Spoštovani poslanke, poslanci, cenjeni gostje! Lepo vas pozdravljam!

Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas še enkrat prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da me je predsednik odbora Edvard Paulič zaradi službene zadržanosti prosil, da današnjo sejo vodim jaz kot podpredsednik tega odbora.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednje poslanke in poslanci: Soniboj Knežak in Aleksander Reberšek. S pooblastilom pa so navzoči na tej seji namesto Luke Mesca Primož Siter, namesto Meire Hot Jani Prednik, nadomešča Janija Prednika Meira Hot, Soniboja Knežaka nadomešča Marko Koprivc, Edvarda Pauliča Aljaž Kovačič, dr. Darija Krajčiča Igor Peček, Andreja Rajha Vojko Starović.

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobene spremembe, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA POBUDE ZA OCENO USTAVNOSTI ČETRTEGA ODSTAVKA 78. ČLENA IN 82. ČLENA ENERGETSKEGA ZAKONA, ki jo je Državnemu zboru v obravnavo posredovalo Ustavno sodišče. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: pobuda za oceno ustavnosti z dne 15. 3. 2018, mnenje Vlade z dne 15. 4. 2018 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 10. 2018.

Na sejo so k obravnavi te točke bili povabljeni naslednji: Ministrstvo za infrastrukturo ter Zakonodajno-pravna služba.

Prehajamo na obravnavo pobude za oceno ustavnosti. Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe besedo? Izvolite.

VALENTINA - ANAMARIJA MAROLT: Hvala za besedo.

Družbe Elektro Gorenjska, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Ljubljana in Elektro Maribor so vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 78., 81. in 82. člena Energetskega zakona. Ustavno sodišče je pobudo poslalo v odgovor državnemu zboru kot nasprotnemu udeležencu v postopku, saj je Državni zbor sprejel Energetski zakon. Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje s predlogom odgovora na pobudo. Pobudnice nasprotujejo obstoju možnosti, da se s pogodbo prenese izvajanje nalog gospodarske javne službe na drugo osebo, da lahko to dejavnost opravlja tako lastnik omrežja kot tisti, ki ga ima v najemu, in da mora distribucijski operater, če ni lastnik distribucijskega sistema, skleniti z lastnikom pogodbo o uporabi tega sistema za opravljanje svojih nalog.

V predlogu odgovora Državnega zbora zavračamo očitke pobudnic o neustavnosti ureditve in navajamo razloge o ustavni skladnosti izpodbijanih določb. Glavni poudarek odgovora – predloga za odgovor je, da je predpisano izvajanje gospodarske javne službe dejavnost distribucijskega operaterja utemeljeno z zagotavljanjem zanesljive, redne in kakovostne distribucije električne energije, kar je v javnem interesu. Izhajajoč iz tega navajamo razloge, da zakonske rešitve niso v neskladju z načelom pravne države, s pravico do zasebne lastnine, s pravico do zasebnosti in komunikacijske zasebnosti ter svobodno gospodarsko pobudo in navajamo argumente o tem, da določbe zakona ne nasprotujejo načelu enakosti in pravnemu redu Evropske unije.

Pred pripravo odgovora Ustavnemu sodišču bomo popravili napako pri sklicu na 55. člen Energetskega zakona, in sicer je pravilen sklic na koncesijsko pogodbo.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, gospod državni sekretar mag. Bojan Kumer? Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Vlada Republike Slovenije ravno tako se ne strinja z navedbami in očitki pobudnikov o kršitvah Ustave in meni, da so izpodbijane zakonske določbe skladne z Ustavo in tudi pravom Evropske unije.

Pobudniki po mnenju Vlade poleg tega sploh ne izkazujejo pravnega interesa za vložitev pobude.

Večina očitkov pobudnikov pomeni zgolj nestrinjanje z veljavno ureditvijo izvajanja javne službe, po kateri je imetnik koncesije za upravljanje dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja družba SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo d.o.o., in ne pobudniki kot lastniki distribucijskega omrežja.

