki lahko financira dejavnosti kot je recimo znanost in raziskovanje. Spomnite se, kakšne probleme smo imeli ob sprejemanju proračuna z nekimi minimalnimi postavkami za znanost, 12 milijonov, 20 milijonov in tako naprej. Tukaj nimamo nobenega problema z razdelitvijo 90 milijonov. Pa se vprašajte kaj bi bilo bolj razvojno za našo državo, ali da damo znanosti 20, ali da damo tistim, ki zaslužijo po 3 ali pa 5 tisoč evrov na mesec, še nekih 500 evrov zraven pri regresu. In tretjič, ko pravite, da smo davčno preračunljivi – ne, nismo davčno preračunljivi. Levica ima zelo konsistentno davčno politiko, ki je, da mora bit socialna država široka in, če pogledate, recimo, Slovenijo in Avstrijo, boste videli, da Slovenija zbere 36 % svojega BDP z davki, Avstrija pa skoraj 42 in v teh 6 odstotkih razlike se skriva odgovor na marsikaj - zakaj imajo v Avstriji boljše železnice? Zakaj imajo v Avstriji boljše zdravstvo? Zakaj Avstrijci lahko dajo več za pokojnine? Zakaj so stanovanja na Dunaju cenejša, kot v Ljubljani? In tako naprej. Marsikaj se skriva zgolj v tem, kaj neka družba pač namenja v sredstvih, za te dejavnosti in mi pač nočemo imet države, kjer bomo denar takrat, ko se mal gospodarske rasti, pač razdajal, potem ko bo gospodarska kriza prišla, bomo pa spet rezal in se vlekli iz krize v krizo, tako kot smo to počeli zadnjih 10 let in pač prosim da, tudi ostali, končno poskusite to razumet. Hvala.
Hvala, gospod poslanec, za vašo repliko. Nadaljujemo z razpravo. Poslanec Miha Kordiš, prosim.
Hvala za besedo. Predsedujoči je 5 minut nazaj interveniral v dogajanje na tem odboru z zelo bistro pripombo – in sicer – da nimamo konstruktivnega dialoga, ampak da imamo prakso paralelnih dialogov.
Monologov.
Pardon, paralelnih monologov. Tako ja. In res je, res je, že ničkolikokrat sem se spoprijel z argumentacijo koalicijskih poslancev, ki zagovarja ta nepravičen vladni predlog. Nazaj, pa neke resne utemeljene zavrnitve našega predloga, ki omejuje razbremenitev regresa za najbolj bogate, nisem dobil in si lahko tudi predstavljam, zakaj. Zaradi tega, ker bi v takemu slučaju kolegice in kolegi iz koalicijskih vrst branili nebranljivo. Branili bi nebranljivo. Deležni smo bili - v Levici kot predlagatelji - očitka, da ločujemo ljudi na tiste, ki delajo, ki ne delajo in da v kategorijo ne delajo, padajo poslovodstvo in tisti z višjimi prihodki. To ni čisto res – oboji delajo, samo, tisti, ki imajo največje plače, so deležni disproporcionalnega pripoznanja svojega dela. Neprestano se jim niža davke, na drugi strani se pa za delavske plače ali pa delavske dohodke in delavski standard bivanja, naredi bore malo ali nič. In ta predlog razbremenitve regresa, hodi po teh istih stopinjah prejšnjih vlad, ker daje tistemu ne delavski plači, pri tisoč evrih regresa, dodatnih 160 evrov, tisti, ki ima zelo visoko, menedžersko plačo, pa dodatnih 500 evrov regresa in to, ni prav. Dalje, pojavilo se je vprašanje ustavne spornosti našega predloga. Naj povem, da je bilo že na prejšnji seji Odbora za delo, kjer smo obravnavali del prispevkov v temu paketu razbremenitve regresa, govora zgolj o potencialni ustavni spornosti, pa še to opozorilo je bilo vezano na obrazložitev amandmaja in mi smo ta amandma korigirali, za današnjo sejo smo prinesli novega, z drugačno obrazložitvijo, ki – kot ste lahko slišali – odpravlja vse pomisleke in morebitne pomisleke ustavne spornosti. Tako da, je že na tisti seji Odbora za delo, je v resnici ta argument potencialne ustavne spornosti služil kot zgolj še eden izmed izgovorov, zakaj amandmaja Levice ne podpreti. Seveda, popolnoma ne vsebinski, pač izgovor, zato da se zaščiti privilegije bogatih. Naprej, naslednja točka – kaj je z raznimi podjetniki oziroma mladimi podjetniki, tistimi, ki garajo, da svoja družinska podjetja spravijo pokonci in tako. Mislim, tisti ljudje, ki garajo v takih podjetjih, praviloma ne padejo v 4 in 5 dohodninski razred, ki mu mi ne bi namenili razbremenitve regresa. Jaz sem poslanec, imam poslansko plačo, padem v kategorijo najbolj plačanih ljudi v tej državi, pa še zmerom ostajam znotraj tretjega dohodninskega   (nadaljevanje) razreda. Tako da tisti, ki vleče naprej neko malo podjetje, družinsko podjetje, zagotovo nima ne vem kakšnih astronomskih prihodkov, ampak se bolj »buka«, kako bo firmo spravil iz meseca v mesec in si zagotovil neko približno dostojno plačilo. In zagotovo nima tako visokih dohodkov, da bi ga naš amandma kakorkoli strokiral pri razbremenitvi regresa.  Zato ponovno zaključujem s pozivom, da se vladni predlog razbremenitve regresa v točki največjih plač, najbolj bogatih, 4., 5. dohodninskega razreda, utemelji, kako je to gospodarsko koristno, kako je to družbeno pravično, kako je to proračunsko smiselno in razvojno smotrno? Prosim povejte mi, zakaj je davčna razbremenitev regresa za najboljše plače tako zelo dobra stvar iz vseh teh vidikov, ki sem jih navedel? Ker jaz namreč tu ne vidim nobene pozitivne točke. Vidim samo semafor, na kateremu se prižgejo štiri rdeče luči, štirje razlogi, zakaj bogatim, ki imajo že vsega dovolj, ne nameniti še dodatnih davčnih odpustkov, ta davčni izplen pa raje nameniti v socialno državo, ki koristi delavskemu razredu.
