Lepo dobro jutro po počitnicah!

Začenjam 96. sejo kolegija in vse prisotne lepo pozdravljam.

Včeraj ste bili z dopisom obveščeni o širitvi dnevnega reda seje z novima točkama, in sicer 1.a točka - Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora in prav tako 2. točka - Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora.

Obveščam vas o nadomeščanju članov kolegija, in sicer vodjo Poslanske skupine SDS Jelko Godec nadomešča poslanec Žan Mahnič, vodjo Poslanske skupine Nova Slovenija Janeza Ciglerja Kralja nadomešča doktorica Vida Čadonič Špelič in pa vodjo Poslanske skupine SD Janija Prednika nadomešča poslanec Jonas Žnidaršič. Dobro.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

S sklicem seje Kolegija ste kot gradivo k tej točki prejeli dve zahtevi skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec za sklic izredne seje, pri čemer bo iz prvo vložene zahteve na dnevni red uvrščena le 2. točka, ker prve točke še ni mogoče obravnavati; včeraj popoldne je bil sicer predložen čistopis zahteve za odreditev nove parlamentarne preiskave, ki pa bo posredovan v mnenje Zakonodajno-pravni službi, in sicer bom prosila za mnenje ali lahko Državni zbor na podlagi tako predloženega čistopisa odredi novo parlamentarno preiskavo, torej ali se zahteva za odreditev te nove parlamentarne preiskave še vedno vsebinsko prekriva z že odrejeno parlamentarno preiskavo.

Predlagam, da na podlagi obeh zahtev skličemo eno izredno sejo Državnega zbora, pri čemer v zvezi s sklicem 78. izredne seje predlagam sledeče. Predlog dnevnega reda bi bil: 1. točka - Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z učinkovitostjo obravnave romske problematike in 2. točka - Predlog sklepa o potrditvi mandata poslancema Francu Franciscu Estanislau Medicu in Andreju Poglajnu za preostanek mandatne dobe Državnega zbora. Datum seje je četrtek, 5. september, ob 11. uri do zaključka seje. Najava časa za razpravo za poslanske skupine: ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika, pri 1. točki do 15 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga priporočila, to je skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, in do 30 minut za razpravo predlagatelja ter do 15 minut za predstavitev mnenja Vlade in do 60 minut za razpravo Vlade, pri 2. točki pa skladno s parlamentarno prakso pri razpravah o mandatno-volilnih zadevah torej vsak razpravljavec po 5 minut.

Želi kdo besedo? (Da.)

Kolega Mahnič, izvolite.

Ja, hvala.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Zdaj, predsednica, jaz predlagam, da se na dnevni red naslednje seje uvrsti tudi točka, za katero ste rekli, da je ne boste. Zdaj, 21. avgusta smo poslanke in poslanci Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke na vas naslovili zahtevo za sklic izredne seje z dvema točkama dnevnega reda, se pravi 1. točko, da se da na sejo akt o odreditvi parlamentarne preiskave, katero smo vložili poslanci in poslanke Nove Slovenije in SDS v mesecu juliju, in pa 2. točka, da se potrdi nadomestna poslanska mandata namesto Mateja Tonina in Branka Grimsa. Vi ste odredili samo 2. točko, ne pa tudi prve točke, kar ni v skladu s Poslovnikom, kajti Poslovnik v 58. členu, prvi odstavek, jasno pravi: Izredno sejo skliče predsednik Državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.

Jaz, če še toliko berem naprej pa nazaj, nikjer ne vidim, da bi pisalo potem, ko se sam odloči ali je vsebina primerna ali ne. To je prva zadeva. Drugo, kar je, vi ste 21. avgusta poslali dopis meni in pa gospe Jelki Godec, da na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe pač te točke dnevnega reda ne boste uvrstili na sejo in se napisali sledeče, "Prosim, da zahtevo za parlamentarno preiskavo ponovno proučite ter, da priloženo mnenje ZPS ustrezno upoštevate pri pripravi čistopisa zahteve o odreditvi parlamentarne preiskave, tako, da bo v vseh zahtevanih elementih skladna z Ustavo in zakonom ter da bo lahko Državni zbor pripravi in izdal akt o odreditvi parlamentarne preiskave." Tukaj noter niste določili nobenega datuma, nobenega časovnega okvira, kljub temu smo mi to v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe popravili, pripravili čistopis in vam včeraj tudi poslali, verjamem, da je bilo dovolj časa, da ste se s tem seznanili.

