41. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

16. 4. 2019
podatki objavljeni: 16. 4. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, začenjam 41. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in dr. Franc Trček. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Predrag Baković iz Poslanske skupine SD, ki nadomešča poslanca, gospoda dr. Milana Brgleza. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam. Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NACIONALNI REFORMNI PROGRAM 2019-2020. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 10. 4. 2019. Prosim mag. Sašo Jazbec, državno sekretarko na Ministrstvu za finance, da nam predstavi Nacionalni reformni program 2019-2020. Izvolite.
Saša Jazbec
Dobro jutro, lepo pozdravljeni, hvala lepa za besedo. Nacionalni reformni program predstavlja srednjeročne načrte in prednostne naloge dela Vlade, ki ga letno vsaka država članica pripravi in pošlje Evropski komisiji, v sklopu tako imenovanega evropskega semestra. Ta dokument odgovarja na specifična priporočila Evropske komisije, na cilje Evropa 2020 in na izzive poročila o državi. V letošnjem poročilu o državi komisija ugotavlja, da Slovenija ne beleži več makroekonomskih neravnovesij, da gospodarska rast ostaja na visoki ravni, da je široko osnovana, da delež naložb v bruto domačem proizvodu raste in da to vse pozitivno vpliva na potencialno rast. Ob tem beležimo tudi zelo ugodne rezultate na trgu dela in na področju socialnih pravic ter zavidljive rezultate na skoraj vseh področjih, ki jih obravnava poročilo. Kljub temu pa ključna sporočila komisije ostajajo, da Slovenija ni storila dovolj na področju dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema, sistema dolgotrajne oskrbe ter na področju zdravstvenega varstva. Poleg omenjenega, mora Slovenija nadalje ukrepati tudi na področju aktivacije starejših in manj izobraženih brezposelnih ter na področju alternativnih virov financiranja za mala in hitro rastoča podjetja. Nacionalni reformni program vsebuje ključne cilje ekonomske politike v Sloveniji, ki ostajajo spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. Zdaj, na ta ključna priporočila oziroma opozorila komisije odgovarjamo z ukrepi na štirih glavnih področjih. Ena je sprememba sistema pokojninskega varstva. Predlogi ukrepov vsebujejo ukrepe za podaljšanje delovne aktivnosti starejših, za spremembo odmernih stopenj in postopen dvig pogojev za starostno upokojitev. Potem so, druga točka, so predlagani komplementarni ukrepi na trgu dela za podaljševanje delovne aktivnosti in reaktivacije dolgotrajno brezposelnih. Predlogi strukturnih sprememb na trgu dela naslavljajo vprašanje povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in primernosti pokojnin. To bo pozitivno vplivalo na delovno aktivnost starejših, izboljšala se bo socialna zaščita določenih ranljivih skupin in vplivala na hitrejšo aktivacijo ljudi. Tretje področje, ki ga naslavljamo, so spremembe davčne zakonodaje. Cilji predlaganih ukrepov na področju davčne politike so predvsem razbremenitev stroškov dela in povečanje razpoložljivega dohodka. Predlog obsega zvišanje splošne in dodatne olajšave, spremembe dohodninske lestvice, razbremenitev regresa in za nadomestitev izpada prihodka iz tega naslova, so predlagane spremembe v smeri povečanja obremenitve kapitala. S predlaganimi davčnimi spremembami, ki temeljijo na tem prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in iz kapitala, želimo spodbujati večjo konkurenčnost, v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih, kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. Četrto področje so še ostali ukrepi za doseganje osnovnega cilja povečanja produktivnosti. Višja produktivnost pozitivno vpliva na kvaliteto in dolgoročno vzdržnost javnih financ ter na dolgoročno rast potencialnega (nadaljevanje) bruto domačega proizvoda. V ta namen bo potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok. Ti so med drugim povezani s človeškimi viri, s konkurenčnim, raziskovalnim in inovacijskim okoljem ter splošno institucionalno učinkovitostjo. Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga, zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja. Pravilo dolga, kot veste, ostaja osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politik, pri čemer si bo Slovenija prizadevala ohranjati pozitiven nominalen saldo sektorja država na srednji rok in posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Ta nacionalni reformni program je Vlada sprejela in ga je 15. oktobra, v skladu s časovnico, posredovala Evropski komisiji, komplementaren del tega paketa je pa tudi program stabilnosti - to je dokument, kjer so pa ti ukrepi, ki so navedeni v Nacionalnem reformnem programu, postavljeni še v fiskalni okvir. Program stabilnosti se pa pripravi na podlagi odloka, ki je bil prav včeraj sprejet v Državnem zboru. Tako da, toliko za uvod, hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa odpiram razpravo poslancev. K besedi se je javil mag. Andrej Rajh, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Jaz bi rad pozdravil ta reformni program, še posebej na področju investicij. Vemo, da so investicije gonilo gospodarskega razvoja in da je ravno tudi v času največje gospodarske krize zagon investicij, zagon infrastrukturnih projektov povzročil, da imamo gospodarsko rast že šesto leto zapored. Veseli me, da je med investicijami prioriteta razvoj železniškega prometa. Priča smo gradnji in izvedbi projektov na relaciji Maribor-Šentilj, Maribor-Celje. Izgrajujejo se številne nove železniške postaje. Pričakujemo novo železniško postajo v Mariboru, na Pragerskem, izgrajena je nova v Celju in Laškem. Tudi na ljubljanskem območju se predvideva gradnja številnih železniških povezav oziroma izboljšanje obstoječih. Videno je, da se načrtuje proga Ljubljana-Kranj-Jesenice, elektrifikacija različnih prog proti Dolenjski in ne nazadnje, izgradnja drugega tira. Prav posebej pozdravljam modernizacije železniških prevoznih sredstev. Načrtuje se nabava 50 novih vlakovnih kompozicij, pri tem pa ne smemo zanemarit tudi cestnega omrežja v povezavi z trajno mobilnostjo, kjer lahko letos pričakujemo že, bom rekel, enotno vozovnico, ki bo pospešila razvoj »multimodalnega« prometa. Prav tako pozdravljam investicije v obnovo cest. Vemo, da je cestnega omrežja, za katerega skrbi država, šestkrat več, zato ostro zavračam poskuse, da bi se sredstva za vzdrževanje investicije cest zmanjšala. Prav tako pozdravljam spremembe ne področju energetike. Vemo, da Vlada namenja denar za sofinanciranje izgradnje sončnih elektrarn in prav tako vzpostavlja nove modele skupinske proizvodnje. Vemo, da so vlaganja v infrastrukturo ključna za gospodarsko rast. To bo zagotovilo dovolj pritoka v proračun, s katerim bomo lahko financirali številne razvojne programe na področju zdravstva, s katerim bomo lahko financirali tudi financiranje vzdržnih pokojnin. Jaz ta Nacionalni reformni program pozdravljam, hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Rajh, za vaše mnenje. Zdaj pa dajem besedo gospe Nataši Sukič. Prosim, izvolite.
Ja, lep pozdrav tudi iz moje strani, hvala za besedo. No, mene veseli »entuziazem« mojega kolega, ne, saj tudi meni se zdi zelo dobro sicer, da smo se končno lotili malo obnove nadgradnje železniške infrastrukture, ampak pred nedavnim smo seveda imeli nujno sejo, ne, kjer smo razpravljali, dve nujni seji celo – ena je bila o podnebnih spremembah, druga je bila pa na temo širitve ljubljanske obvoznice. In če mi danes, vem da gre sicer za kratkoročne ukrepe, ampak vendarle mi danes načrtujemo stvari, kot je vložek v širitev ljubljanske obvoznice 1,2 milijarde evrov in na številne način smo dokazovali kako zgrešeno je spodbujati mobilnost z avtomobili, namesto da bi prešli na zelo sodoben železniški promet. Zakaj se je bi konec koncev zgledovali po tako razvitih državah kot je recimo Japonska. Če bi se vsi tako vozili z vlaki, kot se vozijo Japonci, verjemite, da bi malokomu padlo na pamet, da bi se vozil z avtomobilom, kar je mnogo dražje, kje si izpostavljen večjim nevarnostim, je bolj ogrožajoče in seveda okoljsko nevzdržno zaradi izpustov CO2. In zdaj je v politiki seveda treba premišljevati koherentno. Ne moreš ti reči »Aha, zdajle mi tukaj nekaj vlagamo, to bo spodbudilo investicije, ono in tretje,« pri tem pa pozabiš recimo na okoljske zaveze in tako naprej, Skratka, treba je imeti celo sliko pred očmi in v tem smislu seveda te naše poteze niso dovolj premišljene in niso dovolj smele in bi bilo treba ponovno premisliti določene odločitve. Pa ne bom zdaj na tem mestu razpravljala še o številnih drugih zadevah, kar se tiče okoljevarstvenih zadev, kot je prehod v obnovljive vire, energije in tako naprej. O tem smo ničkolikokrat že govorili in bomo še govorili na Odboru za okolje in prostor.  Bi pa opozorila tudi glede, zdaj iz področja dela oziroma glede teh socialnih politik, na nekaj zadev. Tukaj v NRP sicer govorimo o pravičnem in vzdržnem pokojninskem sistemu, ampak moram pač povedati, da - in to smo že večkrat povedali, saj ves čas ponavljamo - da smo seveda absolutno proti recimo dvojnemu statusu upokojencev. Uvajanje tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev, čeprav to seveda ni očitno na prvi pogled, ampak v resnici gre za to - v temelju spreminja koncept pokojninskega sistema in tega spreminja iz sistema socialne pravičnosti in solidarnosti, ki temelji na predpostavki, da pokojnina zagotavlja udobno in mirno starost v nek tržni rentni sistem, kjer prvi pokojninske steber ne zagotavlja več ustrezne pokojnine, ampak mora biti le ta dopolnjena s privatnimi zavarovanji in z drugimi viri, kot je recimo dodatno delo. Dvojni status vodi v situacijo v kateri pokojnine iz prvega stebra nikoli več ne bodo zagotavljale varne starosti. To je zaskrbljujoče in to ni prava pot. Ob tem ima dvojni status seveda tudi druge negativne učinke. Na trgu tovrstna delovna sila predstavlja recimo nelojalno konkurenco in s tem omogoča zbijanje cene delovni sili. Mi ves čas pravimo »Treba je zaposlovati mlade,« in tako naprej, »ni dovolj delovnih mest,« ampak poglejte, to so te politike, ki pomagajo slabšati, ne izboljševati ta položaj. Zato so seveda iz tega vidika izredno škodljivi ukrepi opisani pod točko 2.2, to so posebni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja starejših, ki so v osnovi torej zgrešeni. Ironično in simptomatično je, da so smo pripravljeni vlagati sredstva za zaposlovanja starejših, nihče pa ne bi seveda omogočil dostojnega pokojninskega in solidarnostnega sistema, ki bi torej omogočal prej omenjeno varno starost. Torej ti ukrepi po našem mnenju niso ukrepi za upokojence, ampak so ukrepi za podjetja, saj iz javnih sredstev pomeni sofinanciranje poceni delovne sile. prav tako se je potrebno zavedati, da je podaljševanje delovne dobe in dvig upokojitvene starosti, torej nista neka samoumevna in nujna procesa, ker to je zdaj postala neka logika, kot da je to zdaj že samo po sebi umevno, sploh se več ne sprašujemo, kako to v resnici ni samo po sebi umevno, ampak pač gre za jasno neoliberalno politično agendo, katere samoumevnost pa recimo razblinjajo primeri držav kot sta Poljska in Italija. Zakaj sta pa lahko Poljska in Italija se recimo odločili za krajšanje upokojitvene starosti v nasprotju s temi politikami, ki jim mi tako samoumevno sledimo?  Potem, tukaj se govori o vključujočem trgu dela in kakovostnih delovnim mestih. Ne rečem, da niso nekatere stvari dobre o tem NPR, so. Recimo zvišuje se višina pravice do denarnega nadomestila, črtajo se sankcije nižanja denarnega nadomestila, recimo zdajle, če povem za primer, če ne veste o čem govorim mogoče, da tistim, ki se po odpovedi v roku treh dni ne prijavijo na zavod se jim nadomestilo zmanjša le iz 80 % na 60 % povprečja, plačna sankcija se sedaj črta in to je sicer dobro. Imamo pa tukaj seveda tudi številne slabe stvari, recimo ukinitev dodatka na delovno aktivnost je taka pomanjkljivost oziroma slabost. Namreč tiste, ki že sedaj živijo pod pragom revščine bo ta ukinitev dodatka na delovno aktivnost potisnila še globlje v to brezno, kajti gre za odvzem pravice, ki trenutno omogoča osnovno preživetje in to spominja na leto 2011, ko je ministrstvo ukinilo celotno košarico socialnih pravic in čez noč pahnilo številne družine čez prag revščine. Skratka, tega se je pač potrebno zavedati. In tudi ta NRP ne podaja nobene alternative, s katero bi spodbudili delovno aktivnost tistih, ki so že dolgo odrezani od trga dela in ta argument, da se z izločitvijo dodatka ta delovno aktivnost zmanjšuje past tveganja neaktivnosti brezposelnih upravičencev temelji zgolj in edino na argumentu, da so revni ljudje per se lenuhi, leni ljudje, kar seveda ne drži. Potem gre za kaznovanje najranljivejših zato, da se zgornje razmerje seveda ne bi porušilo, torej ukinitev dodatka zmanjšuje stimulacijo za delo, saj dodatek za delovno aktivnost dobijo le tisti, ki se aktivirajo. Tukaj govorimo o prihranku 16 milijonov evrov na leto na račun seveda najrevnejših, ki smo jih z dvigom denarne socialne pomoči za silo, torej kratkoročni minimalni življenjski stroški so 242 evrov, potegnili sicer iz najhujšega.  Potem, tukaj bi malo pokomentirala še zviševanje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. Sedaj velja, da mora biti oseba v zadnjih 24 mesecih vsaj 9 mesecev zavarovana in to se zdaj dviguje na 12 mesecev. Potem so še številne druge stvari, recimo zmanjšanje trajanja prejemanja denarnega nadomestila za na primer starejše od 55 let in zavarovalno dobo veča od 25 imajo sedaj pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost v dolžini 25 mesecev, to se sedaj zmanjšuje na 19. Cilj naj bi bila daljša delovna aktivnost starejših in zmanjšanje števila brezposelnih oseb, ampak to je malo ironično, saj vemo kako težko zaposljive so osebe stare nad 55 let, sploh ženske, ki so starejše od 50 ali pa 55 let. Potem je tukaj nek ukrep: odjava od zavoda, če odloniš prvo ponujeno zaposlitev, kar je po našem mnenju zelo represiven ukrep nad brezposelnimi. Sedaj se oseba neha voditi v evidence recimo, če dvakrat krši obveznost. Zdaj se to zaostruje, se pravi gre za izrazito represiven ukrep do nezaposlenih in torej bi moral sprejeti vsako delovno mesto, tudi če si enostavno skrajno prekvalificiran za to delovno mesto. Ti ukrepi uvajajo tudi represijo nad tujci, namreč dodaten pogoj za vpis v evidenco brezposelnih oseb oziroma prijavo na zavod je ta, da bi državljani tretjih držav morali izkazati obvladovanje osnov slovenskega jezika na ravni A2, da bodo sploh lahko vpisani v evidenco. In argument naj bi bila večja integracija, gre pa seveda za izrazito diskriminatoren ukrep in sicer ne gre za to, da bi bilo spodbujanje učenja slovenščine kakorkoli sporno, ampak ne na način nekega kaznovanja. Treba je ljudi spodbujati, ne pa jih kaznovati, no. Skratka, koliko je takih stvari, ne bom zdaj vseh naštevala, ki niso takšne, kot bi morale biti.  (nadaljevanje) Toliko zaenkrat z moje strani. Hvala lepa.
