Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 56. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se je opravičil kolega Zvonko Černač, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Uroš Brežan, ki nadomešča poslanca Teodorja Uraniča in pa poslanec Franci Kepa, ki nadomešča poslanca Franca Rosca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer, prvič, Slovenija z gradnjo sežigalnic že močno zamuja. Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem odbora.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE SLOVENIJA Z GRADNJO SEŽIGALNIC ŽE MOČNO ZAMUJA.

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 27. 6. 2024, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj - Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja poslanec Franci Kepa, predsednik Vlade doktor Robert Golob, minister za okolje, podnebje in energijo magister Bojan Kumer, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Mestna občina Ljubljana - župan Zoran Janković, Mestna občina Maribor - župan Saša Arsenovič, Mestna občina Celje - župan Matija Kovač, energetika Ljubljana d. o. o., Energetika Maribor d. o. o. in Energetika Celje d. o. o., naknadno pa si je želela prisostvovati seji tudi Vesna - zelena stranka in smo jo danes povabili tudi, da sodeluje v tej razpravi.

Prehajamo torej na obravnavo navedene zadeve. Besedo zdaj dajem najprej predlagatelju, če želi podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi torej v imenu Poslanske skupine SDS? Poslanec Franci Kepa, želite dodatno obrazložitev? (Da.) Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav sekretarki! Kolegice, kolegi, vsi vabljeni gostje, lepo pozdravljam vse! V Sloveniji se pogovarjamo o sežigalnicah že vrsto let. V preteklosti smo dali tudi sugestijo, da se izvede poizvedba, kje bi te sežigalnice lahko bile. Po zadnji poizvedbi so sedaj prostori v Mariboru in v Ljubljani, imamo pa že eno manjšo sežigalnico, ki je v Celju, ki skuri na leto 40 tisoč ton odpadkov, zraven pa proizvaja še elektriko. Želja je, in v Mariboru so nekje prostorski plan že sprejeli, v Ljubljani ta prostor še ni dorečen, je več prostorov v tej igri, kjer naj bi to bilo, ali na Barju, ali je zraven, zraven, kjer zdaj kurijo toplarne ali kje drugje, še ni dorečeno. V Celju pa mislijo povečati, pa mislijo povečati sežiganje teh odpadkov. V nekaterih državah so sežigalnice zgradili že pred nekaj desetletji. Te sežigalnice niso vključevale ločevanja materialov z namenom odstranitve nevarnih kosovnih in recikliranih odpadkov pred postopkom izgorevanja. Ti obrati so bili zaradi neustreznih stopenj čiščenja plinov ter slabega nadzora nad procesom izgorevanja nevarni za zdravje delavcev kot tudi za napravo. Večino teh objektov ni proizvajala električne energije. Prve sežigalnice za odlaganje odpadkov so bile zgrajene v Angliji. Predvsem so bile priljubljene v državah, kjer so, kjer prevladuje prostorska stiska zaradi odpadkov. Pri njih so predvsem Japonska, Danska, Švedska, Ste bili več kot sto let vodilni na področju porabe energije, pridobljene s pomočjo sežigalnic. Energijo so uporabili za oskrbovanje bližnje okolice s toplotno energijo. Leta 2005 so sežigalnice ustvarile 4,8 procentov elektrike in 13,7 procentov toplotne energije. V Sloveniji, kakor sem že dejal, saj je edina sežigalnica, ki je manjša, je Toplarna Celje, ki 40 tisoč ton odpadkov in so kurili in proizvajajo toploto in elektriko. Baje so Celjani zadovoljni s to napravo. Sami smo bili pred leti, v prvem mandatu smo bili na ogledu sežigalnice na Dunaju, imajo tam več sežigalnic, ki prav tako proizvajajo elektriko in toploto, tudi baje Slovenija tja vozi odpadke. Je zelo, zelo kvalitetna, ima, baje so imeli tudi nekega, nekega v špici sežigalnice gor v dimniku so imeli tudi nekega orla, za primer, kako je lahko čista zadeva. Sežigalnica seveda mora imeti kvalitetno, kvalitetno čiščenje, in to je v teh obratih nujno potrebno, tako kakor bi bilo to potrebno tudi v Sloveniji.