Hvala, gospod poslanec. Zaključujem razpravo o 1. členu zakonskih sprememb in dopolnitev.  V razpravo dajem 2. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanske skupine Levica. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Odločamo o amandmaju k 2. členu, ki ga vložila Poslanska skupina Levica. Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (14 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Ker amandma k 2. členu ni bil sprejet, sta postala brezpredmetna amandmaja istega predlagatelja, se pravi poslanske skupine Levica k 3. in 5. členu. V razpravo dajem amandma k 4. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi, zato začenjam odločanje o amandmaju k 4. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem še 6. člen predloga zakona, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi, zato zaključujem razpravo o členih in o vloženih amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da to opravim sam kot predsednik odbora. Vidim, da ni nasprotovanja, zato nadaljujemo s sejo. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2020 DO 2022. Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije in sicer 10. aprila 2019. Dne 17. aprila 2019 je bila s strani poslank in poslancev s prvo podpisanim Branetom Golubovićem, vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda.   (nadaljevanje) Odbor obravnava predlog odloka na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba. Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 4. 2019, oceno Fiskalnega sveta z dne 17. 4. 2019 in stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta z današnjim dnem se pravi 24. 4. 2019. Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka. Pričenjam z drugo obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga odloka. Za uvod dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, ministru gospodu Andreju Bertonclju za dodatno obrazložitev predloga odloka.  Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Predsednik, hvala za besedo.  Spoštovani! Skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu mora Vlada Republike Slovenije najkasneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti v Evropski komisiji. Rok je namreč 30. 4. 2019 Državnemu zboru posredovati okvir za pripravo proračunov. Zaradi internih rokov mora Vlada pripraviti gradivo do 10. 4. Fiskalni svet pripraviti mnenje v osmih dneh. Odlok za pripravo proračuna sektorja država za obdobje 2020-2022 zajema najvišjo možno mejo nominalnih izdatkov za navedena leta za sektor država in nominalne zneske za štiri blagajne: državni proračun, lokalne enote sektorja, država, pokojninsko blagajno in zdravstveno blagajno. Glede na dejstvo, da so te številke javno poznane jih v tem delu ne bi posebej navajal. V obdobju 2020-2022 bo z odlokom in programom stabilnosti zagotovljeno ohranjanje oziroma postopno povečevanje presežka sektorja države. Načrtovana rast izdatkov bo nižja od rasti prihodkov in od nominalne rasti bruto domačega proizvoda ter pod povprečjem večletne rasti potencialnega bruto domačega proizvoda, ki omogoča doseganje srednje ročne uravnoteženosti in hkrati nadaljnje zniževanje javnega dolga. Načrtuje se, da se bo v programske obdobju do leta 2022 dolg znižal pod maastrichtsko raven 60 odstotkov BDP. Republika Slovenija torej izpolnjuje pravilo dolgov od leta 2018 dalje. Stališče Vlade je, da sta predloženi okvir proračunov sektorja država 2020-2022 in program stabilnosti skladna s fiskalnimi pravili in da so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za hitri odziv v primeru, če se določeno tveganje, ki ima lahko za posledico nedoseganje fiskalnega cilja uresniči in predlaga, da Državni zbor predlog odloka v okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje 2020 do 2022 sprejme. Prav tako Fiskalni svet na strani 6 ugotavlja, da ob upoštevanju povprečja širšega nabora ocen proizvodne vrzeli bo domače fiskalno pravilo ob uresničitvi projekcij v obdobju 2020-2022 izpolnjeno, saj predvidene ravni izdatkov v vseh teh letih zaostajajo za trenutnimi ocenami maksimalno dovoljenih izdatkov na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu. Izračuni oziroma fiskalne projekcije so pripravljeni na podlagi poročila o primanjkljaju novega za leto 2018. SURS poročilo z dne 29. 3. 2019 ter nova objava z dne 20. 4. 2019 bodo upoštevane v končnem programu stabilnosti in na podlagi pomladanske napovedi Umarja z dne 21.3.2019 hkrati pa so bile upoštevana tudi zahteve pakta stabilnosti in rasti ter direktive 85/2011. V okviru je določen ciljni saldo sektorja država, najvišji obseg izdatkov sektorja država, ter ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov za državni proračun občinske proračune, pokojninsko blagajno in zdravstveno blagajno za srednjeročno obdobje 2020-2022. Program stabilnosti mora predstavljati večletni makroekonomski in fiskalni okvir, ključne fiskalne projekcije, njihove komponente kot tudi kvantificiranje javnofinančnih ciljev skladno z zahtevami pakta stabilnosti in rasti, govorim, poudarjam, o srednjem(?) roku 2020-2022. Vlada v povezavi z oceno fiskalnega sveta pojasnjuje, da je pri pripravi okvira v celoti upoštevala prvi odstavek 3. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki določa, da so prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če strukturni saldo sektorja država v posameznem letu ni nižji od minimalne vrednosti določene v ratificirani mednarodni pogodbi, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni Uniji v srednjeročnem obdobju pa je najmanj izravnan ali pa je v presežku. Nadalje Vlada pojasnjuje, da se vsebina okvira in PS nanašata na leta 2020, 2021 in 2022, leto 2019 pa predstavlja zgolj izhodišča za nadaljnje projekcije, pri tem pa ni dvoma, da bo Vlada spoštovala zgornje meje izdatkov sektorja država kot je v letu 2019 določena v okviru za pripravo proračunov 2018-2020. Ker zdaj na srednji rok 2022 dovoljen obseg izdatkov za obdobje 2020 do 2022se nominalno povečuje in zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ z novim srednjeročnim ciljem. Nov srednjeročni cilj za srednjeročne obdobje je nak strukturnem saldu v višini minus 0,25, kar presežemo oziroma dosežemo že v letu 2020, kot ugotavlja tudi fiskalni svet. Slovenija izpolnjuje pravilo o dolgu od leta 2016 dalje. Slovenija je imela v obdobju 2015-2018 drugo najhitrejšo dinamiko zniževanje dolga med državami evroobmočja tudi zaradi učinkovitega upravljanja dolga. V letu 2021 bo raven dolga predvideno pod 60 % bruto domačega proizvoda. Glede rasti prihodkov in izdatkov v obdobju 2020-2022. V obdobju 2020 do 2022 bodo prihodi v povprečju rasli za okoli 3,9 %. Ocenjeni so realistično oziroma konservativno kot narekuje načelo previdnosti. Če so po podatkih SURS znašali v letu 2017(?) 43,1 bruto domačega proizvoda bodo v srednjeročnem znašali sedaj povprečno 41,9 % BDP. V novem srednjeročnem ciklu od 2020-2022 je povprečna načrtovana rast izdatkov 3,7 % in je še naprej nižja od rasti prihodkov, ki so 3,9 % in nominalne rasti bruto domačega proizvoda, ki je 5,5 % ter pod povprečjem 10-letne povprečne rasti potencialnega BDP, ki znaša 4,9 %. Skladno z zadnjo makroekonomsko napovedjo predvidevamo v srednjeročnem obdobju ohranjanje presežka sektorja država. Po presežku leta 2018 v višini 0,7 % BDP zadnji podatek SURS-a z dne 29.3.2019 se bo leta 2019 presežek zvišal na 0,8 % BDP in do leta 2022 postopoma na 1,2 % domačega proizvoda. Presežek je posledica pozitivnih ekonomskih trendov, znižanje obrestnih mer ter do leta 2018 zajezenih javnih izdatkov. Glede fiskalne politike za obdobje 2020-2022 za ciljni strukturni saldo bi želel poudariti sledeče. Pregled srednjeročnih ciljev je pokazal, da Slovenija mora tako do leta 2022 doseči strukturni saldo sektorja država v višini minus 0,25 % BDP in ne kot do sedaj plus 0,25 % BDP. Pri tem moramo zagotoviti takšen splet ekonomskih politik, ki omogočajo, da na tem srednjeročnem cilju ostanemo in da ne ogrožamo gospodarske rasti. Kot navedeno, nominalni presežek bo v letu 2022 dosegel 1,2 % BDP. Nov MTO, ki je minus 0,25 % BDP bo dosežen že v letu 2019. V letu 2020 se ponovno doseže srednjeročni cilj, to je strukturni saldo enak 0,17 BDP in se zaradi pravil SGP, pakta o stabilnosti in rasti izboljšuje do strukturnega uravnoteženja v letu 2022. Strukturni saldo je takrat enak plus 0,06 % BDP. Načrtovani javnofinančni okviru je torej skladen s fiskalnimi pravili. Zaključim lahko, da tudi Fiskalni svet na strani 6 sam ugotavlja, ob upoštevanju povprečja širšega nabora ocen proizvodnje vrzeli bo domače fiskalno pravilo ob uresničitvi projekti 2020 do 2022 izpolnjeno, saj predvideni ravni izdatkov po vseh letih zaostajajo za trenutnimi ocenami maksimalno dovoljenih izdatkov na podlagi zakona o fiskalnem pravilu. Nadalje, prav tako Fiskalni svet na strani 5 ugotavlja, kriterij Evropske unije, da s prihodnim letom za Slovenijo primanjkljaj strukturnega slada ne sme biti višji kot minus 0,25 % BDP bo v obdobju projekcij dosežen. Za skladno s tem pravilom v obdobju 2020-2022 glede na trenutno ocenjeno izhodiščno stanje v letu 2019 ni potreben strukturni napor. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister.  Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora gospa Sonja Bien Karlovšek.  Izvolite.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju opozorila, da napovedni stavek in pripadajoča tabela v 5. in 6. členu predloga odloka, ki se nanašata na pokojninsko in zdravstveno blagajno presegata zakonsko določeno vsebino okvira s tem, ko tudi za njiju predvidevata določitev ciljnega salda. Čeprav je ta določen v ničelni višini je s tem presežen vsebinski okvir iz tretjega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu iz katerega izhaja, da bi moral okvir za ti dve blagajni določiti le najvišji obseg izdatkov, saj mora biti njuno(?) poslovanje izravnano. Hvala.