Hvala lepa. Preden dam besedo gospe Saši Jazbec za odgovore oziroma pojasnila, ima mag. Rajh repliko. Izvolite.
Rad bi kolegici Sukič repliciral. Ministrstvo za infrastrukturo je jasno povedalo, da strošek izgradnje, reševanja problema Osrednjeslovenske regije varira med 600 in tisoč 200 milijoni evrov, odvisno od potrebnih ukrepov, ki jih bo treba sprejeti. In najprej so načrtovani vsi ukrepi trajnostne mobilnosti, to pomeni, spodbujanje in izgradnja železniške infrastrukture in izgradnja kolesarske infrastrukture ter pospešitev javnega potniškega prometa z vzpostavitvijo dodatnih linij. Bi pa želel jasno povedati, da so populizmi, naj so levi ali desni, zelo nevarni. Kolegica je dala primer Italije in Poljske, kjer se fašizem razrašča. In ni pravično, da se argumentira z državami, ki imajo slabe demokratične prakse.  Hvala lepa.  / oglašanje v ozadju/
Imate repliko, gospa Sukič?
Na tole pa res moram replicirati. Veste, kaj, tu govorimo o…
Nisem ocenil, da navedbe gospoda Rajha ne bi bile točne, zato mislim, da…
Letijo na mene konkretno, pa bi rada odgovorila. Omenil me je poimensko, tako imam po poslovniku vso pravico replicirati.
Po poslovniku replika na repliko ni možna, razen v primeru, da bi…
Me je imenoval… Posebej me je omenil.
To smo zaznali, da ste bili…
Potem bom pa postopkovno predlagala nekaj. Prav?
Prosim, imate postopkovni predlog.
Postopkovno predlagam, da se kolega poslanec opraviči za to, da je imenoval Italijo, mislim, v tem kontekstu se je torej nanašal na fašizacijo Poljske in Italije, s čimer se seveda strinjam, ampak to ne pomeni, da sta Poljska in Italija v tem primeru, kar se tiče pokojninske, torej krajšanja upokojitvene starosti, naredili kaj narobe. Tudi celo fašistične države, če jih tako imenujemo, imajo kdaj kakšen višji standard pri kakšni zadevi kot mi. Tako prosim, da se poslanca opomni, ker si ne dovolim takšne kontekstualizacije v konkretnem primeru, ker sem zelo jasno argumentirala, za kaj gre, in sem zelo vsebinsko argumentirala, za kaj gre. In to nima nobene zveze ne z Orbanom in ne ostalimi standardi, demokratičnimi, ki so vredni vsakega obsojanja. In tu se pridružujem kritiki poslanca, ki pa nima zveze z današnjo razpravo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Nadaljevali bomo razpravo. Se želi še kdo od kolegov poslancev prijaviti k besedi? (Ne.) Besedo dajem mag. Saši Jazbec.
Saša Jazbec
Najlepša hvala. Kot sem pojasnila že čisto na začetku, so to načrti Vlade, se pravi, prednostne naloge v obdobju 2019-2020. Vsi projekti, ki so navedeni, preden bodo udejanjeni, bodo proučeni z vseh različnih vidikov, kot je bilo že omenjeno.  Na izvajanje gospe Sukič bi pa rada samo povedala, da je v ponedeljek na Odboru za delo, družino, ki je obravnaval ta isti dokument, državni sekretar Ministrstva za delo zelo jasno razložil, kakšna je razlika med tem, kar je govorila poslanka, da v NRP kupa teh stvari, o katerih je govorila, ni, zato ker so tu v bistvu okvirni načrti, o čemer je govorila poslanka, so pa v bistvu izhodišča za razpravo na Ekonomsko-socialnem svetu oziroma med socialnimi partnerji, zato ker so vsi ukrepi s področja pokojnin, trga dela in tako naprej stvar dogovarjanja s socialnimi partnerji. Zelo jasno je tudi povedal, v bistvu se je opredelil do teh trditev. Ne drži, da je treba sprejeti, torej, ko pride nekdo na zavod za zaposlovanje, da mora sprejeti vsakršno delo, pač delo, ki je primerno njegovi izobrazbi. Zelo jasno je povedal, da doktorja fizike ne bodo pošiljali kopat jarkov in tako naprej. Ukinitev dodatka za delovno aktivnost, je tudi zelo jasno povedal, na podlagi česa se je resorno ministrstvo odločilo, da bi šlo v te spremembe, ker je enostavno zaznalo na terenu kup zlorab s tega področja in posledično razvrednotenje tega prostovoljskega dela; namen je bil tu dober, ampak v praksi se stvar ne izvaja tako, kot bi se   (nadaljevanje) morala. Govorili ste tudi o diskriminatornem ukrepu znanja slovenskega jezika. Tudi tu je zelo jasno povedal, da je v bistvu pomanjkanje vsaj osnov slovenskega jezika dostikrat ovira za nekoga, ki se želi zaposliti, in to ni diskriminatorni pogoj, ampak je pač ta predlog, kot sem rekla, predlog za razpravo je v bistvu usmerjen v to, da bo tudi iskalcem zaposlitve lažje, če bodo znali osnove slovenskega jezika, bodo lažje zaposljivi.  Naj zaključim celo to zgodbo. Kot sem rekla, to so načrti, to so prednostne naloge. Vedeti moramo, da je ta dokument del evropskega semestra. Pri tem bi pa sočasno želela poudariti, da to ni želja Bruslja, kot se potem včasih tudi reče. Mislim, če si pogledate poglavje 2, kateri so ukrepi ekonomske politike, se boste strinjali, da so to področja, kjer v Sloveniji potrebujemo neke spremembe, neke premike. To vse skupaj pa je usmerjeno, če želite, v doseganje tudi ustavnega določila uravnoteženih javnih financ, se pravi, na eni strani načrti, na drugi strani fiskalne možnosti, in tista prava smer, da bomo imeli ustrezno strukturo javnih financ.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Jazbec. Za razpravo je prijavljena gospa Sukič. Izvolite.
Hvala lepa. Saj jaz vem, da je NRP bolj ohlapen, v tem smislu, da ni tako podroben, kot sem prej razpravljala. Vendar v okviru teh nekih ohlapnih zavez ali pa usmeritev so pač podrobnejši ukrepi, ki si jih trenutna Vlada želi izpogajati skupaj s socialnimi partnerji, pač naravnani na način, kot sem ga navajala, in nekako sodijo v to shemo. So pač podrobnejši, kot jih opisuje NRP, ampak se jih pa poskuša doseči, kajne, znotraj pogajanj. Govorila sem o usmeritvah, ki naj bi podpirale, torej o podrobnejših ukrepih, ki naj bi podpirali to shemo čisto konkretno že zdaj, ko smo v procesu pogajanj. Zato sem jih navajala. Sicer pa hvala za dodatno pojasnilo.
Hvala lepa. Gospod Boris Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Bom zelo kratek.  Malo me je presenetila ta široka razprava o nečem, o čemer sploh nismo poslušali tu v samem uvodu. Ampak nič hudega, prav je, da se dotaknemo tudi drugih stvari. Malo me je presenetila tudi ta razprava pri tako pomembni zadevi, da smo ponovno razvneli strasti tule na odboru okrog Poljske in Italije, o fašizmu in ne vem čem vse; mislim, to mi nekako ne gre skupaj, no. Treba se bo nekaj zmeniti, v čem sta Poljska in Italija dobri, v čem sta nam lahko zgled, ali je tam fašizem ali ga ni, ampak mislim, da to ni tema za ta odbor.  Pa seveda na koncu bom samo to rekel, glede na to, da so gospodarski kazalci dobri, da nam gre dobro, da lahko država oziroma Vlada tudi potem oblikuje, pripravlja načrte, ki so ambiciozni, ki so razvojno naravnani, in tako naprej, seveda gre velika zahvala našemu gospodarstvu, našim podjetnikom, se pravi, obrtnikom, pač, na splošno gospodarstvu. In dokler bo šlo gospodarstvu dobro, bo šlo lahko tudi državi, če bo država pametno ravnala in bila prijazna tudi do tega gospodarstva, ki nam daje denar. Tako se bom jaz samo zahvalil gospodarstvu, ki se mi zdi, da je tisto ključno, da lahko sploh danes to sejo imamo in o tem tudi razpravljamo, kako bo naprej in kako nam bo šlo bolje.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Doblekar. S tem zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 41. seji seznanil z Nacionalnim reformnim programom 2019-2020.   (nadaljevanje) S tem končujem 1. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA DECEMBRA 2018.   Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 28. 2. 2019. Prosim dr. Iztoka Puriča, ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko, da nam predstavi omenjeno poročilo. Izvolite.