Sedaj mi vozimo mešane odpadke in se vozimo v tujino. Nekaj se pokuri v Anhovem, nekaj v Celju, nekaj še prej se je v Trbovljah, ko je bila Lafarge cementarna, sedaj pa to v bistvu vozimo v tujino, in to zelo dobro plačujemo. Je pa namen že bil, že vse vlade do sedaj že nekaj mandatov, da se naredi v Sloveniji študija, da tudi sami naredimo dve, tri sežigalnice. Bila je v igri tudi sežigalnica, prostor v Kočevju so ponudili, vendar potem so od tega odstopili. Tako sta sedaj dva prostora v Sloveniji, se pravi, v Ljubljani in Mariboru. Pa povečava je na mestu v Celju, kjer hočejo povečati v kubikih, v Celju, da bi povečali sežiganje, v Ljubljani še ni dokončno. V Mariboru imajo pa neke prostorske plane, sprejemajo, je pa namen resen, da bi bilo v Mariboru, v Ljubljani, da bi se oboje upoštevalo, da bi imeli za ogrevanje, prav tako pa tudi za pridobivanje elektrike. Slovenija na področju predelave komunalnih odpadkov, termične obdelave oziroma sežigalnic v tem trenutku ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini. Po podatkih pristojnega ministrstva v termično obdelavo druge države izvozimo 165 tisoč ton odpadkov, okoli 25 tisoč ton na leto medtem termično obdelamo v Toplarni Celje. Po sedanjih podatkih je trend nastajanja odpadkov bo v Sloveniji treba zagotoviti zmogljivosti za okoli 160 tisoč ton odpadkov na leto, kar bi Slovenija lahko zagotovila z dvema objektoma in z obstoječim Celjem, kakor smo dejali, pripravijo na ministrstvu. Energetika Celje, ki upravlja s celjsko sežigalnico, je pred kratkim pridobila okoljevarstveno dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40 tisoč ton. Okoljsko ministrstvo trenutno na podlagi operativnega programa ravnanja z odpadki iz 2022 načrtuje dva objekta za termično obdelavo odpadkov v državi, kjer gre za obvezno državno javno službo. Mora država namreč zagotoviti način, obliko in obseg njenega izvajanja. V okviru aktivnosti so k sodelovanju glede možnih lokacij za postavitev objektov pozvali občine. Tako da se, kakor sem že dejal, to sta sprejela Ljubljana in Maribor. Kot izpostavljajo na ministrstvu, v obeh občinah že tečejo aktivnosti glede priprave prostorskih aktov, na podlagi katerih bo mogoče umestitev objektov v prostor. Pogoj za umestitev je sprejet in veljaven prostorski akt, ta je tudi pogoj za začetek izdelave dokumentacije za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, so navedli. Po nedavnih navedbah ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta za objekt sežigalnice v Ljubljani poleg lokacije na regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju predvideni tudi tisti ob Letališki cesti in Toplarniški ulici, medtem ko sta drugi dve v trenutnem občinskem prostorskem načrtu že opredeljeni, postopek umestitev lokacije na Barju pa še poteka. Na občini za slednje ocenjujejo, da je najboljša možna na Barju, ni nobenih sosedov, hkrati pa ne potrebuješ tovornjakov za prevoz odpadkov, je dejal župan. V naši stranki mislimo, da ta postopek poteka v pravo smer, ki se zdaj odvija, vendar poteka prepočasi. Sosednje države te sežigalnice že imajo, Avstrija ima tega več, Italija tudi, Nemčija, druge države.

Zato smo sprejeli dva sklepa, ki sta tu navedena v prilogi, če ju preberem: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Vlado Republike Slovenije, da pospeši postopke za izgradnjo sežigalnic v občinah, ki so izrazile potrebo za izgradnjo sežigalnic. Drugi sklep pa je: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Vlado Republike Slovenije, da čim prej pripravi zakonske in podzakonske akte, ki bodo osnova za gradnjo in podelitev koncesij za sežig komunalnih odpadkov.