Hvala lepa.  Sedaj pa je na vrsti predsednik Fiskalnega sveta, gospod Davorin Kračun. Izvolite.
Davorin Kračun
Spoštovani predsednik Polnar! Spoštovani minister Bertoncelj! Spoštovani visoki zbor! Fiskalni svet je v skladu z nalogami, ki izhajajo iz zakona o fiskalnem pravilu ocenil triletni proračunski okvir, hkrati s programom stabilnosti in je za leta 2020 do leta 2022 ugotovil, da so projekcije formalno skladne s fiskalnimi pravili. Da pa obstajajo močna tveganja zaradi katerega bo izvajanje takšnih projekcij zahtevno in zaradi katerega ob teh projekcijah ne moremo reči, da bo v vseh letih tudi dejansko izvrševanje v skladu s fiskalnimi pravili. Določena nelagodnost je z letom 2019. Namreč, za leto 2019 formalno velja okvir, ki je bil sprejet decembra in v katerem poraba presega dovoljeno z zakonom o fiskalnem pravilu. Vendar pakt stabilnosti pa operira s številkami za 2019, ki presegajo okvir, ki je bil sprejet   (nadaljevanje) decembra, tako na strani prihodkov kot tudi na strani izdatkov. Res je, da se v tej oceni, ki jo ima Pakt stabilnosti za leto 2019, zelo približamo strukturnemu ravnovesju, torej primernemu saldu fiskalnega pravila, ampak pri tem izstopamo, pri tem Vlada s predlogom izstopa iz okvira, ki je bil formalno sprejet v decembru, predvsem pa te nove projekcije temeljijo na višje ocenjenih oziroma predvidenih prihodkih. No, zanimivo je, da Vlada pri tem zagotavlja, da ni dvoma, da bo spoštovala zgornjo mejo izdatkov sektorja država, kot je za leto 2019 določena v okviru za pripravo proračunov. Zdaj, seveda, če se bodo uresničili bolj optimistično predvideni prihodki, pri izdatkih bo pa držala obljubo, ki jo je dala v svojem odgovoru na oceno Fiskalnega sveta, potem tudi leto 2019 ni problematično. Ampak zaenkrat na osnovi podatkov, ki jih imamo, in tudi na osnovi zakonskih določil, kjer je pravzaprav okvir tista osnova za izvajanje proračuna, za leto 2019 pač nismo mogli z mirnim srcem razglasiti skladnost s fiskalnim pravilom. In zato v skladu z načelom previdnosti nismo ugotovili skladnosti s fiskalnim pravilom za leto 2019; formalnem smislu pa na osnovi projekcij ni dvoma za leta 2020 do leta 2022. Pri tem pa je treba opozoriti, da so v projekcijah, vključenih v predložene dokumente, upoštevani le ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na javnofinančna gibanja, in da vse dimenzije reform, ki jih Vlada namerava izvajati, še niso izračunane in tudi predvidene v tem okviru.  Tveganja na strani prihodkov so povezana predvsem z možnim poslabšanjem razmer v mednarodnem okolju, pa tudi delno z napovedanimi vladnimi ukrepi, če na strani prihodkov Vlada ne bi mogla zagotoviti zadostne realizacije. No, kar se tiče tveganja na strani izdatkov, so ta napovedana z napovedanimi ukrepi, ki bi lahko poslabšali ne le kratkoročne, predvsem tudi dolgoročne izglede javnih financ, pa tudi s tem, da Vlada ne bo mogla obvladovati morebitnih zahtev vplivnih in močnih interesnih skupin po povečanju izdatkov. Zaradi tega seveda na ta tveganja opozarjamo. Vlada se jih zaveda. No, v njihovem odgovoru na našo oceno je zanimiv stavek proti koncu tretje strani, ki pravi: »V času, ko je bil Program stabilnosti poslan Fiskalnemu svetu in socialnim partnerjem, se je že dopolnjevalo poglavje o ostalih možnih tveganjih za dosego fiskalnega cilja, kar bo vključeno v končno besedilo Programa stabilnosti.« Tako nas zelo zanimajo ti ukrepi in pa njihovo morebitno obvladovanje tveganj, za katera pričakujemo, da lahko ogrozijo stabilnost javnih financ.  Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta. Zdaj sprašujem vas, gospod minister za finance, ali želite glede na izvajanje predsednika Fiskalnega sveta podati kakšno pojasnilo v zvezi s stališči Vlade? Izvolite, imate besedo.
Andrej Bertoncelj
Jaz bi bil kratek – smo že pojasnili, bi mogoče potem, ko bo razprava, če bo potrebna dopolnitev.
Dobro, hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Urada za makroekonomske analize in razvoj, to je gospod Janez Kušar, vodja sektorja za ekonomsko modeliranje. Izvolite.