In v zvezi s tem, gospa predsednica, me zanima, ali ste do sedaj vse zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, kjer so bila mnenja Zakonodajno-pravne službe, kajne, tukaj jih imam, sploh glede tiste vaše prve preiskovalne komisije kar hude, tudi v drugo potem, ali ste dali čistopis v mnenje Zakonodajno-pravni službi? To me zanima. Potem me zanima, gospa predsednica, zakaj imate dvojna merila? Tukaj imam mnenje oziroma zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, ki jo je takrat zahteval Državni svet. Vi ste z dopisom Državni svet pozvala, naj v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe pripravi čistopis. Državni svet je takrat odgovoril, da čistopisa ne bo pripravil, ker meni, da je zahteva za odreditev parlamentarne preiskave ustrezna in kaj se je zgodilo? Parlamentarna preiskovalna komisija je bila ustanovljena, se pravi zakaj dvojna merila, da, ko je šlo za tisto parlamentarno preiskavo, kjer ste pozvali Državni svet, da naj popravi besedilo in vam je pač dal košarico, ko je napisal, ne, mi ne bomo nič popravljali, to vam je tudi na sestanku povedal predsednik Državnega sveta gospod Lotrič. Pa je bila preiskovalna komisija kljub temu ustanovljena. Zdaj tukaj pa ne želite sklicati izredne seje na to temo, čeprav bi jo morali. Tudi odločba Ustavnega sodišča je jasna, mislim, da jo tudi vi večkrat citirate oziroma na to opozorite v Državnem zboru. Iz primera Franc Kangler, preiskovalna komisija, mnenje Ustavnega sodišča iz leta 2021, ko so v 86. točki zapisali: Pritrditi je sicer mogoče Državnemu zboru, da je mnenje Zakonodajno-pravne službe lahko pomemben garant zakonske in ustavne skladnosti parlamentarnih preiskav, vendar pa gre zgolj za obliko notranjega nadzora, na katerega predlagatelj parlamentarne preiskave ni vezan.

Se pravi, zakaj je enkrat tako, drugič drugače. Zdaj tisto kar najbolj skrbi, je vaša izjava na POP TV-ju, da ne glede na vse, vi te parlamentarne preiskovalne komisije ne boste dopustila. Zdaj, če bi dobro prebrala zahtevo, bi videla, da ni nobene skladnosti s to in pa drugo parlamentarno preiskavo, ker v parlamentarni preiskavi, ki trenutno poteka in jo nelegitimno, ker je bil določen za pričo, vodi poslanec Tomaž Lah, je jasno, da gre za GEN-I- in pa za financiranje stranke Gibanje Svoboda. V primeru te parlamentarne preiskave pa gre za iskanje oziroma preiskovanje, kaj so nosilci javnih funkcij počeli, da je stanje v slovenski energetiki takšno kot je, mi smo se potrudili, da bi tudi v skladu s tem, kar ste sama, vložila nov zakon, da ja ne bi bilo ad personam ali pa proti komu, konkretno pripravili to zahtevo, ampak očitno ste se odločila, da ne dopustite.

Zdaj, gospa predsednica, energetika je širok pojem, energetika se ni začela in končala z Robertom Golobom, tako da energetika je vse več kot pa Robert Golob. Jaz vem, da s tem, ko počnete te manevre, ščitite predsednika Vlade, ampak…(nadaljevaje) saj, glejte, na koncu je seveda odločitev vaša, ampak mene skrbi nekaj drugega, da boste dali tak zgled, da v primeru, da se po volitvah obrne, da bo v naslednjem sklicu parlamenta, če bo situacija obrnjena, da bomo mi v koaliciji in opoziciji, pač predsednik Državnega zbora enostavno rekel, pač točke ne bomo sklicali, nihče mi nič ne more. Koalicija ima večino in me ščiti, vi lahko se greste karkoli poslovniško pravno, jaz tega ne bom uvrstil na dnevni red, nobene parlamentarne preiskovalne komisije več ne bo.