Vem, da je zadeva zelo pereča in bo za vsako tako sežigalnico bo potrebno dobiti soglasje na lokalnem področju od prebivalcev, kjer bo le-ta izvedena, vendar bi bilo potrebno, da k temu pristopimo smelejše, pa namesto da plačujemo v tujini za naše odpadke in jih drago plačujemo in jim dajemo podlago, da oni zaslužijo z energijo in elektriko, je sigurno, da je potrebno, da je v teh napravah, da so kvalitetni, kvalitetne čistilne naprave. To je, se pravi, lep primer, kakor smo bili na obisku sredi Dunaja, imajo te čistilne naprave, ki jih menjujejo, je rečeno, vsaki dve leti. So pa, v bistvu je to potrebno, da bo to, če je to sredi mesta, da je to seveda kvalitetno narejeno. Je pa dobro, da se to naredi čim prej, da te postopke pohitrimo in preidemo k njim. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavniku Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državnemu sekretarju Urošu Vajglu. Izvolite besedo.

Najlepša hvala.

Dovolite najprej par besed na splošno. Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo ni samozadostna, kot je že navedel predlagatelj, in je za to odvisna od objektov v tujini. Zato se strinjamo s predlagateljem, da je potrebno pospešiti postopke vzpostavitve dodatnih sežigalniških kapacitet. Ne glede na vse napore preprečevanja odpadkov ter njihove predelave je dejstvo, da ostajajo letno velike količine nereciklabilnih in gorljivih odpadkov, ki jih sedaj v veliki večini izvažamo v tujino. V letošnjem letu smo sicer že povečali kapacitete edine namenske sežigalnice odpadkov, to je v Celju, na 40 tisoč ton letno, od tega pride komunalnih odpadkov 32 tisoč ton, vendar pa izvažamo skoraj 200 tisoč ton gorljivih odpadkov na leto in še vsaj dobrih deset let ne bo zmanjšanja teh količin. Pri vsem tem gre poudariti, da vse te ocene striktno upoštevajo hierarhijo ravnanja z odpadki, kjer je termična obdelava odpadkov skoraj povsem na dnu pred zgolj odlaganjem odpadkov. V prvi vrsti je preprečevanje odpadkov, nato ponovna uporaba, šele nato recikliranje in mehanična obdelava in nato šele sežig. Izvajamo aktivnosti na vseh ravneh ravnanja z odpadki, veliko v smeri preprečevanja odpadkov preko projekta Care for Climate, v tem delu precej preko ambicij, preko zelenega javnega naročanja in drugih aktivnosti, ki se izvajajo v okviru projekta. Izvajamo tudi druge aktivnosti v smislu preprečevanja odpadkov. Opozoril bi na Vodnik po trajnostni potrošnji, ki ga je pred dvema mesecema izdala Agencija za okolje, pa tudi sodelovanje s centri za ponovno uporabo, ki imajo našo podporo. Veliko se dogaja tudi na evropski ravni. Predvsem gre za to, da se odpadkovna zakonodaja čedalje bolj usmerja v logiko, v namen spodbujanja krožnega gospodarstva.

Se pravi, da ne obravnava zgolj odpadke, ko ti nastanejo, ampak da poskuša več narediti na temo preprečevanja odpadkov, se pravi, kaj gre na trg, obvezni deleži reciklatov v embalaži in druge vsebine. Vendar pa ne glede na vsa ta prizadevanja ostajajo odpadki, ki jih ni možno zadržati v krogu in za katere je termična obdelava smiselna. In preden bodo začeli odpadki, količine odpadkov padati, bodo še rasle. In ta visoka odvisnost od tujine predstavlja tudi po našem mnenju številna tveganja. Poleg tega, da je z izvozom odpadkov povezan okoljski vpliv prevoza teh odpadkov v tujino, je dejstvo, da predstavljajo ti kupi odpadkov, ki čakajo na izvoz, okoljsko tveganje tudi za požare. Ker je večina odpadkov namenjena v tujino, v sosežig, je odvzem teh odpadkov tudi pogosto nereden. Zaradi različnih poslovnih razlogov, recimo remontov, občasno nižjih cen energije, se soočamo z občasnim nesprejemanjem odpadkov, kar vsa navedena tveganja še povečuje.