Iztok Purič
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, lepo pozdravljeni! Pred vami je poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020, in sicer za lansko leto. Gre za obdobje, ki se ga je v lanskem zaključku leta ocenjevalo za zelo težko, vsaj z vidika črpanja evropskih sredstev nazaj v državno blagajno. Končni rezultati kažejo nekoliko drugačno sliko, dasiravno se v tem obdobju teh dveh mesecev, zadnjih, se veliko govori na splošno o Evropski uniji, o koristih, o prednostih in v končni fazi je zaslediti tudi vrsto pripomb ali pa očitkov na slabo črpanje evropskih sredstev.  Dejstvo je, da koristi našega članstva v Evropski uniji, če ga pogledamo skozi obdobje od leta 2014, kaže na to, da imamo profit, in sicer je Slovenija pridobila 3 milijarde 353 milijonov več sredstev kot jih je v bruseljsko blagajno vplačala, kar pomeni, da je poleg prednosti in atributov Evropske unije, kot je prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala, ter poleg varnostne komponente in komponente miru tudi na tem finančnem učinku v prednosti. To so sredstva, ki so vsekakor prispevala tudi k dodatnemu razvoju in omogočila vrsto projektov, ki smo jih v tem času izvedli. Gre za približno 100 tisoč projektov, ki so bili v Sloveniji izvedeni s pomočjo evropske kohezijske politike. In vsakdo od nas v svojem lokalnem okolju lahko pogleda kakšen uspešen projekt, in mislim, da je večina uspešnih.  Tisto, kar je značilno za podatke tega zadnjega poročila. Gre za štiri osnovne podatke, o katerih se veliko govori, razpravlja, povejo pa vsak podatek za sebe tisto, kar je bistveno. In sicer, do konca leta 2018 smo izdali v Službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za 2,3 milijarde odločitev o podpori, kar predstavlja 77 % vseh razpoložljivih sredstev. Resorji so na podlagi teh dodeljenih sredstev sklenili pogodbe v višini 1,8 milijarde evrov, kar predstavlja 60 % razpoložljivih sredstev. Torej pomeni, da smo imeli 31. 12. za 1,8 milijarde vezanih projektov, ki tečejo oziroma ki generirajo potem posledično tudi izdatke. Na osnovi teh sklenjenih pogodb so projekti generirali 588 milijonov evrov izplačil iz proračuna in Ministrstvo za finance je certificiralo izdatke v znesku 496 milijonov evrov, kar predstavlja 16 % celotnih razpoložljivih alokacij. Iz teh podatkov sledi, da če vsak segment ali pa vsak del tega procesa črpanja jemljemo posebej, izgubimo pravo sliko. In tisto, kar bi želel povedati, če je od obdobja 2014 do 2020 bilo vrnjenih sredstev v državni proračun za 500 milijonov, je treba ob tem tudi povedati, da je v tem obdobju potekala še prejšnja finančna perspektiva in v državo, če rečem zelo poenostavljeno, je prišlo preko 2 milijardi evrov   (nadaljevanje) sredstev, kar v bistvu ta podatek, če ga vsakega posebej jemljemo, ima en drugačen pomen, če pa celoto pogledamo, pa lahko ugotovimo, da stanje ni tako katastrofalno – daleč od tega. Da pa bi zadeve želel banalizirati ali pa poenostavljati ali pa graditi eno lažno upanje v naši veliki uspešnosti. Dejstvo je tudi, da podatki letošnjega prvega kvartala kažejo določen napredek v pozitivnem smislu, vendar pa v njem ne bi govoril, kajti na programu tega zbora bo tudi prvo kvartalno poročilo letošnjega leta.  Tako da bi se obrnil za nazaj, za leto 2018 in povedal zlasti tisto, kar je splošno znano in sicer težave s katerimi se v službi ukvarjamo in so posledica težav, ki se vlečejo že nekaj časa, ne glede ne na to, ne bi te krivde zvračal na kogarkoli iz preteklosti, ampak to so naši problemi in prepričan sem, da ekipa, ki je v službi, je sposobna te težave odpraviti, zlasti na področju informacijskega sistema. Ta v tem trenutku deluje, ni pa optimalen in pričakujemo določene ukrepe, ki jih je potrebno izvesti, zlasti zaradi tega, kajti avgustovska revizija Urada za nadzor proračuna, je ugotovila na tem informacijskem sistemu toliko slabosti, da ocena, ki je bila izdana, ni bila pozitivna in s tem poročilom je seznanjena tudi Evropska komisija in lahko pričakujemo tudi kakšne bolj resne ukrepe s strani Evropske komisije, kar v najslabši možni varianti pomeni tudi začasno ustavitev izplačil sredstev. Vendar pa, da ne bi strašil ali pa govoril, ali pa gojil kakšnih lažnih upanj, dejstvo je, da je v službi na podlagi tega revizijskega poročila, bil izdelan akcijski načrt, ki se uspešno izvaja in vam zelo konkretno povem, od 27 ključnih točk teh slabosti, smo jih odpravili do tega trenutka 22. Morda se komu zdi malo, morda prepočasi. Tudi meni osebno se to velikokrat dozdeva, vendar gre za izredno kompleksen informacijski sistem, ki bo po zagotovitvi mojih sodelavcev, določene probleme v prihodnje še povzročal, vendar pa smo prepričani – tako se je izkazalo tudi za lansko leto, da zaradi tega Slovenija ne bo izgubila nobenih evropskih sredstev. Tisto, kar morda je še pomembno povedati, da glede na naše redne obiske na terenu, tisto, kar se v zadnjem času tudi zelo veliko o tem razpravlja in naslavljajo se vprašanja na našo službo in tudi na splošno, je govor o finančni perspektivi 2021-2027. Mislim, da v tem trenutku je situacija v Evropi taka kot je – od brexita do volitev, do oblikovanja nove Evropske komisije in oblikovanja parlamenta, tako da v tem trenutku na ta vprašanja lahko zgolj povemo in v nadaljevanju, če bodo taka vprašanja, povedali, da kakšnih bojazni, da bi v službi, zlasti govorim na podlagi teh obiskov, da vlada eno nezaupanje in strah, da bi posamezni uradniki definirali vsebine, sredstva in kvote in to delali zelo po domače na skrivaj. Nič ne bo na skrivaj, mi pripravljamo progam programiranja in dogovorjeni smo in trdno odločeni, da bomo ta sistem dela nadgradili v smislu večje transparentnosti in vključenosti vseh zainteresiranih deležnikov, kajti mislim, da je kohezijska politika, politika vseh nas in tisto, kar je najpomembnejše – vzpostaviti pristen odnos, zaupanje, zlasti pa medsebojno sodelovanje, tako med posameznimi deležniki, kot tudi znotraj resorjev, ki s temi sredstvi razpolagajo. Toliko bi jaz za uvod. Sva pa s kolegom Bojanom Suvorovm, direktorjem Urada za kohezijsko politiko tukaj na voljo za odgovore na vaša vprašanja. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, dr. Purič. Bi želel morda še kdo od predstavnikov Vlade? Ne. Preden odprem razpravo članic in članov odbora dajem besedo še ostalim povabljenim na sejo. Želi morda besedo predstavnik skupnosti občin Slovenije, dr. Aleksander Jevšek? Da. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani člani odbora in minister! Zastopam skupnost občin, sicer sem župan Mestne občine Murska Sobota in bi na temo o kateri govorimo povedal par stvari. Različne ocene slišimo o uspešnosti črpanja evropskih sredstev takrat, kot to predstavlja SVRK, takrat kadar to predstavljajo resorna ministrstva vendar vam povem, da za občino in za župana so evropska sredstva počrpana takrat, ko dobimo denar na račun, takrat ocenjujemo, da so evropska sredstva počrpana. In v tem je osnova problema o katerem bom govoril. Mestne občine, 11 nas je, smo na srečo in to je v veliko zadovoljstvo in pohvalo vsem, ki ste sodelovali pri tem, bile deležne in smo deležne sredstev iz mehanizma CTN, celostnih trajnostnih naložb, mislim, da okoli 138 milijonov je teh sredstev. In ugotavljamo, da so časi od odobritve operacije pa do podpisa pogodb predolgi in da so različni celo med posameznimi ministrstvi. Ugotavljamo, da ministrstvo za infrastrukturo, ki je zadolženo iz istega mehanizma za trajnostno mobilnost, 8-krat hitreje opravi svoje naloge kot Ministrstvo za okolje in prostor. Različni pristopi v okviru istega mehanizma nas motijo, pri tem pa moram jasno povedati, da na obeh ministrstvih so odzivni, tudi uslužbenci delajo, da ne bo nesporazuma, z njimi kontaktiramo, ampak se mi zdi, da smo se pri koriščenju sredstev tudi na tem področju lotili trans maščobnega rogljička slovenskega. Rezultat pa je, da občine imamo velike likvidnostne težave, namreč zalagamo sredstva in ker imamo nekatere občine manjše proračune, vezane so ti proračuni na plačilo rednih obveznosti vrtci in tako dalje, se soočamo z likvidnostnimi problemi. Zato apeliram na ministrstva in tudi na ta parlamentarnih odbor, da se pri obstoječi finančni perspektivi naredi vse, da se poskrbi pospešeno črpanje sredstev. Občine se zavedamo odgovornosti glede črpanja evropskih sredstev, zavedamo se, da v kolikor bomo pri črpanju naredili napake, da bomo mogli ta sredstva vračati, vendar to kar prosimo je zaupanje fleksibilnost in pa zmanjšanje birokracije in to si nisem jaz izmislil, to so nove usmeritve v finančni perspektivi, ki jih je komisija dala. Fleksibilnost, skrajšanje postopkov in tudi kontrolo v tolikšni meri kolikor je potrebna. Glede nove finančne perspektive je minister omenil dobro novico; sodelovanje lokalnih skupnosti pri kreiranju nove finančne perspektive. Tega v obstoječi finančni perspektivi ni bilo. In zaradi tega imamo probleme, ker na lokalni ravni. Kje pa je Evropska skupnost, če ni na lokalni ravni tam kjer si živimo in delamo? Marsikje ni osnovne infrastrukture. Mi govorimo o pametnih mestih in o pametnih vaseh, pa še v marsikaterem mestu nimamo kanalizacije oziroma je kanalizacija zastarela, v marsikateri vsi ni hitrega interneta. Kako lahko govorimo o pametni vasi, če nimamo interneta? Govorimo o trajni mobilnosti in pametni mobilnosti. Korošci in ljudje iz Šaleške doline se vozijo po konjskih poteh v in iz službe, tisti, ki so v Ljubljani, da ne govorim o gospodarstvu. Kot župan vam pa povem izkušnjo, da investitor, ki potrka na vrata župana, najprej vpraša kakšne so komunikacije in če ni komunikacij se ne bo odločil za investiranje v posamezno regijo, posamezno mesto in seveda potem posledično ta regija, mesto stagnira. Pomurje od koder prihajam je tipičen primer in dokaz tega, od izgradnje avtoceste se je Pomurje bistveno bolj hitreje začelo razvijati in se razvija. Torej, predstavniki skupnosti občin smo na sestanek povabili štiri ministre prejšnji teden oziroma predstavniki mestnih občin, se opravičujem, prišel je le tukaj navzoči minister in z vsem spoštovanjem direktorji direktoratov in nekaterih tehničnih služb, mi smo vljudno se zahvalili za ta sestanek, ker smo prepričani, da si župani mestnih občin, kjer se odvijajo in pa kjer razpolagamo z velikimi kohezijskimi sredstvi, zaslužijo poslušanje naših problemov s strani ministrov. Mi smo sedaj zaprosili, da Vlada določi termin, povabi župane 11. mestnih občin na sestanek, da povemo kje nas čevelj žuli, pa ne zato, da ne bi zaupali direktorjem direktoratov, državnim sekretarjem, ampak rabimo odločevalce, ki bodo sprejeli odločitve, ker potem se bodo problemi rešili. Hvala lepa.
Hvala lepa, dr. Jevšek.  Zdaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Gospod Boris Doblekar, izvolite.