Naj spomnim, Igor Zorčič, pravnik s pravosodnim državnim izpitom je v prejšnjem mandatu, še ko je bil predsednik Državnega zbora zelo delal in pa sodeloval z opozicijo. Na točke dnevnega reda uvrščal vse, kar so predlagali in tudi dve parlamentarni preiskovalni komisiji smo imeli na isto temo. Tukaj ne gre na isto temo, ker Gen-I je ena firma, energetika pa je vse drugo kot pa samo Gen-I in gre za čisto drugi segment. Tako da, predsednica, jaz v skladu s Poslovnikom zahtevam v imenu podpisanih poslank in poslancev, da se to uvrsti, da se ne spreminja prakse, da se daje čistopis še enkrat v mnenju Zakonodajno-pravni službi, razen seveda, če ste to počeli tudi v preteklosti. Jaz temu nisem toliko sledil, ker danes, ker je imela pač nesrečo, kolegico Jelko Godec nadomeščam, sicer dobro in pa tudi hitro okreva, pa vendarle jaz mislim, da se je treba držati Poslovnika Državnega zbora. In če pač četrtina poslank in poslancev zahteva sejo in pa, da točke dnevnega reda, ki naj bodo na tej seji, da je potem ta seja tudi sklicana. Ne more predsednik samovoljno odločati. Da nekaj ne bo dal, kajti tukaj imam kar nekaj mnenj Zakonodajno-pravne službe glede zakonov, ki jih je koalicija vložila, pa je seja bila sklicana. Točka dnevnega reda je bila na sejo dana, se pravi, po vašem tolmačenju in pa dejanjih v tem primeru bi tudi takrat lahko rekli, te točke na dnevnem redu ne bo, dokler ne bo seja pač enostavno, dokler ta točka dnevnega reda ne bo taka, da bo Zakonodajno-pravna služba rekla, da je BP. Vsi pa dobro vemo, da Zakonodajno-pravna služba nikoli praktično ne reče, da je vse BP. In po tem vašem tolmačenju bi tudi potem, če amandmaji niso v redu, na tisto, kar Zakonodajno-pravna služba da negativno mnenje, tudi tisto ne smelo iti, četudi amandma ni v redu.

Jaz predlagam, predsednica, v izogib vsem nadaljnjim zapletom, mi smo na vaš poziv čistopis pripravili in glede na to kar je zakonodajno-pravna služba tudi izpisala, da se uvrsti točko na dnevni red. Če pa tudi tukaj javno poveste, da te preiskovalne parlamentarne komisije ne bo, ker se je Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora samovoljno odločila, da pač ščiti predsednika Vlade in pa slovenske energetske tajkune, da te preiskovalne komisije, tudi če se vse popravi v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe ne bo, da pač to direktno poveste, da tukaj ne tratimo tega časa in da pač potem poiščemo druge vzvode, ki bodo pripeljali do tega, da se ustrezno opozori na to, da je kršen Poslovnik, da je delo parlamenta onemogočeno in da praktično v tej državi opozicija obstaja samo še na papirju.

Hvala lepa.

Težke besede uporabljate. Bom jaz zdaj najprej odgovorila. Kar uporablja gospod Žan Mahnič, tako kot vedno, težke besede, pri čemer kaže ne samo nepoznavanje prava ko nekaj bere, ampak kaže tudi nepoznavanje parlamentarne prakse.