Zaradi vseh navedenih argumentov Vlada že nekaj časa nadaljuje postopke za zagotovitev koncesij za gospodarsko javno službo sežiga odpadkov. Obstoječa uredba o koncesijah iz leta 2022 je bila strokovno slabo pripravljena ter v enem delu celo neskladna z evropsko zakonodajo, zato smo pripravili in konec meseca maja v javno obravnavo posredovali tudi spremembe, že posredovali spremembe te uredbe, na podlagi katerih bi bilo možno razpisati koncesije za sežig odpadkov. Za razliko od veljavne uredbe predvidevamo do dve dodatni napravi. Vlada pri tem ne bo določala tehnologije ali umeščanja teh naprav, temveč bodo to morali storiti investitorji, država bo s koncesijami oziroma gospodarsko javno službo zagotavljala količine odpadkov. Pri tem ne želimo, da bi bile pričakovane količine previsoke, saj upoštevamo, da bo usmeritev v krožno gospodarstvo ter posledično čedalje strožja zakonodaja vodila v dolgoročno zmanjšanje letnih količin, zato želimo realno načrtovanje kapacitet, glede na izražen interes pa pričakujemo, da se bodo za dodatne koncesije potegovali napravi v Ljubljani in Mariboru. Sprejem te koncesijske uredbe načrtujemo najkasneje oktobra in razpis za koncesije v mesecu kasneje. Ocenjujemo, da je ta časovnica povsem realna in tudi skladna z ambicijami mestne občine, mestnih občin, katere čakajo še odločitve, dokončne odločitve o tehnologijah naprav ter razprave o umeščanju le-teh v prostor, nato sledi gradnja in potem pričetek delovanja. Tisti del, ki je na ministrstvu, je torej uredba o koncesiji, o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe in ta je v pripravi. Za samo gradnjo in obratovanje teh novih dodatnih kapacitet niso potrebni nobeni dodatni predpisi, obstoječi predpisi zadoščajo. Na podlagi uredbe bo možno izvesti razpis za koncesijo in to v rokih, kakor sem jih, kakor sem jih navedel, zato s strani Vlade ni pričakovati, da bi prišlo do zamud pri nadaljnjih postopkih.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala lepa.

Sedaj bom dala besedo ostalim vabljenim oziroma ostalim predstavnikom zainteresirane javnosti. Ob tem naj samo spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoje mnenje in stališče o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati, posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete. V tem uvodnem delu bi pa lepo prosila, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom in pa z institucijo, iz katere prihajate.

Kdo želi besedo od zunanjih vabljenih? Izvolite, ja.

Torej samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, danes nadomeščam župana. Rad bi predstavil naše aktivnosti in tudi pričakovanja Mestne občine Maribor.

Torej Mestna občina Maribor tako napravo načrtuje že dalj časa, tam že pred letom 2012, za kar je pridobila takrat tudi del zemljišča, na del katerega se je tudi kasneje umestila sortirnica oziroma naprava za sortiranje odpadkov. Mestna občina Maribor je že leta 2019 potem izkazala jasno namero zainteresiranosti za izgradnjo tega objekta s prijavo na pobudo za razpravo o postavitvi sežigalnice, ki je bila takrat posredovana s strani takratnega Ministrstva za okolje in prostor. V juniju 2021 je bil sklenjen dogovor med ministrstvom in Mestno občino Maribor o načrtovanju ureditev za sežig komunalnih odpadkov kot prostorske ureditve skupnega državnega in lokalnega pomena, s katerim je določeno, da se prostorske ureditve načrtujejo kot prostorske ureditve skupnega državnega lokalnega pomena, sprejetega z občinskim prostorskim podrobnim načrtom. Tako smo tudi pristopili k izdelavi takšnega skupnega občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je ta trenutek tudi v teku, Mestna občina Maribor tudi pridobiva dodatna potrebna zemljišča za izgradnjo celovitega centra krožnega gospodarstva Maribor 1 na območju mestnega predela Tabor. Vsekakor bi rad pozdravil te aktivnosti in tudi pobude, da do realizacije tudi pride.