Hvala za besedo. Sem mislil, da se bomo kar usuli pa hitro začeli vsi spraševati.  Jaz sem pozorno poslušal ministra, še bolj pozorno predsednika skupnosti občin Slovenije gospoda Jevška, ki je kar povedal nekaj stvari katere bi tudi sam omenil, ampak vseeno, najprej bi se dotaknil tega črpanja sredstev, splošno velja in tudi podatki so nekako, če so realni, če so pravi, če jih beremo, so taki, da je črpanje bolj ko ne slabo. Danes sem tudi poslušal zjutraj po poročilih ob 7, da pa, tudi direktor je govoril oziroma so ga povzeli mediji, da bo črpanje na koncu sigurno tako kot mora biti opravljeno kot tudi v prejšnji perspektivi, da bo to nekako vse bolj na koncu. Zdaj jaz seveda pozdravljam to in se veselim tega, če bo to res, je pa res, da ta finančna perspektiva vsaka ima nek rok, neko dobo in verjetno ni narejeno to zato, da bi zdaj vsi čakali, pa bi potem na koncu vsi začeli na hitro sredstva črpati, ne verjamem, če bi to vsi delali, da to ne bi bilo v redu. Če nam bo res uspelo na koncu vse, vsa ta sredstva počrpati, kar jih lahko pridobimo, malo sicer dvomim, ampak me pa žalosti to, da veliko projektov stoji oziroma čaka, občine čakajo, lokalne skupnosti, ki si zelo želijo teh pomoči. In jaz verjamem, da se trudite in da boste naredili vse, da bo zadeva speljana, ampak kljub temu, kot je že tudi župan Murske Sobote omenil, jaz lahko tudi povem za Zasavje za srce Slovenije, za občini Litija, Šmartno projektov, vi ste rekel 100 tisoč projektov, minister, da je nekje vidnih ali pa da jih lahko zaznamo občanke, občani oziroma državljani. Tukaj pri nas na našem koncu sicer kakšnega se lahko zazna, ampak zelo malo, da bi rekel zdaj kako je razdeljenih teh 100 tisoč po Sloveniji, da jih mi tako malo vidimo, ne vem, ampak prometna infrastruktura, ki bi nujno potrebovala osvežitev sploh proti Zasavju, 10.00 avtomobilov na dan, pa se vozimo po tej kolovozni cesti, mogoče bi bila pa kakšna evropska sredstva zelo dobrodošla, da bi se kaj ponaredilo. Kolesarske steze prav tako, prav tako tudi obvozne poti za tako pomembno glavno državno cesto, ki so v razsulu.   (nadaljevanje) Seveda zdaj slišali smo o pametnih vaseh in tako naprej, o različnih programih, nekih virtualnih, takih, ki se tudi dobro slišijo, ampak dejstva so pa taka, da marsikateri v marsikateri vasi po Sloveniji vodo še pijejo iz lastnih, to se pravi iz štern ali pa iz raznih zbiralnikov vode, ali pa imajo svoja zajetja. Pogoji za pridobitev evropskih sredstev ali pa državnih so tako restriktivni, da enostavno ne pridejo do tega denarja in občine ostanejo v nemilosti, sploh manjše. Pa to velja za vodo, kot tudi velja za male čistilne naprave, komunalne. Ravno tako so pogoji taki, da je katastrofa. Zdaj, da ni interneta povsod, to je tudi dejstvo. Internet pa prometna infrastruktura sta tisti dve glavni zadevi, ki tudi pritegneta gospodarstvo in to je nujno potrebno za razvoj. Obrtno gospodarske ali pa poslovne cone bi se marsikje naredile. Obrtniki, zdaj trenutno, ko je gospodarska situacija v redu, bi marsikdo potreboval prostor, da bi lahko širili svojo dejavnost, da bi delali in iščejo, prosijo, sprašujejo, iščejo različne variante, se znajdejo nekako po svoje, ampak veliko lažje bi bilo, če bi jim lahko občine tudi omogočile z neko primerno infrastrukturo, da bi lahko delali v svojem kraju, ne da se večina potem selijo v pregrešno drago Ljubljano in tukaj fino plačujejo in podeželje oziroma periferija, postaja potem brez njih.  Zdaj, navedli ste težave z informacijskim sistemom – to smo poslušali že kar nekaj časa že tudi pred vami. Zdaj pravite, da se trudite, da boste to zadevo odpravili, da ste jih že skoraj 20 ali koliko… toliko in toliko, ja in mene samo zanima, kdo odpravlja te težave? To sami delate, imate to kakšne zunanje izvajalce ali to znotraj ministrstva oziroma, kako odpravljate te težave? In kdaj bodo dokončno tudi odpravljene, kajti ta strah za začasno ustavitev izplačil je kar velik. Mislim, to kar človek sliši, ko to državljani slišijo ali pa župani, se mi zdi, da je kar majčkeno zastrašujoče. Tako da jaz mislim, da boste naredili ali pa da bomo vsi skupaj pripomogli k temu, da bomo naredili vse, da do tega ne bi prišlo in da se te težave končno tudi odpravijo. Zdaj lani avgusta smo s strani Evropske unije že dobili opozorilo – zdaj avgust, letos bo spet kmalu avgust, saj pravim, jaz bi rad videl, da je to čim prej odpravljeno in me zanima, kdaj bodo te težave v celoti odpravljene, če lahko pojasnite?  Zdaj, za enkrat bi toliko imel, bi pa seveda si želel, da bi tudi v prihodnje, sploh v prihodnji perspektivi to črpanje vzeli zelo resno takoj na samem začetku in da te postopki pridobitve sredstev, tako kot je že gospod Jevšek rekel: ko denar pride na račun, to je bistveno, da ti postopki tečejo hitreje, nemoteno, da je čim manj birokratskih ovir, da bomo dejansko lahko rekli: »zdaj smo pa nekaj naredili«, tako da, da ne bom preveč kritičen, bi pa vseeno prosil za ta pojasnila.  Seveda, na koncu pa samo še to, da imam občutek, da mestne občine, da so nekako malo v nekem privilegiranem položaju, tudi kar se tiče pridobivanja teh evropskih sredstev. Manjše občine bi tudi marsikaj imele, ampak jim nekako ne gre, pa me nekako zanima vaš pogled na to, zakaj do tega prihaja oziroma kako mi to delamo, da… Jaz nimam nič proti, če mestne občine dobijo denar ali pa, da ga dobijo več - imajo potrebe, če so upravičeni do tega ali kakorkoli, ampak me vseeno zanima, kako to, ker dostikrat poslušamo župane manjših občin, ko so nezadovoljni s tem pridobivanjem sredstev, pa me zanima, ali bomo v prihodnje tukaj popravili, kaj izboljšali, malo bolj pošteno nekako porazdelili vsa ta sredstva, ki nas čakajo? Mogoče pa samo še besedo, dve, če boste želeli o vašem pogledu o teh raznoraznih sredstvih iz Evrope, iz skladov iz države in tako naprej, ali bi podpirate mehke ali tre projekte? Upam, da boste odgovoril še na to. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Doblekar. Besedo ima gospod Franci Kepa. Prosim, izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Lepo vse pozdravljam, posebej ministra / nerazumljivo/. Jaz upam in verjetno tudi bo počrpano na koncu perspektive, vendar se pa zmeraj lovi vsako leto, v tej perspektivi še boljše kot v prejšnji. Kako je bilo rečeno? Do konca leta je bilo 17 %, konec decembra, sedaj baje do konca marca 20 %, samo verjetno je zdaj še boljše. Je pa to res, da ne vem, druge države to - je različno po državah, ampak večina držav to boljše črpa. Mislim, bolj - ker lokalna skupnost pričakuje ta denar, tako kot je gospod Jevšek rekel: Dokler ni denarja na občini, zadeva ni zaključena, ali kje drugje. Jaz bi se pridružil tudi pobudi. Tako, kot je bilo rečeno, je gospod Jevšek dejal, da se boste še bolj približali lokalni skupnosti in njihove želje, da se črpanje še bolj približa njim, občinam, se pridružujem kolegu, manjšim občinam. Kot je bilo rečeno, večje občine oziroma mestne občine so sedaj v privilegiranem položaju, tudi v večjih programih so lahko sodelovali, manjše se pa morajo združevanje, združevanje občin je pa včasih problem. sami vemo pri vodovodu, Prekmurje, Štajerska, v Beli krajini, ampak pri združevanja znajo biti probleme, ker najboljše je, da občina, če lahko kandidira, če je sama notri. Je mogoče še najboljše, da sama prijavi zadevo, pridejo konflikti, pridejo različne želje pri teh zadevah.  Bi pa želel, da se tudi pripravijo programi, kateri bodo bližje lokalni skupnosti, da se ne izgovarja, da se zaradi tega ne more narediti neko zadevo. Tudi zadnjič na predstavitvi evropskih poslancev je bilo rečeno, da veliko držav črpa tudi sredstva, boljše je predstavljeno za vrtce, za domove za ostarele, tega pri nas ni, ali zelo malo, skoraj nič, ker lokalne skupnosti nimajo denarja za domove za ostarele, domovi za ostarele pa so sami tudi komaj pozitivni, če so pozitivni, je pa potrebe po teh programih zelo veliko v Sloveniji, prav tako vrtci, kanalizacijski sistemi, kakor ceste, da se zmanjšajo. Vem, da po perspektivi morajo biti tudi večji programi za kanalizacijske sisteme, ampak tudi bo treba urediti za manjše občine. No, toliko za enkrat. Hvala.
Hvala lepa gospodu Kepi. Zdaj pa dajem besedo mag. Rajhu in preden že v uvodu z ozirom gospod mag. Rajh na vsebinsko repliko pri prvi točki vas prosim, da se držite vsebinske razprave, ki je skladna z drugo točko dnevnega reda. Imate besedo, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ravno na primeru razdrobljenosti slovenskih občin vidimo kaj se lahko zgodi z Evropo, če postane razdrobljena.  Bi se pa rad odzval na to, kar smo slišali. Jaz se ne morem strinjati, da so mestne občine privilegirane. Mestne občine po zakonu upravljajo bistveno več obveznosti, kot druge občine, pa imajo enako glavarino.  Rad bi se tudi dotaknil zadev povezanih po izplačilih iz Evrope.   (nadaljevanje) Dejstvo je, da tudi potem traja nekaj časa, da pristojno ministrstvo ali pa občina, ki ji SVRK dodeli sredstva, sprejme odločitev, in potem je še faza razpisa, oddaje del in sama gradnja. In ta sredstva, ki so potrebna, se potem povrnejo šele na koncu, ko je gradnja zaključena. Zato enkrat govorimo o 20 %, drugič o 80 %, in to je treba jasno povedati. Jaz razumem, da imajo občine probleme pri zagotavljanju lastnega deleža. Mestna občina Maribor se je, na primer, primera energetske sanacije lotila tudi z energetskim pogodbeništvom. Pri tem, na primer, sodeluje Petrol, podjetje, ki nima sedeža v mestni občini, imajo pa v mestni občini sedež številna lokalna podjetja s področja energetike, pa te priložnosti za sodelovanje niso prepoznala. Zato pozivam, da tudi občinska podjetja, ki imajo denar, ki delujejo na tržnem področju, v katerega občina ali pa lokalna skupnost vlada denar, da poslovne priložnosti na tem področju prepoznavajo in da tudi aktivno sodelujejo z občinami; verjetno bo v tem primeru tudi manj teh težav.  Hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Rajh.  Zdaj pa dajem besedo ministru dr. Puriču. Izvolite.
Iztok Purič
Hvala za besedo.  Vsi sogovorniki, kar so povedali, se z njimi globoko strinjam. Kajti, kot sem že uvodoma povedal, sem veliko na terenu ravno na nivoju lokalne skupnosti, dasiravno operativen program odpira širša vprašanja in morda imam jaz večji problem do te vsebine, kot si vi lahko predstavljate. Kajti področja pametne specializacije, brezogljična družba in tako naprej so vprašanja, ki pred to družbo stojijo. Zavedam pa se, globoko se zavedam, in to še enkrat poudarjam, na podlagi vseh svojih obiskov na terenu, da dokler v posameznem kraju ljudje nimajo pitne vode in urejene kanalizacije, se župani zelo težko strinjajo ali pa diskutirajo o umetni inteligenci ali pa robotizaciji. Vendar, a veste, tu bo treba najti nek ustrezen kompromis, ustrezen balans, kajti razvojne možnosti in priložnosti so danes in so navezane na prihodnost.  Da ne bi preveč široko diskutiral, s spoštovanim županom se absolutno strinjam, kar zadeva fleksibilnost, poenostavitev postopkov, v relativno kratkem ali pa dolgem času. Na tem mestu sem sam nad seboj razočaran, ker si ljudje zelo enostavno kakšne stvari predstavljamo, kako se jih da enostavno in hitro rešiti. To je po Maxu Webru, itak organizacija, birokratka, funkcionira po svojih principih in pogled na poenostavitve, se običajno lahko zgodi, da stvari postanejo še bolj zakomplicirane. Tisto, kar pa naša služba v vlogi servisa za črpanje kohezijskih sredstev stremi in se hitro odzivamo, vsaj sami tako ocenjujemo, je tehnična podpora resorjem. In Ministrstvo za okolje in prostor je eno takih resorjev, ker ima dejansko ozko grlo, samo na področju dogovora za razvoj regij imajo 241 projektov. In to so tiste skrbi, o katerih govorimo pri črpanju, gre za investicijski cikel. In kot je bilo že omenjeno, od priprave do izvedbe, do dokončanja nekaj časa poteče. In tu smo dosegli kadrovsko okrepitev zlasti Ministrstva za okolje in prostor, tako tudi Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tisto, kar je pa znotraj teh sredstev, tehnične podpore, pa bomo tudi znotraj službe zagotovili večjo fleksibilnost.   (nadaljevanje) Na vprašanja glede finančnih stanj ali pa občin pa jaz težko odgovarjam, mi smo osredotočeni na to področje.  Tisto, kar bi še želel reči, je vloga ali pa instrumenti, vezani na celostne teritorialne naložbe. Tu so te mestne občine itak sprejele tako imenovane »tuse«, strategije, do leta 2030 in znotraj tega so posamezni projekti tudi definirani. To je sigurno ena prednost vizavi manjših občin. Je pa tisti osnovni problem, mimo katerega nihče noče iti, ampak ko govorimo o teh stvareh, sredstev je odločno premalo, potreb je bistveno več, kot pa je na razpolago sredstev, mislim, da bi lahko uporabil kakšen mnogokratnik.  Imamo pa še en problem, o katerem danes nismo diskutirali, problem ali pa dejstvo. Gre za delitev na zahodno in vzhodno kohezijsko regijo, in ta problem se bo v naslednji perspektivi izpostavil kot velik problem; mislim, da mimo tega nima smisla iti, ampak to je pač odločitev, ki je bila sprejeta, in jo pač jemljemo na znanje.  Zgolj to. Bi pa potem res želel, da bi kolega Bojan še kaj dodal, bolj tehtnega, morda tisto vprašanje o mehkih in trdih vsebinah, o tem se veliko govori, dasiravno ni popularno govoriti o tem, ampak mislim, da je bil en dober izraz, »brez trdih tudi mehkih vsebin ni«. Tako opredeljevati se samo na eno ali drugo stran, ta kombinacija, večja inovativnost in večja povezanost med občinami, vodenje projektov, je pa to seveda bolj zahtevno, je potrebne več strpnosti, medsebojnega razumevanja in potem so cilji lažje dosegljivi.  Toliko. Hvala. Bi pa res prosil, če lahko kolega Bojan…
Hvala lepa, dr. Purič. Gospod Bojan Suvorov, izvolite.