Jaz sem dobila čistopis zahteve za odreditev parlamentarne preiskave včeraj. Ta čistopis bo seveda posredovan v mnenje Zakonodajno-pravni službi, tako kot je storil tudi pred menoj gospod Igor Zorčič, ki je čistopis zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, ki naj se odredi za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij o stanju, ravnanju, zalogah, naročilih, nabavah hrambe ter drugih načinih pridobitve ali razpolaganja z osebno zaščitno in kritično medicinsko opremo za učinkovito zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi ter delovanju institucij in nosilcev javnih funkcij v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije SARS-CoV-2 oziroma COVID-19 in ustreznimi ukrepi zaradi sumov nezakonite porabe javnih sredstev in zaradi suma opustitve ustreznih ukrepov v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije COVID19 za obdobje od 1. 2. 2020 do odreditve parlamentarne preiskave in za morebitno spremembo veljavne zakonodaje, ki ureja javno naročanje, blagovne rezerve, integriteto in preprečevanje korupcije ter ravnanje nosilcev javnih funkcij z javno finančnimi sredstvi. Moj predhodnik je čistopis zahteve za odreditev te parlamentarne preiskave, spoštovani gospod Mahnič, dal v mnenje Zakonodajno-pravni službi - da ne boste iskali, gre za dokument iz 11. 6. 2020, številka dokumenta 020-02/20-22, EPA 1137-VIII, toliko da ne boste iskali. Tako je naredil moj predhodnik in jaz bom seveda tej praksi dosledno sledila. Kdo pa je to prakso bil eden tistih glavnih, ki jo je ustvaril, je bil pa vaš, vaš predsednik Državnega zbora in jaz mislim, da je ustvaril dobro prakso. In sicer, kolikor je meni znano, je France Cukjati večkrat zavračal zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, baje enkrat celo štirikrat jo je vrnil predlagatelju, ker ni bila v skladu z mnenjem ZPS, in jaz bom tej praksi seveda sledila. Ne bom rekla, da bom štirikrat karkoli zavračala, ampak menim, da je to dobra praksa, če gre za tako hude kršitve kot je bilo ugotovljeno v tej novi zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave, in sicer da gre za prikrivanje vsebine z že obstoječo parlamentarno preiskavo. Torej čistopis vaše zahteve bo šel Zakonodajno-pravni službi, Zakonodajno-pravna služba bo dala mnenje. Pri tem še enkrat opozarjam, da ne gre za nobena dvojna merila, ampak sledenje že obstoječi parlamentarni praksi tako gospoda Cukjatija, ki ga moram tukaj res zelo posebej omeniti kot nekoga, ki je bil eden glavnih, ki je kar naprej zavračal te zahteve in tudi ni dovolil odreditev oziroma ustanovitev nove parlamentarne komisije v zadevi Mercator, ki se potem ni končala po mojem vedenju in po poročanju iz medijev z odreditvijo nove parlamentarne preiskave v zadevi Mercator, ampak so se morali, ker je vztrajal in je imel hrbtenico, pač opozicija in koalicija dogovoriti in pač razširiti že obstoječo parlamentarno preiskavo. Toliko o tem. Tako da če želite se pogovarjati o parlamentarni praksi, če se želite pogovarjati o pravnih pravilih, o tem, kako delujemo v parlamentu že nekaj časa, potem se obrnite na svojega člana gospoda Cukjatija in naj vam vse to obrazloži, da ne bom jaz tukaj še enkrat obrazlagala. Tako kot gospod Cukjati tudi jaz ne bom dovolila dveh parlamentarnih komisij na isto vsebino. Isto vsebino. Ali gre sedaj seveda za isto vsebino ali ne oziroma delno isto vsebino ali ne, bo ugotovila Zakonodajno-pravna služba, ko bo preučila čistopis zahteve. Ponovno poudarjam: to ni nekaj novega in tudi moj predhodnik, ki ste ga tako pohvalili, je ravnal enako, popolnoma enako. Kaj je potem storil, je to dovolil ali ne dovolil oziroma je dal to na sejo, je tega ne bom komentirala, jaz sem povedala, da kako bom ravnala - sledila bom praksi doktorja Cukjatija.

Tako, da to je to z moje strani. To se pravi, nobenih, nobenih dvojnih meril ni, tako da vzdržite se svojih, svojih, svojih besed, svojih težkih besed, ki so nekorektne, ki v bistvu niso namenjene ničemur drugemu kot samo diskreditaciji mene osebno, ker pač želim, da je v parlamentu red.

Jaz vem kaj vas boli: vi imate ustanovljeno preiskovalno komisijo, kjer pač želite oziroma vi imate odrejeno, ustanovljeno parlamentarno preiskavo, kjer želite raziskovati, kar bi pač radi raziskovali, moti vas samo predsednik, vodenje te parlamentarne komisije, ker ste se pač, oprostite zdaj, ustrelili v koleno, ko ste obšli pač večino, ki je potrebna, poslancev in ste to pač zahtevali preko Državnega sveta, pri tem, pri takšni parlamentarni preiskavi pa pač pride do predsednika, katerega pride. Se pa jaz v delo nobene od preiskovalnih komisij ne vpletam popolnoma nič, ne glede članstva, ne glede predsedstva, ne glede dela, samega predsednika ali kogarkoli v preiskovalni komisiji, sama pa bom v skladu s svojimi pristojnostmi pač sledila pravu, ki ga znam brati, ne glede na to, da ste me vi označili celo za shizofreno, pa naj se to ve, kakšne žalitve prihajajo iz vaših ust, kajne, ker bi jaz morala celo s svojim zdravstvenim kartonom dokazovati, da nisem, tako globoko greste, tako globoko greste, gospod Mahnič, kar je nekaj tako podlega, da nimam več besed, resnično nimam več besed. Pa mi je čisto vseeno, če boste to še enkrat zapisali kamorkoli, to veliko, veliko, veliko pove o vas in o meni nič. O vas pa to pove, kakšen človek ste.