Janez Kušar
Ja, hvala lepa za besedo. Samo na kratko o pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, ki je v bistvu tudi makroekonomska podlaga temu odloku, ki je danes tukaj. Zdaj, ključna stvar pri pomladanski napovedi gospodarskih gibanj je to, da se bo gospodarska rast ob umirjanju konjunkture v mednarodnem okolju letos in v postopnih letih postopno umirjala. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo je ključno odvisna od tega, kaj se dogaja na zunanjih trgih in zdaj, v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah se gospodarska rast umirja, umirja se njihovo povpraševanje. Posledica tega je seveda tudi nižja rast našega izvoza. Če je bila še lani ta rast preko 7 odstotna, se bo v prihodnjih letih na koncu v bistvu znižala na pod 5 %. Zdaj, na strani domače potrošnje, ob rasti razpoložljivega dohodka pričakujemo rast zasebne potrošnje. Tu je stvar v tem, da se v bistvu nadaljuje rast zaposlenosti. Imamo izjemno nizko brezposelnost in v bistvu počasi, imamo predvsem težave na strani pridobivanja oziroma strani pomanjkanja delovne sile. Nadaljujejo se ugodna gibanja na strani investicij. Pričakujemo relativno visoko rast investicij – se pa mal spreminja ta struktura rasti investicij. Namreč, v skladu s tem, kar se dogaja v mednarodnem okolju, se zmanjšuje rast investicij v opremo in stroje. To je v bistvu, te investicije nadproporcionalno prihajajo iz izvoznega sektorja in te se umirjajo oziroma umirja se njihova rast, kajne? Posledično seveda, odvisno od tega kar se dogaja v mednarodnem okolju oziroma negotovosti, ki izvirajo iz tam. Na drugi strani pa pričakujemo večjo rast gradbenih investicij – tu bi posebej izpostavil višjo rast investicij v stanovanja. Te so se v krizi močno znižale, več kot prepolovile. Zdaj v preteklih dveh letih so se okrepile, letos pa naj bi se še močneje povečale. Zdaj imamo tudi že nekaj podatkov, ki v bistvu to potrjujejo. Imamo, v prvih dveh mesecih, relativno visoko rast opravljenih gradbenih del v gradnji stanovanj, ki je dosegla skoraj 30 %.  Vsaka napoved gospodarskih gibanj prinaša s seboj seveda tudi nekaj tveganj. Zdaj, tokrat prevladujejo negativna tveganja v mednarodnem okolje. Na eni strani gre za možnost krepitve protekcionističnih ukrepov, zdaj na drugi strani gre tudi za – mednarodne inštitucije pogosto to omenjajo – za hitrejše umirjanje gospodarske rasti na Kitajskem, seveda pa na drugi strani tudi v Evropi, imamo v bistvu, predvsem ta problem oziroma negotovost, povezano z načinom in časom izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije oziroma z prihodnjimi gospodarskimi odnosi med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Zdaj prehajamo na razpravo o posameznih delih predloga odloka. K predlogu odloka ni bilo vloženih amandmajev, zato predlagam odboru, da po končani razpravi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika glasuje o vseh delih predloga odloka skupaj. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? Ne, zato dajem v razpravo člene predloga odloka. K predlogu - kot sem že omenil - ni bilo vloženih amandmajev. Prva k razpravi je prijavljena poslanka Andreja Zabret. Sprašujem poslanke in poslance, kdo se želi še prijaviti k razpravi? Jožef Horvat, Jože Lenart, za enkrat - besedo pa dajem poslanki Andreji Zabret, izvolite.
Hvala predsedujoči.  (nadaljevanje) Lep pozdrav vsem! Kot je razvidno iz ocene skladnosti Fiskalnega sveta iz aprila, je v odloku v okviru za pripravo proračunov Sektorja država in osnutek pakta stabilnosti, skladen s fiskalnimi pravili. Fiskalni svet opozarja neka odstopanja, predvsem od fiskalnih pravil za letošnje leto in ta odstopanja so naslednja, ki izhajajo iz zunanjega okolja. Seveda tu ne moremo predvideti vseh zunanjih vplivov kot so morebitne ali brexit ali kakšne tožbe ali karkoli, tako da vplive zunanjega okolja je nemogoče vse predvideti.  Potem, da so v trenutnih projekcijah upoštevani le ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na javnofinančna gibanja. V okviru so upoštevani le zakoni, ki so trenutno sprejeti in napovedanih strukturnih sprememb v okviru ne more biti še upoštevanih.  Potem, da so napovedani ukrepi lahko bistveno vplivajo na višje izdatke, kar se seveda lahko zgodi in v tem primeru bodo potrebne spremembe in pa prilagoditve. In prepričana sem, da bo ministrstvo ob takem primeru upoštevalo tudi javnofinančno vzdržnost. Predvsem me pa zmoti, ko se omenja v teh odstopanjih od fiskalnih pravil, se omenjajo pritiski različnih interesnih skupin. Moram reči, da tega v bistvu ne razumem najbolje, saj menim, da Vlada mora poskrbeti za vzdržen javnofinančni proračun in vzpostavljanje, da je odstopanje od fiskalnih pravil težava v interesnih skupinah – ne vem za kakšne skupine to gre. V bistvu me zanima, za kakšne fiskalne skupine to gre in pa predvsem argument oziroma izjave, da je Vlada šibka, interesne skupine pa so močno. Oceno Fiskalnega sveta sem si dobro prebrala in za leto 2019 se mi zdi zanimiva zgodba. V februarski objavi pri obravnavi rebalansa za 2019, je Fiskalni svet ugotovil, da v letu 2019 nismo skladni s fiskalnim pravilom, ker presegamo dovoljene izdatke za 270 milijonov. Čeprav smo bili znotraj meje, se pravi 20 tisoč 610 milijonov. Tudi v aprilski objavi Fiskalni svet pravi, da v 2019 nismo skladni s fiskalnim pravilom, vendar tokrat zato, ker zgornjo mejo iz odloka iz leta 2019, se pravi je 20 tisoč 610 milijonov, presegamo za 68 milijonov. Hkrati pa na strani 25 piše v oceni, bom citirala: »Da spremenjene ocene oziroma napovedi javnofinančnih agregatov za leti 2018 in 2019, spremenijo tudi oceno izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2019, pri čemer predvideni izdatki v letu 2019 niso skladni z domačim fiskalnim pravilom. Javnofinančni izdatki predvideni v paktu stabilnosti 2019, so namreč v letu 2019 za 68 milijonov evrov višji od izdatkov Sektorja država predvidenih v okviru za obdobje 2018-2020, sprejetim decembra 2018. Ministrstvo za finance v paktu stabilnosti za 2019, napoveduje letos za okoli 270 milijonov evrov višje prihodke, kot v predlogu osnutka proračunskega načrta 2019, ki je bil podlaga za oceno spremenjenega okvira za obdobje 2018-2020 iz decembra 2018. To je toliko, kot so po mnenju Fiskalnega sveta iz decembra 2018 znašali presežni izdatki. S tem se spremeni tudi ocena višine presežnih izdatkov za leto 2019«. Od tu imam naprej vprašanje, zakaj glede na to, da se je prej pri rebalansu proračuna vseskozi poudarjalo, kakšen presežek izdatkov je imel za 270 milijonov? Zakaj se tu morda ni poudarilo, da je ta presežek zdaj le 68 milijonov in da se je situacija spremenila, saj bi ljudje s tem lažje razumeli in videli, da pravzaprav Vlada ne krši pravil in da ni vse tako črno kot se želi prikazati. Poleg tega bi pa tudi poudarila, da pravzaprav gre za srednjeročne okvire in da je potrebno rezultate pogledati v roku treh let, ne pa v obdobju oziroma znotraj tistega oziroma enega leta. Hvala.