Bojan Suvorov
Predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Hvala za besedo.  Mogoče samo na začetku, evropska kohezijska politika ne bo rešila vseh naših problemov. Se pa seveda trudimo, da jih poskušamo čim bolj enakomerno in ustrezno naslavljati, tako kot so bili zapisani oziroma tako kot so prednostne zadeve zapisane v operativnem programu.  Kar se tiče naslednje finančne perspektive oziroma programskega obdobja je pa že minister povedal, da ne bomo delali sami, vsekakor ne, saj nismo vseznalci, da bomo delali v partnerskem odnosu z deležniki, ki sodelujejo v izvajanju evropske kohezijske politike, in da nas tu čaka še kar nekaj dela, ne samo v letošnjem letu, mislim, da bo glavnina dela na tem področju v naslednjem letu, ravno zaradi teh nejasnosti, ki jih je minister omenil, na področju finančnih alokacij, pa konec koncev še nedokončanih normativnih okvirov nove finančne perspektive.  Zdaj bi pa šel po posameznih diskutantih in bi poskušal odgovoriti na posamezna vprašanja. Najprej spoštovanemu gospodu Jevšku, glede njegovega izvajanja, mestnih občin. Tudi jaz se lahko strinjam z vsem, kar ste povedali. Sem pa vesel, da je bilo vsaj med vrsticami povedano, da je institut celostnih teritorialnih naložb uspešen investicijski instrument, ker ga tudi v prihodnosti nameravamo vpeljati, morda ne samo za mestne občine, če bo to oportuno, bomo zadevo vpeljali tudi za druge investicijske cikle, skratka, lahko tudi manjše občine, kjer bo potem ustrezno naslovljeno tudi to, kar je bojazen, ki jo je izrazil gospod Doblekar, da manjše občine enostavno rabijo tudi nekaj takega, da bodo lahko uspešnejše na področju črpanja.  Ja, bil sem na tistem sestanku, ki ga je omenjal gospod Jevšek, ko smo   v bistvu operativci odpeljali potem tehnični sestanek in naslovili vse točke, ki so bile dane tudi za ministrski nivo in verjamem, da ministrski nivo ne bi kaj dosti prispeval k tistim točkam, ker so bile res zelo tehnične točke in morda še, da osvetlim tisto zgodbo glede različne hitrosti obravnave posameznih vlog na posameznih resorjih. Gre seveda za različne tipe projektov, so vsi »soinvesticijski«, vendar, če pogledamo, so, torej, volumsko investicijsko projekti na MZI manjši, kot projekti na MOP, no in zaradi tega imajo kolegi na MOP pač nekaj daljši odzivni čas. Drugi razlog je seveda tudi to, kar je povedal naš minister na koncu, da imajo in bojo še nekaj časa imeli pač kadrovske probleme. Vlada je to včeraj naslovila z ustreznim vladnim gradivom in verjamem, da bo nekje v roku dveh, treh mesecev tudi ta situacija boljša, kot je v danem trenutku. Zaupanje in fleksibilnost, manj kontrol. Zanimiva zgodba, ker, če smo odkriti, se tudi na naši strani srečujemo s tem, da nam deležniki ne zaupajo in na velikih sestankih, kjer sem sodeloval, je bilo to jasno in glasno povedano, s tem, da smo naredili vse, da skušamo to zadevo preskočit. Govorim predvsem o dogovoru za razvoj regij, kjer smo naredil ogromen napor, da smo uspel spravit teh 480 milijonov evrov do lokalnih skupnosti. Vendar, za enkrat so ti projekti, teh nekaj čez 200 – 220, 240 projektov, še v podpisanih dogovorih za razvoj regij. Imamo tam določene težave in te težave so sledeče in dovolite mi, da vas seznanim s temi izzivi, ker nam lahko v prihodnosti, določajo, torej, pripravijo kakšen siv las več – delitev sredstev je bila narejena po Indeksu razvojne ogroženosti, šla je na vsako posamezno občino. To pomeni, da imate danes situacijo, ko imajo občine premalo sredstev za pokrivanje investicijskih potreb tistega projekta, ki so ga prijavile v dogovor za razvoj regij. Na regijah, tako kot je bilo danes, mislim, da iz strani gospoda Doblekarja ali pa gospoda Kepe, že povedano, se občine enostavno ne morejo dogovorit, kateri so prednostni projekti, kateri so tisti projekti, ki jih je smotrno podpreti z zadostnimi investicijskimi sredstvi. Posledično to pomeni, da od teh dvesto in nekaj projektov, ki jih imamo danes na mizi, lahko že danes povemo, da jih je kar nekaj, ki nimajo dovolj velikega investicijskega potenciala, da bojo lahko uspešno pripeljani do konca. Tukaj smo seveda že nekajkrat tudi na obeh svetih kohezijskih regij apelirali, da naj se regije, torej na nivoju NUTS 3, dogovorijo in naj v bistvu podprejo s temi evropskimi sredstvi tiste projekte, ki so za samo regijo najbolj ustrezni. Dodatnih sredstev enostavno, v tem trenutku, v operativnem programu ni, saj smo že za dogovor za razvoj regij, da smo ga lahko, torej, da smo lahko razpisali drugo javno povabilo, dobili 225 milijonov dodatnih sredstev, tako imenovanega »overcommitmenta«. Potem, gospod Doblekar je rekel, da splošno velja, da je črpanje slabo in to se moram strinjat s tem, posebej če gledamo zadnje čase, kar velik medijski odziv na to temo, ko gledamo velike plakate, ki govorijo o tem, da smo na 18 % počrpanih sredstev in vse to drži, ampak drži tudi to, da smo v obdobju 2014-2018, kar je minister že povedal, v Slovenijo pripeljali 2 milijardi 136 milijonov evrov, kar je bistveno več kot tistih 500 milijonov o katerih govorimo z 18 procenti. Treba je vzeti v ozir, da smo v tem obdobju implementirali dve programski obdobji in tisti zadnji dve leti obdobja 7-13, ki sta bili, to je leto 2014 in leto 2015, so bili, prvič, zelo naporni in drugič, zelo uspešni. V teh dveh letih je Slovenija iz naslova evropske kohezijske politike pridobila največ sredstev v svojo zgodovino. To pomeni, da to obdobje, ki ga obravnavamo, če ga pogledamo v celoti, ni bilo tako zelo slabo. In o tem sem v bistvu govoril danes na izjavi za radio. Celoten prispevek mislim, da bo enkrat kasneje, tam je zadeva še malo bolj pojasnjena.  Rok trajanja perspektive, sem si tukaj zapisal. Govorili ste o tem, da se perspektiva počasi izteka. Ja. tej perspektivi se reče 14-20. To pomeni, če pogledamo samo tako, naslednje leto moramo porabiti še preostale dve milijardi 400 milijonov, ker toliko je še ostalo nepočrpanih. Vendar ni tako. To je tisto pravilo M+3, ki je bilo tako kritično konec lanskega leta, ki govori o tem, da lahko sredstva koristimo še tri leta po koncu programskega obdobja. To pomeni, da imamo do konca upravičenosti teh sredstev še štiri leta in pol. in če pogledamo kakšen tempo je v danem momentu, vidimo da smo od konca lanskega leta pa do začetka tega leta v Slovenijo pridobili za 4 % sredstev, torej za 4 % se je črpanje izboljšalo. In če gremo samo z linearno eksterpolacijo, pridemo na koncu leta na 32 % črpanja. Ker pa vemo, da je izvajanje evropske kohezijske politike na koncu leta vedno hitrejše, tudi zaradi investicijskega gradbenega cikla, se v decembru ponavadi počrpa največ sredstev, potem mislim, da lahko z dosti veliko gotovostjo napovedujemo, da bomo konec tega leta nekje na 38, 40 % črpanja, kar pa posledično pomeni, da bi letos v proračun pridobili tam med 500 in 600 milijoni evrov. In če to potem razdelimo na tisti dve milijardi in pol vidimo, da je časa še dovolj. Vendar daleč od tega, da je vse rožnato. Ni. Ni. Seveda, da ni. Eden izmed večjih izidov, ki ga je omenil minister, in ki sem ga že zasledil na Twitterju, je seveda ta ustavitev izplačil, ki je možna v tem letu, vendar to ne pomeni, da se bodo izplačila izplačala za lokalne skupnosti, to ne pomeni, da se bodo izplačila zaustavila za katerekoli druge deležnike, ki sodelujejo v izvajanju projekta. Ne. Projekti bodo tekli normalno naprej in s strani evropske komisije bomo dobili dopis kjer bodo rekli naredite to, to in to, večina tega dela je, kot je minister že povedal, opravljenega v tistem poročilu, ki ga je izdal revizijski organ, je 27 oziroma 26 priporočil, večina od teh priporočil je bila že izpolnjena, verjamem, da bo komisija našla še kaj dodatnega, vendar nam bo dala tudi določen rok v kolikem času zadeve oddelamo in verjamem, da bomo to tudi v tem času uspeli oddelati. Seveda pa to pomeni dodaten napor ne samo za naš organ, ampak za vse v sistemu.  Pravite, da ne vidite projektov. Jaz moram reči, da jih vidim. Se vozim po Sloveniji, mnogo je teh tabel. Mnogo tabel, ki opozarjajo na to, da je bil tale, oni objekt sofinanciran s sredstvi evropske kohezijske politike. 100 tisoč je res velika številka. Minister je o tej številki povedal tudi projekte, ki so bili sofinancirani s sredstvi kmetijskega sklada. Če govorimo samo o sredstvih evropske kohezijske politike, je teh 10-krat manj zato, ker projekti na kmetijskem skladu so bistveno manjši in jih je zato tudi bistveno več. Govorili ste o lokalnih cestah, regionalnih cestah, kolesarskih stezah. Samo slednje je možno sofinancirati iz evropske kohezijske politike, ker so pač pravila evropske kohezijske politike taka, da lahko naslavljamo probleme na TNT omrežju in na navezalnih cestah. Kolesarske steze pa smo naslovili že v osnovnem operativnem programu, poleg tega pa tudi v dodatnih sredstvih skozi dogovor za razvoj regij. Če se prav spomnim so kolegi na Ministrstvo za infrastrukturo na veliko govorili o tem, da bo tudi, če ne samo s sredstvi evropske kohezijske politike narejenih tisoč kilometrov kolesarskih stez. Vendar tukaj je en vendar. V operativnem programu imamo jasno napisano, da tukaj ne gre za turistične kolesarske steze, vendar za steze, ki omogočajo trajnostno mobilnost. To pomeni, da se taki kravatarji, kot sem jaz, vozimo v službo s kolesom.  Pametni vasi, pametna mesta in lokalna infrastruktura, mislim, da bi bil precej neumen, če bi rekel, da se z vami ne strinjam. Sem tisti, ki hodi z našim ministrom po vseh teh sestankih po lokalnih skupnostih in seveda slišim kaj se dogaja. In ravno zaradi tega smo naslovili ta problem, poleg tistih osnovnih 250 milijonov, ki je bil v operativnem programu že v začetku za pitno in odpadno vodo, tudi v dogovorih za razvoj regij. Vendar da vam dam eno ilustracijo. V prvem javnem povabilu na teh dogovorih za razvoj regij ste ali so občine v bistvu podale predloge projektov, ki so presegali vsa sredstva v operativnem programu. Če me spomin ne vara so prišli na 4 milijarde evrov, in od tega približno polovico za sredstva s katerimi bi naslovili pitno in odpadno vodo, lokalno infrastrukturo. Jaz verjamem, da bomo tudi v naslednji finančni perspektivi bili dovolj močni, da bomo te probleme uspeli nasloviti. Vendar če vidimo, da je problem velik, težak cirka milijardo, 2 milijardi in če vemo, da bo v naslednji finančni perspektivi sredstev bistveno manj od sedanjih 2,8 milijarde do tistega, kar bo dejansko na koncu res, lahko pridemo celo samo na 2 milijardi. To pomeni, da sredstev za naslavljanje vseh teh problemov ne bo.  Mehke ali trde vsebine, vprašali ste našega ministra, mislim, da je jasno povedal, da mora biti kombinacija in enega in drugega. Ampak če samo analiziramo obstoječo finančno perspektivo in ta operativni program, kljub temu, da je bilo veliko govora o tem, da podpiramo samo mehke vsebine, temu ni tako. Konec koncev preko 800 milijonov evrov kohezijskega sklada se ne dotika mehkih vsebin, ampak naslavlja striktno težke infrastrukturne projekte, od, ne vem, cest, do lokalne infrastrukture do železnic. Skratka, tipične trde projekte. Ravno tako so številna sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj namenjena konec koncev tudi v dogovoru za razvoj regij za trde projekte. Tudi poslovne cone, v dogovoru za razvoj regij imamo prioriteto 3.1, ki naslavlja posebej investicije v poslovne cone.  Minister pravi, da je dosti. Se zahvaljujem.
Hvala lepa, gospod Suvorov. Verjetno je res za ta prvi krog informacij podanih dovolj. Preden odprem drugi krog razprave, želite besedo še predstavnik Skupnosti občin, gospod Jevšek.
Predsedujoči, hvala. Želim samo dodati, da bom te dobre informacije prenesel na kolegice in kolege županje, župane. Komentiral bi samo kratko, mislim, da je napačna percepcija zakaj   (nadaljevanje) mestne občine imamo CTN sredstva. Treba je obrniti drugače: Zakaj male občine nimajo denarja? Iz dogovora za razvoj regij je ta možnost. Vemo, da prvi poziv je doživel na nek način žalostni konec. V Pomurju je 27 občin, verjetno največ v eni taki regiji, mi smo se, veste kaj? Tri leta smo se prepirali, dogovarjali in uskladili potem za 6 projektov. In potem ni bilo iz tega nič. In to je destimulativno, je pa to možno seveda zdaj. Je pa res v drugem pozivu, da smo opredelili projekte, kolesarske steze, obrtne cone, tako da upam, da bomo tukaj uspeli. Vsi se še na nek način učimo + vsa kar se občin tiče pa sem optimist po naravi, tako da se zahvaljujem, zdaj bom pa moral iti, ker imam še eno drugo stvar in hvala, da ste me poslušali.
Hvala lepa dr. Jevšek. Zdaj pa odpiram drugi krog razprave. K besedi se je prijavil gospod Nik Prebil. Izvolite.
Predsednik, hvala za besedo. Jaz bi samo mogoč še nekaj dodal. Dejstvo je, da je pri črpanju kohezijskih sredstev iz sklada Evropske unije nujno to, da tudi zmanjšamo birokracijo in pospešimo postopke. Zdaj, nekaj odgovorov mi je že dal gospod minister o tem, ko sem hotel opozoriti na koriščenje evropskih sredstev iz evropskih skladov za regionalni razvoj to, da je zahodna Slovenija s 15 % bolj uspešna kot vzhodna, ki jih ima nekje 6, to je skoraj, mislim je pol manj.  Zdaj, glede na podatke do konca prejšnjega leta se je recimo najboljše pri koriščenju evropskih sredstev po posredniških organih odrezalo ministrstvo za infrastrukturo z 42 % realizacijo, medtem ko ministrstvo za pravosodje z 10 % realizacijo. Zdaj, jaz verjamem, da so te številke danes že malo drugačne, namreč vstopamo že skoraj v maj. Zdaj, moramo se zavedati, da je izvajanje evropske kohezijske politike en tak kompleksen proces z več fazami in daljšim časovnim obdobje, zato tudi ne moremo čisto opredeliti teh številk danes, kar se bo zgodilo na koncu tega večletnega finančnega načrta, kar smo videli tudi prejšnjem večletnem finančnem okviru do 2013, da so se številke v bistvu po letu 2016 tudi spremenile, kar bo verjetno tu pričakovano, tudi po letu 2020 bodo številke drugačne. Bi pa mogoče samo na eno stvar opozoril tukaj, ko berem stvari in sicer to je nedoseganje okvirjev uspešnosti v okviru vsaj prednostne osi 2, ki je povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti, kar smo že slišali za obe regiji in pa prednostna os 5 , ki je prilagajanje podnebnim spremembam. Vemo, da je tukaj ta prednostna os deležna posebne obravnave s strani Evropske komisije, in da je bil v tem okviru vzpostavljeno delovanje delovne skupine za spremljanje in izvajanje akcijskega načrta za optimizacijo izvajanja te osi, pa me tukaj mogoče zanima, če so že slučajno znani kašni rezultati, kako se bo to peljalo naprej? Tukaj naprej se gre še prednostna os 6 za boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti, kjer se poroča o zamiku pri izvajanju operacije. Jaz bi si res želel, da je pri vseh teh projektih čim manj teh zamikov, pa da se evropska kohezijska sredstva čim bolj izkoristijo. Moram pa tudi povedati, da je marsikaj tudi dobrega. Veliko dobrih projektov v Sloveniji imamo ravno zaradi možnosti črpanja evropskih kohezijskih sredstev in bi si res želel, da to izkoristimo, kolikor se le da. Me pa samo še nekaj zanima, pa bi si želel odgovor, če ga mogoče s strani ministrstva imamo in sicer: Poslani zadnji zahtevki za plačilo v skupni višini 50 milijonov evrov izdatkov iz evropskih sredstev so bili poslani v Bruselj 21 decembra 2018, zdaj pa me zanima, če slučajno imamo podatek že za zdaj? Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Prebil. Besedo kar dajem ministru Puriču. Izvolite.