In torej, da zaključim, ravnala bom tako kot je prav in ravnala bom tako kot so pravilno ravnali moji predhodniki. Čistopis bo šel v mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki bo dala mnenje, ko bo povedala kakšen je ta čistopis, ker je pač prišlo pri prvi zahtevi do tako hude kršitve, da to ni mogoče dati na sejo, potem bomo pa delovali naprej.

Toliko z moje strani. / oglašanje iz dvorane/ Repliko?

Aha, izvolite.

Glejte, gospa predsednica, jaz povsem razumem, da vam grem na živce. To se že od začetka mandata vidi, jaz s tem nimam težav, to je pač vaš problem, jaz mislim, da sem bil spoštljiv in uvideven v mojem nastopu. Zdaj, če so pa za vas težke besede, ko rečem dvojna merila, ja oprostite, potem pa se očitno v tem parlamentu res ne sme nič več govoriti.

Veste, kar se obnašanja tiče, gospa predsednica, meni do zdaj zaradi mojega obnašanja še nobene službe ni bilo potrebno zapustiti. Mislim, da vi zaradi svojega obnašanja ste morala oditi s sodišča. To je kar se tega tiče. To shizofrenijo ste vi sama odprla. Spoštovana gospa predsednica, vaše pravno znanje, jaz, prava neuka oseba, sem na sodišču ravno zaradi te shizofrenije zmagal proti vam, proti bivši sodnici. To mi je v poseben ponos in v posebno čast. Toliko o pravnem znanju in mislim, da vam je en teden nazaj tudi sodišča o vašem pravnem znanju še nekaj sporočil. Kdo(?) je že bil Leon Cizelj, kolegice koalicijske poslanke in poslanci, nezakonito ste ga razrešili z mesta nadzornika v SDH. Torej še nekaj kar se tiče vašega pravnega znanja.

Zdaj, veseli me, da se, da vam je nekdo v Slovenski demokratski stranki tak vzor kot vam je gospod France Cukjati. Ampak jaz bi od predsednika Državnega zbora oziroma v tem primeru predsednice, pričakoval, da mi reče, štirikrat je zavrnil, ne, baje je štirikrat zavrnil. Zdaj v tem času bi verjetno lahko preverili, gospa predsednica. Okej, se pravi, torej je štirikrat zavrnil, ne pa baje.

Poglejte predsednica, tisto mi niste odgovorila, kar sem prej rekel. Kako je bilo s čistopisom kar se tiče Nove24TV. Takrat je parlamentarna preiskava…, takrat je ZPS napisala, predmet preiskave se ne nanaša na delovanje izvršne, upravne veje oblasti, ampak je v pretežni meri osredotočen na ravnanje posameznih fizičnih in pravnih oseb. Zapisala je: po presoji ZPS takšna opredelitev in obrazložitev javnega interesa zlasti glede izdajateljev medijev in drugih gospodarskih subjektov, ne dosega zahtevanega standarda opredelitve javnega interesa, ampak kljub temu ni bil noben problem, je bila parlamentarna preiskovalna komisija ustanovljena, zato sem vam dejal, da imate dvojna merila, ker to je prvič, da ste jasno povedali, ne bom dopustila parlamentarne preiskovalne komisije kljub mnenjem Zakonodajno-pravne službe v prejšnjih primerih, tako v primeru GEN-I, kjer čistopisa sploh bilo ni, gospa predsednica, kot tudi v primeru koalicijske, pa ste ne glede na mnenje ZPS, dopustili parlamentarno preiskavo.