Hvala lepa, gospa poslanka.  Gospe in gospodje, da ne bomo nadaljevali v slogu kot smo ga ubrali pri 1. točki dnevnega reda, opozarjam, da razpravljamo o odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od let 2020 do 2022, to pomeni za proračunska leta 2020, 2021 in 2022. To bi naj bilo tudi osredinjenje okoli katerega bi današnja razprava naj potekala. Prosim, da to upoštevate.  Naslednji ima razpravo poslanec Jožef Horvat.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat prav lep pozdrav gospodu ministru, predsedniku Fiskalnega sveta in članom, vsem vam, drage kolegice in kolegi! Prav je, da smo zelo pozorni do tega, kar je pripravila Vlada v omenjenem odloku, ki ga sedaj obravnavamo, v odloku v okviru za pripravo proračunskih dokumentov sektorja država za obdobje 2020 do 2022 in prav je seveda tudi, da poslušamo mnenje neodvisnega državnega organa, ki se mu reče Fiskalni svet. Zakaj? Mi, Nova Slovenija smo bili zraven, ko smo v Državnem zboru ratificirali tako imenovani fiskalni pakt. V bistvu gre za pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Državni zbor je to pogodbo ratificiral pred dobrimi 7 leti, 19. aprila 2012. Zakaj je sploh do tega pakta prišlo, si je morda potrebno najprej odgovoriti. Zato, da nas, Evropejce, nikoli ne bi več tako močno udarila finančna, gospodarska kriza, kot nas je pred nekaj leti. In zato, ker mi vsaj v Novi Sloveniji zagovarjamo vladavino prava. In to, kar smo se, kar so se naše vlade izpogajale znotraj Evropske unije, da se teh pravil dejansko tudi držimo. Seveda lahko je biti populist in danes reči, imamo odlično gospodarsko rast, naj končno tudi ljudje nekaj imajo od tega. Ja, pa seveda, normalno. Ljudje so tisti, ki ustvarjajo novo vrednost. In prav je, da imajo zaradi tega boljši standard življenja. Ampak ne samo danes, ko imamo še vedno zelo dobro gospodarsko rast, ampak tudi takrat, ko bodo v skladu z ekonomskimi cikli najbrž hude ure. Zato mi v Novi Sloveniji skrbimo, da se 2. člen Ustave, ki pravi, da je Slovenija socialna država, da se ta člen Ustave uveljavi, uveljavlja tudi v času gospodarske krize. Zato pa je potrebna pametna politika, ki zna predvidevati, ki zna upoštevati negativne učinke, ki jih gospodarski cikel prinaša. Gospod minister, gospod guverner Banke Slovenije sta bila v Washingtonu, poslušala globalne napovedi gospodarske rasti ali bolje ohlajanja. Ne bom sedaj v podrobnosti analiziral kaj se dogaja v Nemčiji. Veste zakaj Nemčijo omenjam. Zato, ker je daleč najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Nočem strašiti, tega nikoli ne delam. Gre samo za to, da smo pozorni kaj se okoli nas dogaja, da bi dejansko, ponavljam, zagotovili realizacijo 2. člena slovenske ustave. Slovenija mora biti socialna država tudi takrat, ko nastopi gospodarska kriza oziroma ko v gospodarskem ciklu nastopi recesija.   (nadaljevanje) Samo, zaradi tega ponavljam, dobro je, da seveda prisluhnemo tudi temu kaj napoveduje Fiskalni svet. Tega smo z dvotretjinsko večino v Državnem zboru ustoličili in tudi Zakon o fiskalnem pravilu smo sprejeli z dvotretjinsko večino 24. maja 2013, predhodno pa smo v Ustavo zapisali to, kar je pravzaprav nam narekoval fiskalni pakt in prav je, da smo to naredili. Po navodilih predsednika odbora ne bom se spuščal v letošnje leto v leto 2019. Mi smo v Novi Sloveniji tukaj svoje naredili in nismo tisti, ki bi ji rekli, da je rebalans oziroma proračunski dokumenti, da niso v skladu z Ustavo. To naj bo Ustavno sodišče in naj Ustavno sodišče pove enkrat za vselej, da bomo imeli neki primer kako je potrebno ravnati, da še ostanemo v ustavnih okvirih oziroma kakšne napake ne smemo narediti, da bi izstopili iz ustavnih okvirjev. Je pa res, kar si postavljamo mi vprašanje, da vse vlade v tem času, kar imamo Fiskalni svet nekako takole - morda je beseda ignorantsko pretrda, ne boste zamerili - ignorantsko obračunajo s Fiskalnim svetom in da se praktično nekako ne upošteva priporočil Fiskalnega sveta, ki pa nič drugega ne naredi kot to, da vzame Zakon o fiskalnem pravilu pogleda tretji odstavek 3. člena, ker je formula in v formulo vstavi podatke, ki jih dobi od državni organov in ne od opozicijske politične stranke. Če se, potem vzpostavi neenačaj kot smo to imeli v primeru rebalansa za 2019 in da ta neenačaj zeva, če smem tako reči za 270 milijonov, potem je nekaj narobe s podatki, ki smo jih vstavili v to formulo, ni nič narobe s formulo, sam sem jo predebatiral s prejšnjim ministrom dr. Mramorjem, ki sicer ni hotel prisluhniti naši zahtevi, da naj bo to švicarska formula, ki deluje, imamo izkušnje z njo, ampak rekel je to je evropska formula pa smo rekli v redu, naj bo saj smo nekako ugotovili tudi z matematičnimi operaciji, da so učinki praktično identični. Torej, bodimo pozorni na trošenja sedaj v dobrih časih, ker ne vemo, ne moremo vedeti kaj se nam zgodi z brexitom, če bo ta kaotičen - sam si želim, da do njega sploh ne bi prišlo. Nekdanji minister za zunanje zadeve je sicer zamahnil z roko in rekel brexit za Slovenijo v gospodarskem smislu ne bo imel nobenih posledic no danes že imamo številke, ki kažejo, da bo imel. Posredno bo pa imel toliko večje ravno, zaradi Nemčije, ki je močna gospodarska partnerica z Združenim kraljestvom in naša najpomembnejša gospodarska partnerica. Tako da v bodoče bi si želel nekoliko več fer play precej na relaciji Vlada Fiskalni svet, na to opozarjam.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji za razpravo je na vrsti poslanec Jože Lenart, za njim pa poslanec Franc Kramar.  Kolega Lenart, prosim.