Iztok Purič
Hvala za odgovor. Ker gre pa za tako specifično vprašanje, zlasti to zadnje, bi prosil kolegico z Ministrstva za finance, če ta podatek, ki ga ima, lahko poda.
Gospa mag. Jazbec, izvolite.
Saša Jazbec
Ja, hvala lepa. Jaz bi mogoče samo še to enkrat rada poudarila,. Ker se mi zdi pomembno: V kontekstu tudi vseh teh procentov pa teh različnih   (nadaljevanje) številk, pa to glede črpanja – kot je bilo že poudarjeno, pa vseeno, od 3 milijard 68 je bilo dodeljenih sredstev, se pravi z odločitvijo o podpori že 2 milijardi in pol. Se pravi tisti naslednji korak, da so bile sklenjene pogodbe, jih je praktično že 2 milijardi. Toliko evropskega denarja iz te kohezijske politike je že angažiranega in je zdaj na strani upravičencev, da izvedejo postopke, da izvedejo projekte in ko imajo to končano, ko pripeljejo oni zahtevke, dobijo izplačila iz proračuna in tukaj je ta velik razmik, ker izplačil iz proračuna je bilo pa iz te perspektive od teh 2 milijard, da rečem 688 milijonov – to je ta zadnji podatek. Potem še naslednji korak pa je, da mi te zahtevke pošljemo v Bruselj in dobimo pa dejansko likvidnost. To ves čas poudarjamo, da državni proračun zalaga sredstva Evropske kohezijske politike in zato tudi to, kar je govoril prej Bojan, potencialno karkoli bi že prišlo, če bi prišlo do neke zaustavitve, to ne tangira neposredno upravičencev, ker ima organ za potrjevanje na svojem računu likvidnostna sredstva na razpolago, tako da tukaj ne smemo vseh teh stvari mešati.  V zvezi z vprašanjem, koliko smo letos že certificirali, oziroma lahko vam povem te cele podatke. V letošnjem rebalansu je načrtovanih 625 milijonov pravic porabe – se pravi toliko lahko raznorazni uporabniki dobijo izplačil iz tega. V prvem kvartalu smo na približno 10 % tega, toliko je bilo izplačil. O tem, ko sem govorila o povračilih, ker je v preteklih letih državni proračun za več kot 200 milijonov teh sredstev založil, se pravi več smo izplačali, kolikor smo dejansko potem iz Bruslja pripeljali notri prihodkov in je pa v letošnjem letu situacija obrnjena – smo pa v prvem kvartalu pripeljali notri v državni proračun že 120 milijonov, prav tako od teh načrtovanih 625. Zdaj pa glede certificiranja. To je pa naslednji korak. Obveznosti za letos, po pravilu M+3 so 297 milijonov in od tega smo v bistvu v prvem kvartalu polovico že naredili. Mi v bistvu vsak, ko dobivamo zahtevke s strani organa upravljanja, jih sproti vsak teden, vsaka dva tedna, ko se jih nabere, jih certificiramo, pošljemo v Bruselj in na podlagi tega potem dobimo nazaj ta likvidnost, da rečem. Tako da letos se ne bojim, da bi se decembra tresli, tako kot je bila dejansko lani zgodba. Letos bomo vsaj to pravilo M+3 z lahkoto dosegli. Hvala. Glede teh uspešnosti, pa verjetno Bojan, ne?  Hvala.
Hvala lepa, mag. Jazbec. Gospod Bojan Suvorov, izvolite.
Bojan Suvorov
Ja, hvala lepa. Torej bilo je vprašanje o doseganju okvira uspešnosti na dveh prednostnih oseh in sicer na dvojki in pa na petki. Na dvojki predvsem širokopasovni internet in kaj se tam dogaja. Tam je bila zadeva taka, da je resor kot tak zadeve v bistvu opravil v ustreznem roku. Pripravil je javno naročilo in na javno naročilo ni bilo zainteresiranih ponudnikov. Vajo je ponovil še enkrat in vaja se je ponovila še enkrat in znova ni bilo zainteresiranih ponudnikov. Posledično je to pomenilo, da enostavno tisti indikatorji, ki so na tej prednostni osi, niso – oziroma, ja, niso bili doseženi do konca lanskega leta in bo zaradi tega 6 % sredstev iz ter prednostne osi, moralo biti prerazporejeno na neko drugo prednostno os. Kaj bo to pomenilo za javno naročilo in z samo to prednostno os, jaz verjamem, da se bo javno naročilo, torej javni razpis še vedno odpeljal. Verjamem, da se bo odpeljal v istih zneskih in verjamem, da bodo v tretje ali pa v četrto, kolegi na ministrstvu uspešni in se bodo tudi ta sredstva uspela dodeliti. Saj je bilo danes konec koncev tudi na tem odboru povedano, da je to eden izmed problemov oddaljenih področij, belih lis. Ta sredstva so namenjena za bele lise in nujen pogoj za to, da bi v tem okolju potem dobili tudi tako in drugačno gospodarstvo. Kar se tiče pete prednostne osi. To so sicer naslovi, podnebne spremembe, so pa notri projekti predvsem, ki se tikajo protipoplavnih ukrepov. Tam imamo notri dva sklada,   in sicer evropski sklad za regionalni razvoj, kjer je zadeva pod kontrolo. Je samo za vzhodno kohezijsko regijo in tam protipoplavni ukrepi na reki Dravi, torej projekti potekajo ustrezno in tam ne bo nikakršnih ukrepov. So pa torej zastoji, če temu tako rečem, v izvajanju projektov na kohezijskem skladu, to je pa Gradaščica in Selška Sora. Projekti so v izvajanju, vendar še niso generirali dovolj sredstev, dovolj velikega finančnega toka, da bi dosegli tiste indikatorje, ki so bili planirani v operativnem programu, zato bo tudi tukaj potrebno prerazporeditev tistih 6 % sredstev, torej govorimo o ca 3 milijonih, vendar tudi tukaj ne računam, da bomo zaradi tega zmanjševali pogodbe, ki so že podpisane, ampak da bodo projekti tekli naprej.
Hvala lepa gospod Suvorov.  Zdaj pa dajem besedo mag. Pogačnik Marku. Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani minister!  Dva sklopa vprašanj bi imel in sicer, en del je vsaj zame osebno zaskrbljujoč, to so besede, ki jih je izrekel minister. Revizija informacijskega sistema je pokazala velike pomanjkljivosti. Možni so ukrepi evropske komisije. V najslabšem primeru tudi začasna zaustavitev izplačil. Zdaj, ključno vprašanje tukaj, kdo bo za to odgovarjal. In bi rekel, koliko je ta zadeva tudi vezana na informacijo, ki je prišla pred približno enim letom v javnost, in sicer, da je SVRK zavestno oddal sistem IT samo enemu ponudniku in samo enega ste povabili na pogajanje. Ali je to tudi v sklopu, ta revizija pokazala, da je bila to napaka? Zakaj ste se odločili takrat, da ste pozvali samo ena podjetja na pogajanja? Kaj je bilo z ostalimi? Ali je ta revizija pokazala v tem tudi te nepravilnosti oziroma kdaj ta revizija informacijskega sistema bila narejena? O tem so pisali mediji. To je informacija, ki je stara približno eno leto, predvsem pa, minister, kdo bo za to odgovarjal.  Drugi sklop pa predvsem, danes smo govorili o regijskem črpanju, občinskih črpanjih iz teh sredstev. Ena izmed glavnih poslancev Evropske unije je tudi čezmejno sodelovanje. To pomeni, v mislih imam regijo, predvsem Alpe Adria, Furlanija, Koroška, Hrvaška. Tukaj vemo, da Slovenija ni najbolj proaktivna, in da smo bili večkrat deležni očitkov predvsem s strani predstavnikov Avstrijske Koroške, Friuli, Venecia, Giulia, da Slovenija tukaj ne sodeluje, in da ne izkoristimo vseh teh možnosti, ki jih imamo. Zanima me, če imate kakšno posebno poročilo oziroma, če bi lahko v nadaljevanju pripravili poročilo, predvsem črpanje evropskih sredstev na področju čezmejnega sodelovanja.  Hvala.
Hvala lepa, mag. Pogačnik.  Želi morda od kolegov še kdo besedo? Gospod Doblekar, dovolite.
Čisto kratko vprašanje. Sicer bi ministra prosil, večkrat pove, da gredo na teren. Pa me zanima, kako izgleda en tak vaš obisk na terenu. Pa recimo, če ste bili slučajno kje v kakšni zasavski občini, kako to izgleda. Kdo gre? Koliko jih gre? S kom se dobite? O čem se pogovarjate? Kakšni so sklepi in koliko se vam zdi to potem produktivno? Koliko je od tega izplena? Recimo, čisto tako konkretno me zanima.  Za informacijski sistem je pa, sicer kolega Pogačnik zelo podrobno vprašal, verjamem, da mu boste tudi zelo natančno odgovorili. Sem pa jaz že tudi prej vprašal, kdo se zdaj ukvarja s tem informacijskim sistemom? Koliko denarja to stane in do kdaj konkretno boste odpravili vse težave? Pa sicer še nisem dobil odgovora, se pa zahvaljujem za vse odgovore, ki sem jih prej dobil od vaju obeh, ki so bili vsaj za mene dokaj izčrpni. To bi pa še prosil, torej za obisk na terenu. Kako to izgleda? En primer, če opišete. To je to.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Doblekar. Sedaj pa dajem besedo ministru, dr. Purič. Izvolite.
Iztok Purič
Hvala. Kar zadeva revizijo informacijskega sistema, kar se mi zdi ključno vprašanje in je, bom rekel, problem. Revizijski organ je opravil vizijo in je ugotovil 27 pomanjkljivosti. In kot sem že prej govoril, akcijski načrt reševanja rešujejo znotraj zaposleni, kajti v preteklosti, v letošnjem letu smo naredili nekaj organizacijskih in kadrovskih menja, nič pretresljivega, nič takega groznega, ampak v preteklosti je projektno skupino vodil zunanji izvajalec. Mislim, da medijsko je bilo to dokaj izpostavljeno. Za relativno, sedaj vprašanje no, nam se je dozdevalo, da gre za problem, da projektno skupino vodi nekdo od zunaj, kar se mi zdi z vseh, bom rekel, organizacijskih vidikov slabo plus stroškovno je bil znesek relativno visok. In v letošnjem letu to skupino vodimo z novimi kadrovskimi okrepitvami. Kar zadeva pa samih programerskih storitev pa je že v lanskem poletju bil izveden javni razpis in kot je meni znano, in to je dejstvo, da se je prijavilo zgolj eno podjetje Ixtlan in s tem je bilo v letošnjem januarju podpisano. To sem pa jaz podpisal pogodbo za storitve vezane na programerske storitve. Ključni so, bom rekel, v tem trenutku naši ljudje, ki rešujejo vse te zaostanke iz preteklosti. Lahko vam zelo plastično povem kako to poteka. To so projekti iz nekaj let nazaj ali pa leto, dva. In vsak tak projekt je potrebno identificirati in ustrezno opremiti, kar pa pomeni, da gre navadno za ta prenos na informacijski sistem Ministrstva za finance in zaradi banalnih napak taka stvar ni mogoče, da se izpelje. In ti popravki terjajo ogromno časa in potrpežljivosti, zlasti pa medsebojnega sodelovanja s konkretnimi resorji, kar v praksi pomeni zelo preprosto, da ko, kot je bilo omenjeno, ta strah bodo izvajalci, bom rekel, udeleženci dobili sredstva. Ko dobijo sredstva na svoj račun jih naslednje faze zelo malo zanimajo, saj so sredstva dobili. To pa ostaja problem nas in tukaj res vlagamo ogromno napora.  Kar zadeva pa odgovornosti, mislim, da so bili takrat podatki, jaz to nisem preverjal, ker za preteklost me ne zanima. In še enkrat trdim, da je tisto, kar je danes je problem pred menoj. In tudi vse te zgodbe mislim, da smo na prejšnjem odboru ravno o tem govorili, da smo fokusirani na trenutno stanje in na probleme, ki so tukaj. Odgovornosti kar zadeva pretekla dejanja pa, mislim, o tem pa nisem niti razmišljal, niti imam čas za to. Tisto, kar se mi zdi pomembno, da smo zbrali znotraj toliko moči in stabilizirali razmere z novimi kadrovskimi okrepitvami in manjšimi organizacijskimi spremembami, da, bom rekel, stvari potekajo v tem trenutku, bom rekel, po službi radi rečejo, na dobri poti ali pa se trudimo, kot je bilo omenjeno. Ampak meni trud pa prava pot pomeni premalo, važno so doseženi cilji.  Tisto, kar pa ste spraševali, kako tak obisk izgleda, ne vem, ta zadnji je bil v Litiji. Povabili so nas župani Slovenske ljudske stranke, greva navadno s kolegom Bojanom, odgovarjava na podobna, ista vprašanja, dava en tak splošen uvod, kot je bil podobno tale, potem se pa konkretno   (nadaljevanje) pogovarjamo o realnih problemih, zato jih zelo dobro razumem. In potem ne gremo nikamor na kosilo ali pijačo, ampak Bojana povabim jaz na kavo in potem greva domov. Zaključki, problemi se nalagajo in tisto, kar lahko konkretno opravimo, opravimo, drugače je pa to bolj zgodba gradnje nekega zaupanja, in to je tudi kolega Bojan lepo povedal, na terenu vidiš, da gre za neke vrste nezaupanja, meni sicer nejasno, ampak, ali so bili v preteklosti kakšni dogodki, da imajo ljudje res tako slab občutek, ker jaz mislim, da služba dela v dobrobit in za vse, kajti sredstva so od vseh nas in ne vidim nobenega drugega interesa, kot da smo kar se da zadovoljni vsi. Še enkrat pa poudarjam, ker je res treba poudariti, na lokalni ravni so problemi bistveno drugačni, kot pa jih tu poslušamo ali pa ko se načelno pogovarjamo tudi z vidika razvoja Slovenije, strategije Slovenije 2020-2030, to sigurno poznate, in vizijo 2020-2050, izhajajočo iz Agende Združenih narodov 2020-2030. In to vidim kot eno od velikih ovir za relativno hitrejše tudi oblikovanje vsebin v prihodnje, zlasti to medsebojno sodelovanje pa zaupanje. Mislim, da ga mi želimo doseči ravno s tem, da bomo vključili vse deležnike v fazo programiranja, ne glede, ali bo to za nas težje ali lažje, ampak mislim, da nima smisla ničesar skrivati.  Tako bi jaz zelo kratko na ta vaša vprašanja odgovoril. Hvala lepa.