Kar zadeva očitke o neskladnosti izpodbijanih določb energetskega zakona EZ-1 z direktivo 2009 72/ES, je pobuda po mnenju Vlade očitno neutemeljena. Pobudniki ne izkažejo, s katerimi določbami navedene direktive naj bi bile izpodbijane določbe 78. in pa 72. člena EZ-1 v neposredni zvezi, in zato neskladne z evropskim sekundarnim pravom. Pobudniki samo na splošno trdijo, da je veljavna pravna ureditev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja v neskladju z direktivo in pri tem navajajo razloge, ki iz izpodbijanih določb EZ-1 ne izhajajo. Hvala.

Hvala.

Preden preidemo na razpravo poslank in poslancev še eno pooblastilo. Gospod poslanec Igor Zorčič pooblašča poslanko Janjo Sluga, da sodeluje na tem odboru.

Želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe k pobudi?

Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.

Na podlagi 65. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 78. člena in 82. člena Energetskega zakona. Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O OPUSTITVI PREMIKANJA URE NA POLETNI OZIROMA ZIMSKI ČAS IN RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 2000/84/ES.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Gradivo k tej točki je poslala vlada 22. novembra 2018, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odbora za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavniku vlade oziroma Ministrstvu za infrastrukturo. Državna sekretarka, izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsedujoči.

Evropska komisija je v zadnjih letih prejela že več pozivov, tako s strani državljanov kot tudi s strani drugih deležnikov Evropskega parlamenta in pa držav članic, za prenehanje sezonskega premikanja ure.

Zato, je bilo letos izvedeno tudi javno posvetovanje. Na to posvetovanje se je odzvalo približno 4 milijone in pol ljudi in drugih deležnikov, od katerih je bilo skoraj 85 % za to, da se sezonsko premikanje dvakrat letno odpravi, okrog 16, 15 % pa bi to ureditev raje obdržalo še naprej.

Evropska komisija je predlog direktive objavila že 12. septembra letos, en mesec po zaključku tega omenjenega javnega posvetovanja. Po tem predlogu bi morale vse države članice do 1. aprila 2019 prenehati s sezonskim premikanjem ure. Države članice bi si lahko samostojno izbrale standardni čas, ki ga bi potem trajno uporabljale.

Tiste, ki bi si izbrale, da trajno ohranijo poletni čas, bi konec marca 2019 še zadnjič prešle nanj, tiste države pa, ki bi si izbrale, da trajno ohranijo drugi, se pravi, zimski čas, pa bi konec oktobra 2019 lahko še zadnjič prešle na zimski čas. Ne glede na to, pa bodo države članice tudi pozneje lahko spremenile svoj standardni čas, vendar bodo o izbiri morale obvestiti Evropsko komisijo najmanj 6 mesecev vnaprej, ki bo to odločitev objavila v uradnem listu EU.

Na tem mestu bi želela samo podati eno informacijo iz včerajšnjega sveta, da se je ta rok, ki sem ga omenila, 1. april 2019, se bo zdaj premaknil, zaradi nasprotovanja večine držav članic in se bo ta časovnica nekoliko premaknila, zato je zdaj o časih težko govorit, vsekakor bodo pa aktivnosti tekle še naprej.

Pa da nadaljujem, na Ministrstvu za infrastrukturo smo poleg javnega posvetovanja, ki ga je izvedla Evropska komisija, opravili še posvetovanje z deležniki s področja transporta in energije ter z reprezentativnimi sindikati. V medresorsko posvetovanje smo vključili vse resorje. Vsi, ki so bili pozvani, so se k temu tudi odzvali. Bili so naklonjeni k ukinitvi sezonskega premikanja ure, razen mislim da, enega podjetja iz področja energetike. Transportni sektor v ukinitvi vidi celo poenostavitev poslovanja, energetski sektor pa je potrdil, da zaradi premikanja ure pravzaprav nekih prihrankov v tem času ni beležil.

Vsi se strinjajo, da je ključno zagotoviti usklajenost časovnih območij s sosednimi državami oziroma širše, na ravni EU. V tem kontekstu tudi je bila sprejeta odločitev, včeraj, da se je potrebno o tem najprej poenotit, potem pa nadaljevati pogajanja.