Hvala lepa za besedo, predsednik.  Vlada Ministrstva za finance je pripravila okvirne proračunske dokumente do leta 2022, ki vsekakor upoštevajo predlog celovite davčne reforme o optimizaciji, ki temelji na uravnoteženju javnih financ. Pri tem so upoštevani vsi deležniki, ki vplivajo tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Predvsem pa gre za skrbno naravnanost davkov kot so davek na dodatno vrednost, trošarine, dohodnine, davek od dohodka pravnih oseb, kapitalski prihodki in tudi drugi davčni prihodki kot seveda tudi prispevne stopnje od bruto in na bruto plače namenjene predvsem zdravstveni in pokojninski blagajni. Davki niso uničevalci preživetja ljudi, ampak nasprotno so varovalni mehanizem, da socialno in razvojno poskrbimo za vse strukture prebivalcev nekega naroda. Pomanjkanje davčnih prihodkov in njihova nesorazmerna razdelitev škodljivo vpliva na življenja in prehodnost revnih ljudi po celem svetu, predvsem pa pojasnjuje zakaj so davki tako pomembni v boju proti svetovni revščini. Pri tem je pomembno zagotoviti solidarnost kapitala, preprečiti nezakoniti beg kapitala in davčno izmikanje. Ključno vprašanje je od kod bo prišel denar za plačilo storitev kot so dostop do zdravstvenih storitev, dostop do izobrazbe, dostop do čiste vode, dostop do sanitarnih storitev, ustreznih bivalnih razmer, zagotovitev temeljnega varstva pravic in pa zagotovitev prihodkov v tretjem razvojnem obdobju in pa številnih drugih osnovnih storitev. seveda poznamo na svetu številne davčne politike, ki pomembno vplivajo na razvojne spodbude s prednostnimi nalogami za spodbujanje naložb za večjo rast, za podporo zaposlovanju, zmanjšanju neenakosti in tudi zagotavljanju izpolnjevanja davčnih obveznosti, kar je pomembno. Davčne politike so vsekakor izzivi s katerimi se na teh področjih srečujejo države, za nas vsekakor primerjalno pomembne države Evropske unije v katero skupino tudi spadamo. Tudi na tem področju Evropske unije poznamo različne oblike davčnih politiki z velikimi razlikami deleža davkov v razmerju do BDP. Slovenija spada s pobranimi davki skupaj z dohodnino v zlato sredino držav Evropske unije oziroma celo nekoliko pod. Pri tem pa opažamo eno temeljnih ugotovitev in sicer bolj razvite države izberejo več davkov in zagotavljajo večjo socialno varnost prebivalstva. Države v razvoju zberejo manj sredstev iz davkov in zagotavljajo nižjo socialno varnost prebivalstva. Države v razvoju se tako v večji meri zanašajo na pomoč in posojila, ki jih dolgoročno utesnjujejo in jih delajo odvisne. Plačevanje davkov prinaša neodvisnost. Davki so zanesljivejši in bolj predvidljivi vir financiranja kot pomoč ali posojila in to je tudi vodilo aktualne vlade in koalicije. V nasprotju s pomočjo in posojili so lahko davčni prihodki neomejen vir takšnih sredstev. Vendar je pri tem pomembno, davki pripomorejo k temu, da se vlade vedejo bolj odgovorno do svojih državljanov, višji kot so davčni prihodki neke vlade bolj so njeni državljani običajno pozorni na to kako se ti porabijo. In če Vlada svoj proračun financira bolj iz davkov kot iz pomoči, potem je bolj odgovorna do svojih državljanov kot do držav donatoric. Zvišanje davčnih prihodkov pripomore k boljšemu vodenju države in spodbuja večjo demokratičnost političnega sistema. Davčni sistemi odločajo kako je bogastvo razporejeno med bogatimi in revnimi. Pri progresivnih davčnih sistemih bogati plačajo več in revni manj davka. Zato so davki pomembno orodje za odpravo gospodarskih in družbenih neenakosti tako v posamezni državi kot po celem svetu. Slovenska davčna politika v osnovi temelji na samofinanciranju z visoko stopnjo socialne solidarnosti, žal pa smo si v preteklem obdobju zaradi netransparentnega poteka tranzicije in neuravnoteženja javnih financ pridelali visok delež dolga, pri tem pa nismo edini. Ta dolg je naša travma in je danes največja cokla nadaljnjega razvoja. Vendar s tem moramo živeti in se nadalje obnašati racionalno, preudarno in predvsem odgovorno do davkoplačevalcev. Če temu ne bomo sledili bomo izgubili zaupanje državljanov. Seveda smo danes pred veliko dilemo koliko namenjati zmanjšanju aktualnega dolga iz preteklosti, koliko namenjati rezervam in koliko potrebnemu razvoju na katerega toliko opozarjamo. Brez vlaganja v razvoj, kar po proračunu 2019 in okvir proračuna 2020-2022 zagotovo je, si ne morem predstavljati napredka. Gospodarstvo trka na vrata politike, da podpira razvojne spodbude. Zato smo že za leto 2019 povečali sredstva resorjem kot so gospodarstvo, okolje in prostor, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zdravstvo in tudi številne druge resorje.   (nadaljevanje) Slovenija je ena najmanj zadolženih držav v družini Evropske unije oziroma se vztrajno približujemo maastrichtskemu kriteriju 60 %, kar potrjujejo mnenje Fiskalnega sveta kot številne institucije in strokovnjaki Evropske unije. Proračun 2019 nadalje izkazuje presežek, da bi lahko bili še višji, vendar smo del presežka namenili načrtnemu razvoju za bodočo hitrejšo rast BDP, dodane vrednosti, ki bodo vsekakor preko davkov vplivali tudi na prihodke proračuna in s tem na nadaljnjo rast. Seveda so v tem obdobju na mizi še izzivi, predvsem na področju zdravstvene in pokojninske reforme, za dolgoročno vzdržnost ob dejstvu starajoče se družbe. S temi izzivi se soočajo vse družbe in tudi za to področje so številne rešitve, ki jih bomo morali sprejemati.  Fiskalni svet daje Osnutku programa stabilnosti 2019 in Predlogu okvira za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 ugodnejšo oceno kot pred nekaj meseci, iz razlogov ugodnejših predpostavk, ki jih je ta Vlada tudi napovedovala. Seveda pa so opozorila na tveganje, kar pa je osnovna dolžnost Fiskalnega sveta, da na vsa možna tveganja opozori, za Vlado vsekakor dobrodošla.  Torej, zaželimo Vladi uspešno delo pri uresničevanju proračunskih obdobij, v obdobju 2019-2022, predvsem pa ji zaželimo pravočasno odkrivanje odstopanj od postavljenih ciljev in pravočasno ukrepanje v primeru negativnih odstopanj.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji je na vrsti za razpravo poslanec Franc Kramar, za njim pa poslanec Jani Ivanuša.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gostje, spoštovane poslanke in poslanci! Mene zanima, ali smo v odloku pri določitvi izdatkov za državni proračun upoštevali sredstva, potrebna za financiranje razvojnih skladov. Vemo, da bodo evropska sredstva čedalje manjša. Slovenija pridobiva razvojna sredstva iz evropskih skladov, drugih razvojnih sredstev v proračunu nima. Glede na to, da bo Slovenija prejemala čedalje manj teh sredstev glede na pretekla leta - zdaj namreč sodi med razvite države, nerazvite pa so tiste, ki od Evropske unije pridobivajo več sredstev. Evropska sredstva, ki jih Slovenija dobi, se delijo na kohezijo, vzhodna in zahodna regija, vsaka po 50 %, in razvojne sklade, razvita zahodna regija prejme 15 %, nerazvita vzhodna pa 85 %. Torej bi se morala vzhodna regija odpovedati 15 % na račun zahodne regije. Če tega ne bo dovolj, bo za ta sredstva morala poskrbeti država s sredstvi iz proračuna. Tehnična podpora obsega tudi 700 delavcev, ki se financirajo iz evropskih sredstev oziroma projektov za ta sredstva. Kako bomo ravnali v naslednjih letih s temi oziroma kako jih bomo financirali, ker bodo evropska sredstva vedno manjša. V proračunu smo povečali sredstva glede na to, da bo evropskih sredstev manj, tudi financiranje 700 zaposlenih. Vprašanje, ali smo v 3. členu državnega proračuna pri določitvi najvišjega obsega izdatkov upoštevali tudi dejstvo, da dobi razvita zahodna regija bistveno manj, kar se financira iz proračuna. Rad bi izvedel, ali se bo razmerje med razvito regijo, to je zahodna, in med vzhodno regijo spremenilo, in ali bomo pri tem uspešni. Ali bodo v odloku zavedena tudi sredstva Evropske unije, ki bodo dejansko, tako kot sem rekel, edina, ki so potrebna za financiranje razvojnih skladov.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Naslednji je na vrsti poslanec Jani Ivanuša, nato pa bom dal besedo predstavnikom Vlade in Fiskalnega sveta, toliko da veste, da odgovorite na tisto, kar je bilo do zdaj v razpravi izpostavljeno. Poslanec Ivanuša, izvolite.