Pa še ena beseda, ne, gospa predsednica, predsednik parlamentarne preiskovalne komisije GEN-I nas ne moti, kajti ta preiskovalna komisija trenutno nima predsednika. Jaz upam, da še obstaja Poslovnik, da še velja Poslovnik o parlamentarni preiskavi, kjer je jasno, če tretjina poslank in poslancev nekoga da za pričo, če zahteva izvajanje nekih dokazov ali preiskovalna dejanja, potem je to, potem se to naredi. Tukaj je pa še en dokaz, kako si sami razlagate Poslovnik in si ga prikrajate po svoje, kljub temu, da je tudi 85. člen Ustave jasen, da redne in izredne seje sklicuje predsednik Državnega zbora, če to zahteva najmanj četrtina poslancev.

Tako, da še enkrat moj poziv, da se ta točka uvrsti na sejo.

Hvala lepa.

Odgovoriti vam moram, da vi niste nič zmagali proti meni, ker jaz nisem bila nobena stranka v tistem postopku. Je pa dejstvo, da ste pokazali svoj nivo, ne glede na to kakšen je bil epilog prekrškovnega postopka, kjer prijavitelj ni stranka v postopku. Tako da pokazali ste pa svoj nivo, ki ga itak kažete že ves čas, tako da ne bom niti tega več komentirala in se s tem ukvarjala, pa karkoli boste vzgled, kakršenkoli vzgled boste dajali pač komurkoli, komur ga boste morali dajati.

Še enkrat pa povem, da gre v mnenju Zakonodajno-pravne službe glede nove odreditve, nove zahteve za preiskovalko za tako hudo kršitev, da so tudi pred menoj moji predhodniki ravnali povsem enako in so čistopise pošiljali v mnenje Zakonodajno-pravni službi, kadar je šlo za tako hudo kršitev kot je možno prekrivanje vsebine z že obstoječo parlamentarno, odrejeno parlamentarno preiskavo. Medtem ko recimo, ko govorite o dvojnih merilih, pri drugih zahtevah, ni bilo takega očitka. Bil je očitek o nedoločenosti, bil je očitek o morebitnem ali pa domnevnem, če tako rečemo, posegu v pristojnosti drugih institucij, bil je očitek o možnem posegu v ustavne pravice, torej človekove pravice in temeljne svoboščine. Tukaj pa je bil očitek izjemno hud. In če gre za takšen očitek bom jaz ravnala tako kot so ravnali moji predhodniki. Torej, gospod Cukjati, ponovno poudarjam, ki je štirikrat zavrnil in potem tudi ni dovolil ustanovitev nove parlamentarne komisije in pa tudi gospod Zorčič. Dopis sem pa že citirala. Tako da pri tem ostajam, tako je in tako bo tudi vnaprej pri vseh takšnih zahtevah.

Preden pa bi dala besedo kolegici Vidi Čadonič Špelič, bi dala besedo še vodji Zakonodajno-pravne službe, da še ona pojasni točno, kaj je v bistvu Zakonodajno-pravna služba ugotovila.

Izvolite.

Hvala lepa.

Ker je bila Zakonodajno-pravna služba izrecno izpostavljena, bi morda že na samem začetku povedala, da je treba primerjati enake primere z enakimi. In da gre v tem primeru za vsebinsko prikrivanje zahteve za odreditev parlamentarne preiskave z že odrejeno parlamentarno preiskavo in da je v takih primerih je Zakonodajno-pravna služba že dobila zahtevo v ponovno mnenje.

Kar se pa tiče postopka odreditve parlamentarne preiskave, pa bi rada izpostavila naslednje. Predsednica Državnega zbora mora ravnati v skladu z Ustavo, torej vsak predsednik Državnega zbora in Poslovnikom Državnega zbora za to, da zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave v mnenje Zakonodajno-pravni službi.

Če pripravi Zakonodajno-pravna služba mnenje, da je zahteva za odreditev v neskladju z ustavo ali zakonom, jo predsednik državnega zbora pošlje predlagatelju, da jo popravi in pripravi čistopis zahteve za odreditev parlamentarne preiskave.

V obravnavanem primeru je predsednica Državnega zbora vse zahtevano storila, predlagatelj zahteve pa do dneva pred Kolegijem Državnega zbora oziroma predsednica Državnega zbora ni pripravil čistopisa, niti se v novem gradivu ni opredelil do tega, ali in kako do dneva pred kolegijem ni opredelil do tega, ali in kako je upošteval mnenje zakonodajnopravne službe, zato takšna zahteva ne izpolnjuje pogojev za obravnavo na izredni seji.