Pa rad bi dal še širšo sliko temu. Ne gre samo za preostanek ločenega zbiranja odpadkov, problemov, ki se tičejo tudi vžigov - na območju mestne občine Maribor smo imeli tri vžige na območju podjetja Surovina, ki te odpadke potem izvaža v druge države -, ampak gre tudi za energijsko izrabo. Potreba po tem se je še dodatno pokazala z energetsko krizo. Se pravi, Mestna občina Maribor ima sistem daljinskega ogrevanja, na katerega je priključeno cirka 40 tisoč prebivalcev in ga še tudi, tudi širimo. Se pravi, ta trenutek je Mestna občina Maribor odvisna od plina kot energenta, 85 procentov, sami dobro veste, kakšna je prihodnost zemeljskega plina, seveda, načrtujemo druge energetske rešitve, kot so izvedbo visokotemperaturnih toplotnih črpalk, ki izkoriščajo reko Dravo, ki smo jo tudi realizirali in jo že tudi dali v uporabo. potem lesnih sekancev oziroma biomase, ki jo prav tako načrtujemo investicijo, ki je že ta trenutek v teku in seveda bi radi postali tudi mesto, ki ni odvisno od fosilnih goriv in je zato taka naprava v samem energetskem konceptu poleg ostalih energetskih konceptov, kot so fotovoltaične elektrarne in podobe, ključnega pomena. Seveda bi pa si želeli in pričakovali, da dobimo jasne usmeritve. V preteklih letih je bilo kar veliko polemik ali gre za obnovljive vire ali ne gre za obnovljive vire ali gre za nevtralne vplive, kar se tiče ogljikovega dioksida in podobno, te stvari ni možno prepuščati mestnim občinam in pričakujemo jasno regulativo in aktivnosti tudi s strani države. Mi smo ta trenutek svoja sredstva in sredstva javnega podjetja Energetike v to investirali in bi radi seveda dokaj jasno vedeli kako naprej. Pričakujemo sprejem uredbe in tudi razpis, izvedbo javnega razpisa za podelitev koncesije za sežig odpadkov.

Toliko z naše strani. Hvala.

Hvala lepa.

Nadaljujemo z razpravo.

Izvolite besedo.

Boste izklopili prosim? Tako ja. Zdaj pa zelenega.

Hvala lepa za besedo.

Moje ime je Marko Agrež, prihajam iz Energetike Ljubljana s pooblastilom Mestne občine Ljubljana za predstavitev tega projekta.

Kot veste oziroma to je bilo že omenjeno, Mestna občina Ljubljana je že pred, mislim štirimi ali petimi leti, na poziv Ministrstva za okolje, prostor in energijo izrazila interes za postavitev tega objekta v naše lokalno okolje. Objekt za energijsko izrabo odpadkov v Mestni občini Ljubljana predstavlja sestavni del procesa, ki ga imenujemo razogljičenje oziroma dekarbonizacija. Veste, da ravno sedaj zaključujemo največji elektroenergetski objekt, to je izgradnja plinske parne elektrarne v Ljubljani, kjer smo v fazi teh vročih zagonov in pravzaprav v pričakovanju odločitve resornega ministrstva za pričetek poskusnega obratovanja. Paralelno vodimo tudi ta projekt, o katerem bom danes nekoliko več povedal, in sočasno tudi projekt, kjer bi enega izmed obstoječih premogovnih kotlov rekonstruirali v kotel, kjer, v kurilno napravo, kjer bi lahko kot gorivo uporabljali predvsem oziroma izključno slovenski les oziroma preostanke iz lesno predelovalne industrije, biomaso, če želite, skladno s tako imenovano red 2(?) uredbo.