Hvala lepa, minister dr. Purič. Zdaj pa dajem besedo mag. Branku Grimsu. Izvolite. Aha, pardon, mag. Pogačnik, imate repliko?
Nisem zasledil nobenega odgovora v zvezi s čezmejnim sodelovanjem. To bi prosil, no, kako tu poteka. Hvala.
Ja, se strinjam. Hvala. Minister.
Iztok Purič
Se opravičujem. Ali lahko kolega?
Ja, prosim, gospod Suvorov, izvolite.
Bojan Suvorov
Gospod Pogačnik, omenili ste Alpe Adrio, če sem si pravilno zabeležil. Ta zadeva Alpe Adria spada v pristojnost MZZ. Kar se tiče pa nas, torej, naša služba je odgovorna seveda tudi za ta cilj dva evropske kohezijske politike. To pomeni, da imamo v tem cilju štiri operativne programe, čezmejne operativne programe, in če je želja taka, jaz verjamem, da so kolegi na cilju dva relativno hitro pripravljeni pripraviti poročilo o tem, kaj se dogaja, ali samo na programu med Slovenijo in Italijo, lahko pa tudi na vseh štirih.
Izvolite, mag. Pogačnik. Ste zadovoljni z odgovorom?
Ja, jaz predlagam širšo zgodbo, o konkretnih čezmejnih sodelovanjih, kje so možnosti, kje niso, koliko je bilo v obdobju, recimo, zadnjih pet let in kaj naprej.  Pa še za vas, gospod Suvorov, zakaj je bil takrat povabljen samo en ponudnik.
Hvala lepa, mag. Pogačnik. Najprej gospod Bojan Suvorov.
Bojan Suvorov
Povabljen ni bil samo en ponudnik. Javno naročilo je bilo javno in ko je bila prva faza te evalvacije narejena, se je pač izkazalo, da je tisti en ponudnik primeren, da ga povabimo k temu, da se z njim pogovorimo o tem, kaj je potrebno pripraviti, da se pristopi naprej k dokončanju javnega naročila. Morda je v tem kontekstu treba povedati tudi to, da izvajanje evropske kohezijske politike ni samo naš informacijski sistem, izvajanje evropske kohezijske politike se pelje skozi tri informacijske sisteme. Najprej je tu računovodski sistem Ministrstva za finance, MFRAC, potem nastopi naša EMA in potem sledi informacijski sistem organa za potrjevanje, ki mu pravimo ECA. Kar je dejstvo, je, da tako kolegi na Ministrstvu za finance kot pri nas smo   (nadaljevanje) v danem momentu z istim izvajalcem, z izvajalcem Ixtlanom, kar nam omogoča lažjo komunikacijo pri razvoju vseh treh informacijskih sistemov in zato tudi nekaj hitrejši potek celotnega razvoja.
Hvala lepa, gospod Suvorov. Prosim, mag. Pogačnik, ste zadovoljni?
Nisem povsem zadovoljen, ker zdaj ne vem, ali je napačna informacija, ki se je pojavila v medijih, ali ste pa vi narobe povedali. Zato bi vam samo prebral, pa če lahko komentirate: »Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, SVRK, je oddala javno naročilo za nadaljevanje razvoja in vzdrževanje informacijskega sistema EMA, vredno skoraj 700 tisoč evrov. Naročilo so oddali v postopku s pogajanji brez predhodne objave, posel pa je dobilo podjetje, ki se sploh ni prijavilo na lansko javno naročilo za to isto storitev.« Samo toliko.
Hvala lepa, mag. Pogačnik. Gospod Suvorov.
Bojan Suvorov
Posel je dobilo podjetje Ixtlan, ki se je prijavilo na razpis.
Okej, jaz mislim, da lahko na tem mestu zaključimo.  Besedo dajem mag. Grimsu.
Hvala za besedo.  Nadaljeval bi tam, kjer je gospod minister Purič zaključil. Rekel je, na terenu so stvari precej drugačne. Tri dni nazaj je imela Občina Šenčur občinski praznik, to je območje, ki ga pozna tako minister kot gospod, ki vodi sejo, in seveda tudi jaz. Tam so bili zbrani župani iz južnega dela Gorenjske in dve pripombi - nobena od njiju ni nova, ponavljata se dolgo vrsto let - sta se spet pojavili. Prva, zakaj so pri nas postopki za pridobitev teh sredstev neprimerljivo bolj zakomplicirani kot v Avstriji, pa je to neposredna soseda, tam je čezmejno sodelovanje in tudi kakšne stvari bi se dale urediti skupaj, če bi bili seveda ti postopki med seboj primerljivi. Pa niso, v Sloveniji so tako zakomplicirani, da enostavno ni bilo mogoče najti druge obrazložitve, in na koncu smo se vsi strinjali, da je to samo zato, da birokracija sama sebi daje delo in da na nek način utemeljuje svoj obstoj. Ampak, seveda, zaradi tega potem je črpanje tako, kot je, in zaradi tega se mi danes pogovarjamo na tak način, kot se. Ti postopki bi se morali nujno poenostaviti in biti najmanj toliko poenostavljeni, kot so v sosednji Koroški oziroma Avstriji. Tu so enostavno stvari nevzdržne.  Druga stvar, ki je vezana na to, je pa konkreten primer aglomeracije. Pravijo, izpolnjujemo vse pogoje, stvari so oblikovane, službe se strinjajo, ko smo na Vladi, potem pa ni sklepa Vlade in nato nam vse zavrnejo, ker ni ustreznega sklepa Vlade. In stvari rotirajo, sredstva čakajo, bliža se konec možnosti za to, da bi do teh sredstev sploh prišli, črpanost sredstev je pa nikakršna. To pa že meji prav na sabotažo. To niso moje besede, to so besede županov, ki to doživljajo vsak dan, hodijo v Ljubljano, tam vse dosežejo, vse se zmenijo, potem pa stvari ne tečejo naprej; zdaj, kdo o tem odloča, verjetno nek uradnik, ki stvari ne da iz rok. Ampak na ta način so potem posledice take, kot smo se pogovarjali. In to je tisto, kako je na terenu stvar videti čisto drugačna, kot se zdi morda na ministrstvu.
Hvala lepa, mag. Grims.  Minister dr. Purič, izvolite.
Iztok Purič
Hvala za to vprašanje. Mislim, da se o isti stvari pogovarjamo venomer in venomer. In to, kar govorim, kako je na terenu, je točno to, kar poslušam, da je postopke treba poenostaviti in da so problemi, zlasti s temi aglomeracijami nad dva tisoč enot, zgodba, ki se odpira in rešuje več kot leto dni, vezana je pa na odločitev Ministrstva za okolje, da to definira. Še več je takih odprtih vprašanj, ki jih župani izpostavljajo, vendar nekaj problemov je pa tudi na njihovi strani, kar zadeva same projekte in postopke. Mislim, da kar zadeva postopke, v veliki meri občine, ki imajo neposreden kontakt s posameznimi akterji znotraj resorjev ali pa tudi z nami, mislim, da so naši ljudje pripravljeni aktivno sodelovat in pomagat pri reševanju manjših in večjih zapletov. Mislim, da je to tisto, kar nenehoma poudarjamo – sodelovanje, sodelovanje – in iz tega ven izhajajo potem tudi učinki in potem tudi zaupanje, medsebojno. Mislim, da ob – bom rekel – problemih, so tudi primeri dobre prakse, zlasti kar zadeva tudi ta okoliš, ki ste ga omenjal.
Hvala lepa, dr. Purič. Mag. Grims, imate repliko, prosim, izvolite.
Tukaj se strinjava ja, da se o tem pogovarjamo vedno znova in znova, samo, gospod minister, to je vaša pristojnost, dajte ukrepat – kar se podzakonskih aktov tiče, dajte jih vi spremenit, če je kje spremenit zakon, pridite v parlament, verjemite, vam bomo z veseljem to pomagal, ne? Ampak te stvari je treba premaknit. To je neverjetno, koliko se denarja zgublja, drugih, pač takih razvojnih investicijskih sredstev, razen teh evropskih, pa praktično lokalnim skupnostim ni mogoče dobit, ne? Se pravi, izgubljamo edinstveno razvojno priložnost, zaradi popolnoma po nepotrebnem, prezapletenih postopkov. Saj, lahko skopiramo avstrijski model, če kdo išče sistem.
Hvala lepa, mag. Grims. Obveščam vas, da sem prejel pooblastilo Poslanske skupine SAB in sicer, poslanca mag. Andreja Rajha nadomešča poslanec Vojko Starović. Ugotavljam, da interesa za razpravo ni več. Iskreno se zahvaljujem vsem razpravljavcem in predstavnikom Vlade za odgovore. Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 41. seji seznanil s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca decembra 2018. Hvala lepa še enkrat, vsem, s tem končujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O STALIŠČU, KI SE V IMENU EVROPSKE UNIJE ZASTOPA NA SVETOVNI KONFERENCI O RADIOKOMUNIKACIJAH LETA 2019 MEDNARODNE TELEKOMUNIKACIJSKE ZVEZE (ITU). Gradivo smo od Vlade prejeli dne 11. 4. 2019 na podlagi prvega odstavka, 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnem delovnem telesu. Slednji ga je obravnaval na 6. seji, dne 16. 4. 2019 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Prosim gospoda Leona Behina, državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, da nam predstavi predlog sklepa in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Prosim, izvolite.
Leon Behin
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci, ostali prisotni. Mednarodna telekomunikacijska zveza praktično vsake 4 leta organizira poseben kongres oziroma srečanje Mednarodne telekomunikacijske zveze, s posebnim poudarkom na razvoju telekomunikacij. Že samo dejstvo, da se to odvije vsake 4 leta, pomeni, da gre za zelo konceptualno obsežen kongres, na katerem se v zaključku sprejemajo tudi nekateri obvezujoči dokumenti. Eden od takih dokumentov je tudi Pravilnik o radiokomunikacijah, ki se upošteva kot mednarodna pogodba in se revidira na vsaki svetovni konferenci o radiokomunikacijah, kar bo tudi v tem primeru, kjer se bo letošnje leto, v oktobru mescu in v novembru mescu, v samem Egiptu. Na tej mednarodni konferenci bo nastopala tudi, s svojim stališčem, Evropska komisija. Čeravno Evropska komisija oziroma evropska skupnost ni samostojen člen, ampak ga sestavljamo posamezne države članice, ampak kljub temu, ker gre za pravno zavezujoč dokument, kot imenovano pravilnik, je pomembno, da članice Evropske unije dosežejo dogovor kako bodo obravnavali in kakšne bodo vsebinske rešitve, saj se nenazadnje to nanaša tudi na bodoče delovanje vseh držav članic Evropske unije v prihodnje. Glede na to, da gre pa za mednarodno seveda konferenco, je pa potrebno tudi povedati, da so pa interesi, stanje in vse ostalo na področju radijskih komunikacij v svetovnem obsegu zelo različni, kar pomeni, da lahko določene države članice tudi te mednarodne organizacije z lahko preglasujejo tisto, kar so stališča Evropske unije in v tem primeru bi lahko imela Evropska unija težave pri uvajanju teh zadev v svoj pravni red in ravno zaradi tega je eno od stališč, ki je tudi predstavljeno v tem gradivu, ki ga imate, to, da se države članice enotno poskušajo kar najbolje in najbolj usklajeno boriti proti temu, da se bistveno ne spreminja pravni red Evropske unije oziroma da so vse spremembe pravilnika sprejete na način, da so sprejemljive za države članice Evropske unije, da ne bi potem prišlo do tega, da bi vsaka država članica potem samostojno odločala o tem, ali bo sprejela ta pravila, ali ne, in bi potem prišlo do rušenja samega sistema. Večina točk dnevnega reda ne te svetovni konferenci bo vključevala spremembe uporabe posameznega pasu ali pa pasov radijskega spektra, kar je posledica dejstva, da se širitev informacijsko komunikacijskih tehnologij zelo hitro razvija, kar pomeni, da obstoječi radijski spekter predvsem v pogledu tako imenovane 5. generacije mobilne telefonije imajo nekoliko premajhen obseg oziroma premajhno dodeljeno število frekvenc, zaradi tega je tudi želja, da se določeni pasovi teh frekvenc namenijo tudi v bodoče za samo to 5. generacijo in tukaj govorimo predvsem o frekvenčnem pasu 24,25 in 25,25 GHz ter frekvenčnem pasu 24,25 do 27,5 GHz za te informacijske komunikacijske tehnologije, ki so sedaj večinoma v domeni tudi nekaterih satelitskih tehnologij. In tukaj, ko preidemo na nivoju svet v uporabo 5G komunikacijske tehnologije je seveda potrebno narediti določene regulativne omejitve, da ne bi prišlo do konflikta teh zadev, kajti zavedati se moramo, da bi bilo lahko zelo neprijetno, da 5G frekvence vplivajo na določene satelitske frekvence ali pa obratno v sami te komunikaciji.  In tukaj je tudi eno od teh stališč Republike Slovenije podano v smislu, da je potrebno tudi na področju do stališča Evropske unije doreči zelo natančne regulatorne mehanizme, ki ne smejo biti preobsežni, po drugi strani pa ne premalo obsežni, da ne bi predstavljali prevelikih stroškov za operaterje oziroma za posamezne države, s povsem deregluacijo pa seveda je riziko teh stvari lahko zelo velik in bi lahko škodljivo vplival. Prav tako je naše mnenje, da je potrebno uskladiti oziroma nekoliko boljše zapisati sam predlog sklepa oziroma stališče Evropske unije v smislu, ker gre za zelo dolgo trajajočo konferenco, praktično en mesec, kjer se tudi dopolnjuje dnevni red, hkrati pa se spreminjajo in dopolnjujejo tudi stališča. Da je za razliko od tega, kar je sedaj napisano, da se članice Evropske unije dogovorijo o vseh stališčih že predhodno, ampak da je potrebno zavzeti stališče držav članic Evropske unije, da je možno aktivno sodelovati tudi pri kreiranju samega dnevnega reda, kakor se tudi dogovarjati o posameznih stališčih v času trajanja konference ravno zaradi tega hitrega odziva oziroma same možnosti sprememb in tudi potem zagotoviti, kot je bilo rečeno, kar najmanjši možni vpliv, da bi pravilnik o radiokomunikacijah bil v nasprotju s pravnim redom Evropske unije.  Drugače pa je na tem dnevnem redu obstoječe konference praktično kar nekaj točk, ki so za Republiko Slovenijo zanimive in se vežejo v zvezi s pomorstvom, kjer se obravnava spodbujanje varstva človekovega življenja na morju v povezavi z letalstvom, kjer se obravnava omogočanje uvedbe univerzalnega letalskega sistema za varnost in pa tudi stisko, spremembe samih frekvenčnih pasov, ki so bile omenjene za 5. generacijo mobilne telefonije, uskladitev delovanja prizemnih in satelitskih tehnologij in pa nenazadnje se bo tudi sprejemal dnevni red oziroma osnovni dnevni red za naslednji konferenco 2023, kjer se pa z vidika Slovenije in tudi Evropske unije   (nadaljevanje) pojavlja in odpira novo vprašanje in sicer kompromisna rešitev pasu 470-960 megahercev za mobilne širokopasovne povezave in je ključno, da se določena izhodišča uvrstijo v ta kompromisni predlog, kakor tudi, da se to področje uvrsti v dnevni red naslednje konference, kajti tudi to se bo sprejemalo na tej konferenci.  Drugače pa Republika Slovenija seveda pozdravlja stališče Evropske unije v smislu, da države članice nastopajo enotno in kar najbolj čim bolj usklajeno, istočasno pa izpostavlja, da smo države članice samostojne pri parafiranju in odločanju o vseh spremembah na tem področju. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod državni sekretar, Leon Behin. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki, prosim podpredsednika odbora, gospoda Predraga Bakovića. Gospod Baković, izvolite.