V zvezi z zahtevo po skladnosti parlamentarne preiskave z Ustavo in zakonom pa je treba opozoriti tudi na novejšo ustavno sodno prakso. Poslanec Mahnič je sicer že citiral odločbo Ustavnega sodišča, vendar ne v najbolj bistvenem delu, kar se tiče ustavnosti in zakonitosti. Ustavno sodišče je namreč v dveh odločbah iz leta 2021 presojalo ustavnost in zakonitost akta o odreditvi parlamentarne preiskave in oba akta v delu, v katerem nista bila v skladu z Ustavo, razveljavilo. Še več, odločilo je tudi, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo, ker ni določeno sodno varstvo, pravno sredstvo ali drug učinkovit postopek, s katerim bi bilo mogoče preprečiti protiustavno parlamentarno preiskavo. Državnemu zboru je dalo rok enega leta, da Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi uskladi z Ustavo. Ustavno sodišče je v obravnavanih odločbah presojalo ustavno neodvisnost sodnikov in tožilcev, hkrati pa je izjemno pomembno, da je v 101. točki obrazložitve sodniške in v 92. točki obrazložitve tožilske odločbe izrecno navedlo, prvič, da se z vprašanjem ali bi moralo biti v postopku odreditve parlamentarne preiskave zagotovljeno tudi varstvo drugih ustavnih vrednot, torej ne samo neodvisnosti sodstva in tožilstva, Ustavno sodišče ni ukvarjalo, ker to ni bilo predmet zahteve pred Ustavnim sodiščem, in drugič, da se Ustavnemu sodišču tudi še ni bilo treba opredeliti do vprašanja, kako naj ravna Državni zbor, če oceni, da je zahteva za odreditev parlamentarne preiskave v neskladju z Ustavo. To dvoje skupaj pa seveda pomeni, da je v postopku odreditve parlamentarne preiskave pomembno varstvo vseh ustavnih vrednot in da Državni zbor ne more odrediti vsake parlamentarne preiskave, ampak le tisto, ki je v skladu z Ustavo.

Kar se pa tiče mnenja Zakonodajno-pravne službe, pa je Ustavno sodišče izreklo, da je mnenje Zakonodajno-pravne službe v postopku odreditve parlamentarne preiskave takšno, da nima absolutno zavezujočega značaja, vendar pa je oblika notranjega nadzora in pomemben garant zakonske in ustavne skladnosti parlamentarnih preiskav. In še naprej: Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da je v določenih primerih lahko že sama odreditev parlamentarne preiskave v neskladju z Ustavo, kar pomeni, da je izjemno pomembno ugotavljanje ustavnosti in zakonitosti parlamentarne preiskave pred njeno odreditvijo in ne šele potem.

Hvala.

Ja, hvala lepa.

Bom samo to dodala, da menim, da je prav, da Zakonodajno-pravna služba ne dobi tudi to v bistvu veljavo, ki ji pripada. Nenazadnje, bom samo še to povedala, tudi v noveli Zakona o parlamentarni preiskavi ste ugotovili kar nekaj stvari, ki jih je bilo potem potrebno popraviti in sem to tudi upoštevala jaz kot predlagateljica, in hvala za to.

Gospod Mahnič, izvolite.