Glede na to, da smo v stališče Republike Slovenije zapisali, da smo načeloma odprti za ukinitev premikanja ure pod določenimi pogoji, da je ključno zagotoviti, da bodo časovni pasi v EU po ukinitvi premikanja ure usklajeni, da se je treba izogniti tako imenovani fragmentaciji. Drugič, da za ukinitev premikanja ure, da je potrebno ustrezno prehodno obdobje, da industrija lahko izvede ustrezne prilagoditve, predvsem tukaj mislimo na energetski sektor in pa na letalski sektor. In pa, bili smo mnenja, ki smo ga tudi izrazili včeraj na svetu, da je rok za prenos direktive je potrebno podaljšati, ker bo potrebno spremeniti določene zakone. Ta dilema zdaj je torej bila včeraj odpravljena. Za Slovenijo je ključno, da so ti pogoji izpolnjeni, sicer bi predlogu direktive nasprotovala. Ocenjujemo, da je bilje ohraniti trenutni režim, če ne bo mogoče zagotoviti, da bo prihodnje stanje časovnih pasov v EU usklajeno, vzdržno, to pa pomeni, da bo treba dogovor o prihodnjem stanju med državami članicami uskladiti preden bo direktiva sprejeta. Trenutno se torej na ravni EU išče rešitev za izvedbe koordinacije med državami članicami, o novi časovnici pa torej v prihodnje.

Hvala.

Hvala tudi vam, spoštovana državna sekretarka.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Ker ugotavljam, da ni razprave, prehajamo na odločanje. K predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, zato dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora:

»Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališče Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas in razveljavitvi direktive 2000/84ES, ki ga je predložila Vlada in predlog Odbora za zadeve Evropske unije na podlagi stališče sprejme.«

Želi kdo obrazložiti svoj glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odboru predstavil na seji pristojnega odbora, zato predlagam, da bi to poročilo predstavil naš podpredsednik, gospod mag. Andrej Rajh. Se strinjamo s tem? Hvala.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVENGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE HRASNIK IN RAZVOJNEM PRESTRUKTURIRANJU REGIJE, NUJNI POSTOPEK, KI GA JE V DRŽAVNI ZBOR V OBRANAVO PO NUJNEM POSTOPKU POSREDOVALA VLADA.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 18. seji iz 28. 11. 2018 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog zakona z dne 23. 11. 2018, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 30. 11. 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 4. 12. 2018. Rok za vložitev amandmaja je do zaključka razprave s členi na seji odbora. Do zdaj so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, to je pri členu 1, 2, 3, 4 in 5. Na seji so bili k obravnavi te točke povabljeni predstavniki: Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, predstavnik Rudnika Trbovlje Hrastnik , d. o. o., ter Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi besedo predstavnica oziroma predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Izvolite, spoštovani državni sekretar.

Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Pred vami je Predlog novele Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki smo ga pripravili z namenom podaljšanja roka za izvedbo postopka za popolno in trajno opustitev rudarskih del, ki morajo biti zaključena do konca leta 2019 in izvajanje hkratnih aktivnosti za izvedbo postopka likvidacije do konca leta 2020.

Glede na dosedanje aktivnosti, bo konec leta 2020 v celoti realiziran program zapiralnih del po posameznih programskih sklopih oziroma bo izvršena dokončna ekološko prostorska sanacija degradiranega območja ter izvedeni postopki za zapustitev rudnika skladno z zakonom, ki ureja rudarstvo.

Na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, pa bodo izvedeni ukrepi zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možnih povzročiteljev onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju.

Tekom postopka za popolno in trajno opustitev rudarskih del, se bodo izvajali tudi vsi postopki, ki so potrebni v okviru redne likvidacije družbe kot pravne osebe z namenom, da se zagotovi njen izbris iz osebnega registra, ki mora biti zaključen do 31. decembra, leta 2020.