Gospod predsednik, še enkrat, zbrana družba! Bom kratek, ker smo že vse mogoče slišali. Ministrstvo za finance bi prosil, da se opredeli glede mnenja Zakonodajno-pravne službe, ali boste njihovo pripombo upoštevali. Gre za pripombo, bom citiral napovedni stavek: »… in pripadajoča tabela v 5. in 6. členu   (nadaljevanje) predloga odloka presegata zakonsko določeno vsebino okvira, kot tudi za pokojninsko in zdravstveno blagajno predvidevata določitev ciljnega salda, čeprav v ničelni višini.« To sem pač citiral - pa ne, da bi vas »zajebaval« -, ali boste to upoštevali ali ne. To je moje vprašanje.  Malo bi se navezal še na predhodnika, gospoda Lenarta. Ali verjame v to besedilo, ki ga je prebral, potem bi mi morali podpreti te amandmaje Levice. To me zanima.  Pa tudi sprašujem, ali LMŠ podpira višje ali nižje davčne prihodke.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Predstavniki Ministrstva za finance, na čelu z ministrom, komu dam besedo? Boste vi, gospa državna sekretarka? Ali boste vi, minister? Gospod minister, za začetek dajem vam besedo, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Sicer poslanca, ki je vprašal, ni, pa bom vseeno odgovoril…
Ja, saj, veste, če je toliko odgovoren, da ga zdaj ni, ko minister odgovarja, je to njegova stvar, vi pa, prosim, opravite svojo nalogo.
Andrej Bertoncelj
Prav.  Evropska kohezijska ovojnica 2021-2027 na evropski ravni še ni določena, kot vemo. V odloku 2020-2022 so upoštevana sredstva kohezijske politike v 2020-2022.  Hvala.
Hvala lepa. Naslednja je na vrsti predstavnica Ministrstva za finance, državna sekretarka Saša Jazbec.
Saša Jazbec
Glede pripombe Zakonodajno-pravne službe bi rekla tako, da drži, da je v Zakonu o fiskalnem pravilu napisano, da bi za ti dve blagajni morali določiti samo najvišjo mejo izdatkov. Dejstvo pa je, da smo napisali še ciljni saldo, to pa je, če hočete, prepisano iz nekega drugega zakona, zato ker ti dve blagajni itak morata z nulo poslovati. In v bistvu že v obstoječem odloku, ki obstaja zdaj za 2018-2020, je enako. Gre za bolj transparenten, bolj celovit pregled, da so vse štiri blagajne obravnavane enako. Tako da če je to tak problem, bomo pač v naslednjem odloku upoštevali to pripombo. Sicer je pa z vidika, kot sem rekla, jasnosti, transparentnosti, primerljivosti in uporabnosti pač taka, za uporabnike bolj primerna.  Hvala.
Hvala, gospa državna sekretarka. Besedo dajem oziroma najprej vprašam, gospod predsednik Fiskalnega sveta, verjetno želite, glede na izvajanje poslanke Zabretove tudi kaj povedati, kajne. Izvolite, dajem vam besedo.
Davorin Kračun
Tako je, kolegica Andreja Zabret je naslovila nekaj vprašanj. Eno je pravzaprav bolj splošno. S tem, ko sem ilustriral tveganja, sem omenil interesne skupine. Gospa bi seveda želela, da povem, katere so to. Jaz bom rekel tako: tiste, ki lahko ob zavzemanju za svoje pravice močno prizadenejo življenje v državi. In takšnih je kar nekaj, takšnih služb, ki so sicer spoštovane, in smo veseli, da jih imamo, ampak kadar v boju za svoje pravice gredo tako daleč, da zagrozijo s funkcioniranjem osnovnih sistemov, ki morajo delovati za normalno življenje v državi, takrat se jih seveda ustrašimo in takrat mora tudi Vlada popustiti. Veste tudi, da je ta Vlada ob svojem začetku, ob svojem nastopu imela pravzaprav težak problem, rešiti stavkovne zahteve javnega sektorja, in to močno vpliva na izdatke proračuna. Mislim, da vsi vemo, da ni mogoče vzeti države in ljudi za talca pri svojih zahtevah. Ampak ni naloga Fiskalnega sveta, da zagotavlja socialni mir, ampak da opozori državo, da takrat, ko se sreča s takšnimi zahtevami - saj mnogokrat so upravičene -, mora seveda skrbeti za to, da fiskalno pravilo, da fiskalna vzdržnost ni ogrožena. In opozarjamo, da bo v prihodnjem triletnem obdobju verjetno dosti situacij, ko bo potrebno ogromno pogajalske modrosti tudi zato, da ohranimo vzdržnost javnih financ. In to je bila osnovna ideja z opozorilom na močne interesne skupine.  Kar se pa tiče izpolnjevanja fiskalnega pravila v letu 2019, kot sem povedal v uvodu, je formalno-pravni okvir za proračune je tisti, ki je bil sprejet v decembru in ki odstopa, ki nekoliko odstopa pri najvišji dovoljeni porabi od fiskalnega pravila. Če bi v odloku v okviru proračunov za leto 2019 bile številke, ki so navedene v paktu stabilnosti sedaj, potem bi takšne neskladnosti s fiskalnimi pravili ne bi mogli ugotoviti.
Hvala gospod predsednik Fiskalnega sveta.  Tako, gospe in gospodje, zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga odloka. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi odloka sprejeti.  Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu odloka ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog odloka sprejme v predloženem besedilu. Predlagam, da sem poročevalec na seji Državnega zbora sam kot predsednik delovnega telesa. Vidim, da k temu ni nasprotovanja.  Zato prehajam na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - NACIONALNI REFORMINI PROGRAM 2019-2020.  Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 10. aprila letos. K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljeni predstavnice in predstavnici ministrstva za finance. Prosim predstavnica ministrstva za finance, boste to vi, gospod minister, da opravite uvodno obrazložitev.  Gospod Bertoncelj, imate besedo. Prosim.