Če se osredotočim samo na projekt toplot..., torej termične izrabe odpadkov, TEO(?), kot ga mi tukaj pač imenujemo, torej toplota in elektrika iz odpadkov, moram povedati, da je naš vir, torej za to gorivo, Regijski center za predelavo mešanih komunalnih odpadkov RCERO Barje, ki je v obratovanju od leta 2015. Mislim, da je bila takrat investicija zaključena. Leta 2016 je potem na osnovi tega projekta Mestna občina Ljubljana tudi pridobila certifikat Green Capital of Europe.

Kot sem omenil, je to naš, ta naš regijski center predstavlja torej vir za pripravo tega goriva, ki naj bi pokrivalo pravzaprav severozahodni in tudi del jugozahodnega, predvsem ta osrednjeslovenski in zahodni del naše države, torej skupaj s kolegi iz Maribora in seveda z delujočo enoto v Celju, bi s temi kapacitetami, ki so nam pač na voljo, pokrili in rešili problematiko, celovito rešili problematiko mešanih komunalnih odpadkov v celotni državi. Pri tem moram posebej poudariti, da to ne gre za sežig mešanih komunalnih odpadkov neposredno iz zabojnika, ampak gre za gorivo, ki se predela, torej tako kot smo danes že slišali, po celoviti mehansko biološki predelavi ostane tako imenovani Refuse Derived Fuel iz teh mešanih komunalnih odpadkov, s katerim lahko pravzaprav naredimo samo dvoje, bodisi odložimo se pravi na deponije ali pa to energetsko pač izrabimo. Trenutno kot smo slišali, se večino tega torej izvaža v tujino, to seveda ni klasičen izvoz, od katerega lahko država pričakuje nek prihodek, ampak je to proti plačilu, tako da javno dostopen podatek za Mestno občino Ljubljana na letnem nivoju se to odvozi v tujino za več kot 20 milijonov evrov, torej samo samo plačilo.

Torej na kratko, če povzamem aktivnosti, ki se na tem projektu izvajajo. Prva je zagotovo časovna oziroma tehnološka sama zasnova, izdelan imamo že idejno zasnovo, izdelano imamo gantogram vseh aktivnosti, analizirana je kvaliteta goriva, tako da je znana vhodna toplotna moč tega objekta 73 toplotnih megavatov, s temi 73 toplotnimi megavati, če lahko povem, zagotavljamo 85 gigavatnih ur električne energije in 360 gigavatnih ur toplotne energije, predvsem teh 360 gigavatnih ur toplotne energije pomeni, da je ena tretjina vse potrebe po toplotni oskrbi, torej daljinskega sistema v Ljubljani pokrita.

To je še zlasti pomembno tudi zaradi, poleg same rešitve zdaj oziroma trajne rešitve teh mešanih komunalnih odpadkov, je to pomembno tudi v primeru energetskih kriz, kot se je pojavilo pred leti zaradi ukrajinske vojne, ko je recimo, to lahko tudi kolega potem iz Celja potrdi, ko je pravzaprav edina, torej celjski incinerator je zagotavlja stabilne cene ogrevanja. To je zagotovo ena izmed bistvenih prednosti tega projekta.