Z novelo zakona bo omogočeno koriščenje proračunskih sredstev, ki so bila za obdobje od leta 2010 do leta 2018, potrjena s sklepom o državnih pomočeh, pa niso bila porabljena v celoti. Po izplačilu sredstev v znesku 3 milijone 107 tisoč 155 tisoč evrov, se šteje višina pomoči, potrjene s sklepom o državnih pomočeh za izkoriščeno in družbe RTH d.o.o. nima več nobenih zahtevkov do proračuna.

Financiranje vseh postopkov za izvedbo polne in trajne opustitve rudarskih del kot tudi postopek redne likvidacije družbe se bo po porabi sredstev v višini, ki sem jo prej navedel, zagotovi iz prodaje letnega lastnega premoženja družbe Rudnika Trbovlje-Hrastnik in unovčevanja likvidacijske mase.

Družbi dne 31. decembra 2018 ugasne rudarska pravica, zato zaradi določb Zakona o postopnem zapiranju RTH kot specialnega predpisa glede na zakon, ki ureja rudarstvo, rudarske pravice ni mogoče podaljšati. Prav tako pa podaljšanje ni možno v skladu z določbami Zakona o rudarstvu, saj za to niso bili izpolnjeni predpisani pogoji.

S predlagano spremembo se RTH omogoči, da izpelje postopke po določbah Zakona o rudarstvu in sicer tako, da lahko te postopke izpelje ne glede na to, da mu s 1. januarjem 2019 ugasne rudarska pravica. Vse določbe 6. poglavja Zakona o rudarstvu namreč izrecno navajajo(?), da dejanja za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del izvede nosilec rudarske pravice.

Z določitvijo datuma za izvedbo potrebno postopkov, tako zaključenih sanacijskih del kot aktivnosti za prenehanje družbe kot pravne osebe, se želi preprečiti nadaljnje spremembe, ki bi jih poskušali opravičiti zgolj z namenom izvedbe likvidacijskega postopka.

Cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju je tako zagotovitev zakonskega okvirja za izvedbo postopkov za zapustitev rudnika, skladno z določbami zakona, ki ureja rudarstvo, ter vseh postopkov, potrebnih za likvidacijo in izbris družbe kot pravne osebe iz sodnega registra. Hvala lepa.

Hvala spoštovani državni sekretar.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.

Zakonodajnopravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika(?) ter s tem v zvezi podala pripombe v obliki pisnega mnenja, s katerim ste, verjamem, seznanjeni.

Na klop smo prejeli amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, ki v večji meri ustrezno upoštevajo pripombe, podane v mnenju. V zvezi z amandmajem k 2. členu predloga zakona, s katerim se v bistvu kot novost določa izjema od drugega odstavka 4. člena zakona, ki se ga je v osnovnem predlogu črtalo, ugotavljamo v bistvu, da se koncept priprave dvoletnega programa ohranja, da pa se ga vsebinsko omejuje na dokončanje nerealiziranih del, ki so predvidena s trenutno veljavnim programom in izvedbo upravnih postopkov, skladno s sistemskim Zakonom o rudarstvu, kar pa z vidika naših pristojnosti ni sporno.

Mogoče samo še glede pomembnejših pripomb iz mnenja, ki z amandmajem niso bile upoštevane oziroma bi izpostavila eno pripombo k 4. členu predloga zakona, ki se nanaša na nov, drugi odstavek 7.a člena zakona, in sicer glede nedoločitve natančne višine proračunskih sredstev za leti 2019 in 2020. Skladno z drugim odstavkom 6. člena zakona bi se torej morali – naj bi se natančna višina določila v zakonu. Pa se to ni. In tudi ni bilo pojasnjeno, zakaj.

Z namenom odprave še zadnjih pomanjkljivosti pa bi na tem mestu napovedala še nekatere manjše korekcije redakcijskega značaja pred objavo v Uradnem listu, seveda če bo predlog zakona sprejet. Hvala.

Hvala.

Želi predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj gospod Matjaž Vagan predstaviti mnenje komisije oziroma mnenje Državnega sveta?

Izvolite.