Jaz se povsem strinjam, da Zakonodajno-pravna služba mora dobiti veljavo, ki ji pripada, ampak naj bo absolutna ne pa selektivna, se pravi, da samo takrat, ko nam paše. Spoštovana gospa Voršič, imam jaz prav, ko rečem, da kaj je v skladu z Ustavo oziroma kaj ni v skladu z Ustavo, lahko reče samo Ustavno sodišče Republike Slovenije? In ja, v primeru preiskovalne komisije Franc Kangler je Ustavno sodišče povedalo, kaj je v neskladju z Ustavo in pač sodnikov in tožilcev se ni smelo takrat preiskovati. Torej obstaja pravno varstvo tudi v primeru parlamentarne preiskovalne komisije, ker se takrat sodnikov in tožilcev ni več smelo preiskovati. In očitno sem bil narobe razumljen; ta odločba iz leta 2021, ne, obstaja še neka druga iz leta 2006, kjer se je ugotavljalo povsem enake stvari in bi zadeva, ja, že zdavnaj morala biti popravljena. Ampak moti pa takrat, ko vidimo, da se na podlagi zakona, ki velja, parlamentarne preiskovalne komisije nekatere ustanavljajo brez problema, drugo se pa »bremza«. In še enkrat: predmet preiskave se ne nanaša na delovanje izvršilne, upravne veje oblasti, ampak je v pretežni meri osredotočena na ravnanja posameznih fizičnih in pravnih oseb, ki ne sodijo v javno-pravno sfero. To je Zakonodajno-pravna služba napisala glede prve preiskovalne komisije, ki je bila ustanovljena v tem mandatu, a ne, pa takrat ni bil problem in se to žal ni popravilo. In me res zanima, ne, gospa predsednica, ni bilo tako hudih očitkov, kdo je tisti, ki določi oziroma reče, aha, to je pa tako hud očitek, tega pa ne bo, in kdo je tisti, ki o tem presoja. Se pravi, če na eni strani rečejo, da se v nekem delu prekriva, se nekdo odloči, aha, to je pa tako hud očitek, da ne sme preiskovalke biti, ko pa napiše ta isti organ, se pravi ZPS, da je preiskovalka problem, ker posega v fizične in pravne osebe, pa nihče ne reče, aha, to pa ni tako hud očitek, bomo pa kljub temu imeli preiskovalno komisijo. Veste, zato je tisto, kar jaz govorim o dvojnih merilih, ne da bi si se kar nekaj spomnil, ampak vam preberem in ne povem zakaj jaz menim, da je temu tako, da Zakonodajno-pravna služba da mnenje o enem primeru, ki je ravno tako, kot radi rečemo v dvorani, raztrga nek zakon, nek akt, pa kljub temu gre skozi, pa gre na točko, kljub temu, da ni izpolnjen pogoj, ker ste dali take pripombe. V tem primeru pa zagovarjate ravno to, kar bi morali v vsakem primeru, ampak tam pa ni problem. To me zanima.

Hvala lepa.

Tukaj bom samo še enkrat ponovila, da glede na očitek Zakonodajno-pravne službe, saj jih je bilo več, ampak ta je pač zelo tukaj, bom rekla, ga bom bolj izpostavila, da gre za prekrivanje z že obstoječo ustanovljeno parlamentarno preiskavo, sledimo parlamentarni praksi, ki jo je v največji meri vzpostavil France Cukjati, ki ji je sledil tudi Igor Zorčič, da se, ko pride do takega očitka, čistopis da tudi še enkrat v mnenje Zakonodajno-pravni službi.

Se pa z vami zelo strinjam. Tukaj pa moram reči, gospod Mahnič, jaz bi si želela, da takrat, ko Zakonodajno-pravna služba ugotovi kakršnokoli nepravilnost, to se pravi, nekaj, kar bi bilo v neskladju z zakonodajo ali pa v neskladju z Ustavo, da se takrat ne bi odrejale parlamentarne preiskave. Ampak kaj bi vi storili ali pa kaj bi bilo ko nimamo še zdaj te novele, ko bi Ustavno sodišče, to se pravi za tistega, ki vi pravite, da je edini, ki lahko oceni ustavnost ali neustavnost, to ugotovilo pri preiskovalkah, ki ste jih vi predlagali, to se pravi, glede kanala C0, glede ukradenih otrok in mogoče se bo še kakšna našla v prihodnosti.

Zdaj bom pa dala spet vodji Zakonodajno-pravne službe mnenje, da še odgovori.

Izvolite.

Hvala lepa.

Zelo jedrnato bom poskušala odgovoriti, in sicer seveda mnenje Zakonodajno-pravne službe je tisto, ki se seveda upošteva v vseh primerih enako. Vendar primer, ki ste ga izpostavili, ni enak temu o katerem govorimo zdaj. In sicer ko gre za vsebinsko prikrivanje zahteve za odreditev parlamentarne preiskave z že odrejeno parlamentarno preiskavo ne gre zgolj za to, da bi ocenjevali težo kršitve, ampak tudi možnost izvrševanja ustavno skladnega izvrševanja parlamentarne preiskave.

Poleg tega bi rada povedala tudi, da sta obe odločbi iz leta 2021 tisti mejnik, ki pove Državnemu zboru, da je Ustavno sodišče presoja same parlamentarne ustavno skladnost in zakonitost odrejenih parlamentarnih preiskav, česar do leta 2021 Ustavno sodišče ni naredilo. In to je pomembna pravna okoliščina za Državni zbor, ko odreja parlamentarne preiskave.

Hvala.