Druga aktivnost, ki poteka v Mestni občini Ljubljana je ravno tako tudi v Mariboru, torej so urbanistične aktivnosti, umeščanje v prostor. Mestna občina Ljubljana veste, da ima sprejet občinski prostorski načrt v katerem sta bili opredeljeni dve lokaciji, torej ena je bila ob Letališki cesti, druga ob Zaloški cesti oziroma tako kot je gospod povedal, se pravi, ob Toplarniški, se pravi, poleg lokacije sedanje naše enote, nekdanje Termoelektrarne toplarne Ljubljana, zaradi torej optimizacije samega projekta, predvsem pa zaradi tega, da bi bili v okolju še bolj prijazni, je seveda potem prišlo do proučevanja možnosti postavitve tega objekta tudi na lokaciji poleg RCERA. Bistvena prednost tega je, da ko enkrat ti odpadki, torej mešani komunalni odpadki zapeljejo v RCERO, potem ga ne zapustijo več. Tudi po predelavi je predviden zgolj gumi transportni sistem, po katerem bi te odpadke, torej pripeljali v incinerator, jasno, gre za koncept, torej koncept soproizvodnje električne in toplotne energije z visokim izkoristkom. Ti visoki izkoristki in predvsem ta energijska racionalnost, daje potem seveda tudi podlago za uspešno ekonomsko oziroma za ekonomsko učinkovitost tega projekta in sočasno zagotavlja potem tudi, je zagotovilo, se pravi, da izpolnjujemo vse zahteve, ki jih pred nas postavlja tudi Evropska unija. Če bo kasneje morda kakšno vprašanje s področja urbanizma, so tukaj tudi kolegi iz Mestne občine Ljubljana, oddelka za urbanizem, tako da lahko še posebej to pojasnijo.

Tretji del, ki je izjemno pomemben je pravzaprav ekologija. Vemo, da ta bavbav oziroma skepsa ljudi do teh objektov izhaja predvsem iz tega, ker se na nek način vsi bojimo, kaj pa bo, recimo, če ne bomo uporabili ustrezne sodobne tehnologije. Tukaj lahko povem oziroma zagotavljam vsem prisotnim, da tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru tehnološko načrtujemo tako močno, močen sistem, se pravi čiščenja, se pravi teh dimnih plinov in koncept, torej ravnanja potem z neizgorelimi temi produkti, da bomo tako s temi emisijami, ne samo izpolnili najstrožje BAT kriterije, ampak bomo limitirali proti ničelnim, pač, emisijam. Seveda, kajne, zavedamo se, da pride do določenih prehodnih pojavov, takrat moramo ostati pač v teh bat okvirih, ampak cilj je torej vse emisije proti ničlam, torej ne samo tiste tradicionalno znane, kar je največ recimo izpostavljeno. Kar se tiče žveplovih oksidov, dušikovih oksidov, ampak tudi, se pravi, tisto, kar se morda, kar je morda najbolj neznano, torej emisije težkih kovin, benzena, dioksini, furani. Praktično vse to, to kar imam tukaj tudi morda pripravljeno, če bo kakšno dodatno vprašanje glede na sistem čiščenja, lahko pokažemo kot sem omenil, to je že predvideno v našem, v naših idejnih rešitvah.

Četrti del je povezan z zdravjem ljudi. Vsekakor recimo bomo vzpostavili pač obratovalni monitoring, tako da vsi podatki bodo online pač na voljo in pred pričetkom bomo pričeli tudi s tako imenovanimi ničelnimi emisijami, tako, da bomo dobili izhodiščno stanje, na osnovi katerega se bo potem dalo pač primerjati vpliv tako na živo kot tudi na neživo naravo, s tem, da smo tukaj povabili k sodelovanju vse inštitucije, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kot tudi ostale zainteresirane javnosti. Potem so tukaj seveda formalno pravne aktivnosti, predvsem povezane z uredbo o javni gospodarski službi. Zavedamo se, da je, pač projekt, ne more biti zgolj in izključno na komercialnih osnovah, ampak gre za javno gospodarsko službo, kjer bo potem celoten proces tudi nadzorovan.

Tako, da pač to kar smo slišali pred nami je sedaj priprava teh vseh koncesijskih aktov oziroma priprava, da se koncesija na javnem razpisu tudi zagotovi in šesti del oziroma aktivnosti, ki potekajo, so zagotavljanje finančnih virov, ki so pač potrebne za realizacijo tega projekta.

Za kakršnakoli dodatna pojasnila sem pa pripravljen potem tudi posebej povedati.