Andrej Bertoncelj
Predsednik, hvala za besedo. Spoštovani!  Kratko pojasnilo glede nacionalnega reformnega programa, 2019-2020. Nacionalni reformi program predstavlja srednjeročne načrte in prednostne naloge dela Vlade, ki ga letno vsaka država članica pripravi in pošlje evropski komisiji v sklopu tako imenovanega Evropskega semestra. Odgovarja na specifična poročila evropske komisije, cene Evroobmočja in izide poročila o državi. V letošnjem poročilu v državi komisija ugotavlja, da Slovenija ne beleži več makroekonomskih neravnovesij, gospodarska rast ostaja na relativno visoki ravni in je široko osnovana. Delež naložb v bruto domačem proizvodu raste, kar pozitivno vpliva na potencialno rast. Ob tem beležimo dobre rezultate na trgu dela in na področju socialnih pravic Slovenija dosega zavidljive rezultate na skoraj vseh področjih. Kljub temu ključna sporočila komisije ostajajo, da Slovenija ni storila dovolj na področju dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema, sistema dolgotrajne oskrbe ter na področju zdravstvenega varstva. Poleg omenjenega mora Slovenija nadalje ukrepati tudi na področju aktivacije starejših in manj izobraženih brezposelnih ter na področju alternativnih virov financiranja za mala in hitro rastoča podjetja. Nacionalni reformni program vsebuje ključne cilje ekonomske politike v Sloveniji, ki ustvarjajo spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. Naključno opozorila komisije odgovarjamo z ukrepi na področju sprememb pokojninskega varstva, to so predlogi ukrepov, vsebujejo ukrepe za podaljševanje delovne aktivnosti starejših,   spremembe odmernih stopenj in postopen dvig pogojev za starostno upokojitev. Predlagani so tudi komplementarni ukrepi na trgu dela za podaljševanje delovne aktivnosti in reaktivacije dolgotrajno brezposelnih. Predlogi strukturnih sprememb na trgu dela naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in primernosti pokojnin. Pozitivno bodo vplivali na delovno aktivnost starejših, izboljšali socialno zaščito določenih / nerazumljivo/ skupin in vplivali na hitrejšo aktivacijo ljudi. Spremembe na področju davkov, cilj predlaganih ukrepov na področju davčne politike sta razbremenitev stroškov dela in povečanje razpoložljivega dohodka. Predlog obsega zvišanje splošne in dodatne olajšave, spremembe dohodninske lestvice in razbremenitev regresa. Za nadomestitve izpada so predlagane spremembe v smeri povečanja obremenitve kapitala. S predlaganimi davčnimi spremembami, ki temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med odhodki z dela in dohodki iz kapitala želimo spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih, kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest.  In še nekaj ostalih ukrepov za doseganje osnovnega cilja, povečanje konkurenčnosti. Višja produktivnost, pozitivno vpliva na kvaliteto in dolgoročno vzdržnost javnih financ ter na dolgoročno rast potencialnega BDP. V ta namen bo potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok. Ti so med drugim povezani s človeškimi viri, konkurenčnim, raziskovalnim in inovacijskim okoljem ter splošno institucionalno učinkovitostjo. Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga ter zagotovitev doseganje srednjeročnega cilja. Pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politik, pri čemer si bo Slovenija prizadevala ohranjati pozitiven nominalen saldo sektorja država na srednji rok in posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Hvala, gospod minister.  To je za uvod. Sedaj pa odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Poslanec Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala, gospodu ministru za predstavitev nacionalnega reformnega programa, ki ga mi v Novi Sloveniji ocenjujemo kot ključni dokument v tekočem letu oziroma v obdobju 2019-2020.  kar pogrešam v Državnem zboru je to, sedaj imamo že le nekaj izkušenj, kot sem prej povedal, fiskalni pakt smo ratificirali pred 7 leti, bi bilo dobro, da bi, recimo, Vlada naredila primerjavo na eni strani poročilo o državni Slovenija, ki ga pripravi Evropska komisija in je seveda zelo dobro za Slovenijo, so zelo dobra tudi priporočila. Ne gre samo za poročilo. Na drugi strani, nacionalni reformni programi za določeno obdobje in potem realizacija teh nacionalnih reformnih programov. Tega zaenkrat nimamo v Državnem zboru in to bi bilo dobro. Sedaj ali me bo kdo uslišal, poslušal je seveda drugo vprašanje. Lahko pa rečem, da že kar nekaj let se soočamo z dejstvom, da priporočila Evropske komisije, ki izhajajo iz poročila o državi za posamezno leto, naše slovenske vlade ne realizirajo. Že dolga leta poslušamo, da je staranje slovenske družbe, ki se znotraj EU najhitreje stara, velik fiskalni izziv oziroma problem. Na tem področju do danes nismo naredili nič, ampak popolnoma nič. Govorim seveda o dolgotrajni oskrbi. Ne vem kje so ti zakonski predlogi. In ne bom kritiziral naprej, nisem te sorte, ampak samo opozarjam in si želim, da bi vse, kar je tukaj v nacionalnem reformnem programu zapisano, da bi to tudi realizirali. In še več, da bi vse, kar je zapisano v priporočilih Evropske komisije, ki je tudi naša na nek način, včasih to gledamo tu pa tam daleč ne, mi smo člani Evropske unije, mi smo Evropska unija, da bi to realizirali, ker potem šele lahko zagotovimo, da bodo naši otroci in otroci naših otrok v Evropski uniji živeli boljše kot živimo mi. Mi živimo dobro, zato pa seveda je tudi prav, da postavljamo do lastne nacionalne Vlade visoke zahteve. Tako da, besede ki so tukaj na papirju, so seveda dobre, ne moreš jim nasprotovati. Mi bomo budno spremljali kako se bo ta najpomembnejši dokument, torej nacionalni reformni program izvajal. In še, Ministrstvo za finance je korektno na svoji spletni strani napisalo, da Evropska komisija formira tudi nek določen fond denarja za pomoč pri strukturnih reformah.  Zaključujem mojo razpravo z vprašanjem. Kako bo Vlada Republike Slovenije angažirala ta sredstva, ki so namenjena v okviru Evropske unije za pomoč pri strukturnih reformah in katere strukturne reforme imajo za to Vlado prioriteto v tem dveletnem obdobju?  Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Ali želi od poslank in poslancev kdo še razpravljati? Če ne, potem predlagam, da predstavniki ministrstva za finance odgovorite poslancu Horvatu na to kar je zdaj izpostavil.  Gospa državna sekretarka, Saša Jazbec, prosim.
Saša Jazbec
Torej glede teh sredstev za strukturne reforme pri evropski komisiji obstaja služba za strukturne reforme, ki zadnje dve, tri leta državam članicam ponuja tako imenovano tehnično pomoč na raznoraznih področjih in v bistvu si država članica sama napiše na katerih področjih si želi to pomoč, tako da, v bistvu Slovenija je pri pridobivanju tega, tukaj v bistvu ne gre toliko za denar, tukaj gre dejansko pač za pomoč, ki pride v obliki nekih strokovnjakov ali pa, da se financirajo neke študije, itn. V bistvu smo zelo uspešni oziroma smo imeli že kar nekaj projektov iz tega naslova plačanih, gre pa iz različnih področij, iz področja, ne vem, finančnih trgov, s področja zdravja, s področja spretnosti, tako naprej in ta pregled izdatkov smo naredili iz področja kulture, iz naslova tega. Tako, da to laufa in v bistvu, to je služba, ki se zdaj krepi, ki se ji namenja vedno več denarja, je pa prav to, kar ste pa pač omenil, ni pa zelo jasno nikjer definirano za katere strukturne reforme ali pa karkoli in v bistvu to je tudi zdaj nov instrument, ki se ga načrtuje v novi finančni perspektivi je tudi v to smer, bo namenjen nek instrument za strukturne reforme, ampak pravila vsega tega v bistvu še niso jasna, kako se bo, kaj se bo sploh določalo kot strukturna reforma, ali se bo to ugotavljalo »ex-post« in potem v bistvu kot za neko uspešno sta denar dodeljevala to še na ravni Evrope ni jasno. Z vidika prednostnih področij, strukturnih reform v času te Vlade, je pa vsekakor področje zdravja in pokojnin, sta sigurno dve največji plus še povezava tega vseživljenjskega učenja, s trgom dela, verjetno so pač to te ključne, da rečem tako.  Hvala.
Hvala gospa državna sekretarka.  Vidim, da ni nadaljnjega interesa za razpravo, zato zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z nacionalnim reformnim programom 2019-2020.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 11. nujno sejo Odbora za finance.  Hvala lepa.  Seja se je končala 24. aprila 2019 ob 11.45.