Hvala lepa, pa nekoliko predolg sem morda bil, ampak mislim, da je tema takšna, da se velja o tem pogovoriti.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Eno pooblastilo še imam, in sicer poslanec Tine Novak nadomešča poslanca Aleša Rezarja.

Nadaljujemo z razpravo. Kdo želi…?

Ja, izvolite besedo, pa potem še…

Hvala lepa.

(Jože Hebar iz Energetike Maribor.)

Torej, želel bi povedati, kaj so cilji, ki jih v Energetiki Maribor želimo doseči z objektom energijske izrabe odpadkov. V prvi vrsti želimo doseči samozadostnost pri ravnanju s komunalnimi odpadki, zaokrožiti sistem ravnanja z odpadki, torej odpadek kot vir, povečati samozadostnost pri energetski oskrbi mesta in zagotoviti preko 60 odstotkov vse toplote za sistem daljinskega ogrevanja iz domačega in v velikem delu obnovljivega energetskega vira, torej energije iz odpadkov. Znižati okoljske in podnebne vplive ravnanja z odpadki, izvajanje celotne hierarhije ravnanja z odpadki v lokalnem okolju in zmanjšanje odlaganja odpadkov, ravno tako pa omejiti nerazumen transport odpadkov v bližnje ali daljne sosednje države, kjer pa seveda ni garancije, da ne bomo teh izpustov po sežigu teh odpadkov dobili preko meja nazaj. Povečati zanesljivost oskrbe in konkurenčnost cen toplote ter ravnanja z odpadki, povečati neodvisnost od tujih trgov in dobaviteljev. Vsi smo bili priča energetski krizi preteklih let in zelo nihajočim se cenam energentov in energije zagotoviti povečanje deleža obnovljivih virov v sistemu daljinskega ogrevanja. Gorivo energije iz odpadkov je delno obnovljivi vir, glede na mednarodno primerjavo je ta delež okoli 50 odstotkov.

Izbor tehnologije za energijsko izrabo odpadkov bo temeljil v našem primeru, tako kot v Ljubljani, na najboljših razpoložljivih tehnologijah, torej BAT, Best Available Technologies, kar bo zagotavljalo najnižje sprejemljive, dosegljive vplive na okolje in podnebje. Potem se bo v Mestni občini Maribor zagotavljalo možnost širitve daljinskega ogrevanja v mestu zaradi novega vira toplote. In v Evropski uniji so sistemi daljinskega ogrevanja prepoznani kot najprimernejši sistem ogrevanja na območjih goste poselitve, torej mestih, zagotovitev oziroma ohranjanje statusa učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja. Zahteve EU nalagajo sistem daljinskega ogrevanja, znatno povečanje deleža obnovljivih virov v svoji strukturi virov, ravno tako pa moramo imeti večino proizvedene oziroma pretvorjene energije, pretvorjene na učinkovit vir. Tako bi s sistemom energijske izrabe odpadkov pomembno pripomogli tudi k diverzifikaciji proizvodnih virov. In nenazadnje tudi v izvajanju zelenega prehoda in krožnega gospodarstva. Sistem energetske izrabe odpadkov bo izvajal del nalog, kot jih predvideva razvojna strategija Evropske unije, Slovenija pa na tem področju energetske izrabe odpadkov oziroma waste energy zamuja. Razvitejše države v Evropi, kot so Danska, Švedska, Nizozemska, Avstrija, Belgija, imajo nekajkrat več tovrstnih kapacitet per capita, kot jih bo imela Slovenija, ko bodo vzpostavljene vse te tri enote. Vsled tega potrebujemo čim krajši čas vzpostavitve sistema energetske izrabe odpadkov, zaradi česar bo ugodnejša cena storitve prevzema odpadkov in cena toplote. Prav tako pa bo, kot je že bilo danes uvodoma povedano, tveganje za kopičenje odpadkov znotraj Slovenije manjše in tudi seveda opozorila glede požarov so bila popolnoma na mestu.

To bi bilo vse, kar bi povedal iz zornega kota Energetike Maribor. Hvala.

Hvala tudi vam.

Izvolite besedo, gospod.