Hvala lepa, predsednik za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, gostje! Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 6. seji, 16. aprila 2019 kot matično delovno telo obravnaval predlog sklepa sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na Svetovni konferenci o radio telekomunikacijah leta 2019 (WRC-19), Mednarodne in telekomunikacijske zveze, ki ga je vlada 11. aprila na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije, posredovala Državnemu zboru v obravnavo. Dopolnilno obrazložitev je podal državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, gospod Leon Behin. V vsebini, ki ste jo lahko slišali tudi sedaj. Predvsem je bilo poudarjeno, da Slovenija podpira predlagan sklep ter, da se bo zavzemala za izboljšanje besedila sklepa, tako da bo poleg že predvidenega usklajevanja novih predlogov točk dnevnega reda, bolj jasno določeno, da se usklajevanje izvede na kraju samem in da se zagotovijo dodatne možnosti usklajevanja v zvezi z že opredeljenimi točkami dnevnega reda. Dodano je bilo, da se bo Slovenija pri pogajanjih o spremembah pravilnika o radio komunikacijah zavzemala, da ta držav članic Evropske unije ne more zavezati, da se v celoti sledi vsebini določeni v prilogi sklepa ter za izboljšanje besedila usmeri skladnosti Pravilnika o radio telekomunikacijah s pravom Evropske unije. Odbor za z 10 glasovi za in nobenim glasom proti, sprejel naslednje mnenje: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira predlog sklepa sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na Svetovni konferenci o radio komunikacijah leta 2019, Mednarodne telekomunikacijske zveze.« Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Baković. Na 30. seji, dne 23. aprila 2018 je gradivo k 3. in 4. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo ju prejeli.  Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Gospa Meira Hot, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gospod državni sekretar! Kot ste že omenili, bodo na Svetovni konferenci o radio komunikacijah med drugim sprejeta tudi skupna pravila, ki bodo regulirala vpeljavo t.i. zloglasnega omrežja 5G, tudi v našo unijo, v Slovenijo, v naše domove. Glede na zakonodajne obljube Evropske komisije naj bi omrežje 5G v EU začelo polno delovati že z letom 2020, tako v javne kot v komercialne namene. Dostopno in razširjeno naj bi bilo po vseh večjih mestih, glavnih cestnih vpadnicah in avtocestah. Ker gre za vprašanje, ki mislim, da je v splošni javnosti še precej velika neznanka, ki odpira ogromno vprašanj, kaj uvedba tega omrežja sploh pomeni vse nas, se želim dotakniti, imeti razpravo malo širšo ravno glede tega omrežja in tudi glede potencialnih pozitivnih posledic, ki jih bo to omrežje pripeljalo, kakor tudi negativnih. Torej kot vemo, v zadnjih letih smo seveda priča izjemno hitremu razvoju telekomunikacijskih sistemov in kateri so seveda vedno bolj neodvisni od kablov in operirajo brezžično. V ta namen naprave kot so naši telefoni, radio tranzmitorji, antene in še marsikaj, oddajajo elektromagnetne valove in s tem ustvarjajo sevajoča elektromagnetna polja. Bistven tehnološki napredek v tej smeri je recimo z vpeljavo sistema 4G, omogočil hitrejši internet. To pomeni hitrejše nalaganje in prenašanje vsebin in s tehnologijo 5G naj bi se to prenašanje še bolj pospešilo in moderniziralo. Tako evropska komisija zagovarja stališče, da bo imela vpeljava tega omrežja pozitivne gospodarske in družbene posledice in seveda verjamem, da bo vpeljava hitrejšega omrežja omogočila boljšo in hitrejšo uporabniško izkušnjo ter pospešila prenos podatkov preko našega enotnega trga. Ampak ne gre si pa zatiskati oči pred opozorili številnih znanstvenikov in strokovnjakov, ki govorijo o vrsti negativnih zdravstvenih in okoljskih vplivov, ki pa bi jih tudi s seboj pripeljala neustrezna vpeljava omrežja, kajti tehnologija 5G efektivno deluje le na kratke razdalje. Torej bodo morali biti tranzmitorji, ki bodo oddaljila elektromagnetne valove bližje skupaj, kar pomeni, da jih bo moralo biti še več, bistveno več. To pomeni veliko večjo urbano izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju, ki znatno negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi, živali, rastlin, celo dokazano kancerogeno. Tranzmitorji omrežja naj ne bi locirali le zunaj v obliki anten, avtomobilov, ampak bodo te naprave, kot so na primer kakšni hladilniki, pralni stroji, televizorji znotraj naših hiš ustvarjali elektromagnetno polje, ki bo podpiralo ta sistem. Torej, doslej smo imeli sistem od 1G do 4G in ti sistemi so imeli razpon frekvence od 1 do 5 giga hercev. Sistem 5G pa ima, kot ste že omenili, možen razpon valovanja 24 do 90, ponekod celo do 300 giga hercev. Morda za malo bolj podroben oris o tem o čemer govorim, bi vam predstavila tudi ugotovitve študije, ki so jo izvedli v Londonu še pred vpeljavo brezžičnih omrežij, torej leto 1994, takrat so ugotovili, da imajo prebivalci, ki živijo v bloku ali hiši na strehi katere je telefonska antena do 10-krat večje tveganje za razvoj neke oblike raka, 5G pa naj bi mini različice takšnih anten prinesel v naše domove v avtomobile, v ulice in javni promet in takšnih primerov kot je ta bi lahko še našteli. Torej po podatkih več kot 180 neodvisnih znanstvenikov in strokovnjakov, ki na to opozarjajo zadnje leto, nas lahko res upravičeno skrbi. Predvidevajo namreč, da bi imela nova tehnologija največ negativnih posledic na novorojence, otroke in nosečnice, kakor tudi na živali. Najbolj pa naj bi vplivala na zdravje prav vsakogar izmed nas. In še enkrat, da se ne bomo narobe razumeli, seveda podpiram napredek, razumem, da vpeljava tega omrežja prestavlja napredek v telekomunikacijah in da bo hitrejši internet, da bo boljša uporabniška izkušnja, ampak ne za ceno zdravja ljudi, ne za ceno varstva okolja. Mislim, da je mogoče to omrežje vzpostaviti vseeno s potrebnimi regulacijami in postopki. Omenili ste že sami, da bo naše stališče, torej stališče Slovenije tako, da bomo zahtevali podrobnejšo regulacijo glede vpliva na satelite, če sem prav razumela, ampak gremo širše. Morda bi bilo prav, da na konferenci Slovenija opozori, da zaustavimo korak preden gremo v napačno smer in ogrozimo lastno zdravje in da se res izvedejo neodvisne študije s strani strokovnjakov, ki bodo dejansko izkazali kakšne so posledice na zdravje ljudi, na varstvo okolja, na živali in tako dalje, kakšne so dejanske posledice vpeljave tega omrežja. In zdaj me v tem okviru zanima ali veste, če so bile s strani strokovne javnosti, torej to kar sem omenila, da je 180 znanstvenikov opozorilo in zahtevalo od Evropske unije naj izvede neodvisne strokovne študije ali so bile te pripombe upoštevane s strani Evropske unije, ker je v tem kontekstu potrebno tudi upoštevati 168 člen lizbonske pogodbe, ki izpostavlja, da moramo skrbeti za javno zdravje in je Evropska unija temu dolžna slediti. Če temu ni tako me zelo skrbi in bi morda veljalo, da Slovenija na tej konferenci izpostavi pomen tega in zahteva izvedbo take neodvisne študije, v tem kontekstu pa morda tudi razmisliti, da bi mi sami izvedli študijo glede na to, da smo v tem kontekstu samostojni, da jo lahko izvedemo, da nismo vezani na Evropsko unijo in da če se ne motim podobna raziskava v Nemčiji že teče in na Nizozemskem. Poleg tega me zanima, kolega Jelinčič, je že preteklo leto na ministra Počivalška naslovil vprašanje ali smo v Sloveniji že izvedli tovrstno raziskavo, torej kakšen bi bil vpliv 5G omrežja na ljudi, pa mu je bilo samo odgovorjeno, da Ministrstvo za gospodarstvo ni pristojno. In zdaj me zanima kdo je sploh pristojen potem za to vprašanje. Če je to Ministrstvo za javno upravo, potem apeliram na vas, da se ta študija izvede, da se pristopi k izvedbi tega in da se morda poveže tudi z Ministrstvom za zdravje, ker eno ključnih vprašanj je kakšna bodo ta sevanja, kako bo to vplivalo na naše zdravje in seveda širše na naše okolje. Hvala lepa.
Hvala lepa mag. Meira Hot. Zdaj, če mi dovolite, bi morda samo dodal kratek komentar. Absolutno se strinjam, da je tema zelo relevantna in zelo pomembna. Nisem pa ravno prepričan, da smo v tem trenutku pristojni za mogoče odgovore na vsa vprašanja, ki ste jih v svoji razpravi navedla. Vseeno bi dal besedo državnemu sekretarju gospodu Leonu Behinu, če mogoče on na kakšne dele iz te razprave vseeno lahko odgovori. Potem bi pa vprašal še kolege, če ima kdo še željo po razpravi. Ugotavljam, da ne. Gospod državni sekretar, imate besedo. Izvolite.
Leon Behin
Hvala lepa za vprašanje. Tudi že kar za razlago ker je v vašem vprašanju zelo veliko znanja, vedenja in tudi dilem, ki se poraja na področju pete generacije ali pa na splošno na razvoju digitalnih infrastrukturnih komunikacijskih kanalov in so tudi posledica določenih dejanj v preteklosti, ko smo imeli 3G, pa tudi sami ste omenili že 4G, ki je predstavljal določen napredek, enako je bilo predvideno tudi za sam sistem 5G, ki lahko zelo pavšalno rečemo, da je vsaj 50-krat hitrejši v svojem obsegu kot je 4G in ravno ta hitrost je tista na kateri je temeljila in tudi so temeljile nekatere strateške odločitve Evropske unije in tudi nekaterih drugih držav po hitrem pretoku informacij in pa tudi obdelavi teh informacij, ker je dejstvo, da tisti, ki uporablja 5G tehnologijo ima velike gospodarske in tudi ostale prednosti v primerjavi z ostalimi. Seveda pa vsake take prednosti prinašajo tudi nekatere rizike in vprašanja sploh kadar se pogovarjamo o novih tehnologijah, kjer se najpogosteje določena predvidevanja postavljajo naprej, potem se pa v samem izvajanju tudi ugotovijo.  Kot ste rekli mogoče zelo pavšalno, pa zelo enostavno bom poskušal odgovoriti, pa tudi ne bo čisto najbolj strokovno, ampak ravno zaradi razumevanja, ker glede na to, da mi imamo že danes v sistemu 5G tri praktično pasove, ki se lahko uporabljajo, eni so do 700 megaherčni pas, ki je tudi že v uporabi danes, smo tudi izvajali testiranje v pasu 3,4 do 3,7 megaherca oziroma gigaherca in to so bile tiste, ki smo se tudi pogovarjali o testnih frekvencah ravno tudi v Državnem zboru kako potekajo in kako so bile te testne frekvence podeljene in namen teh tehtnih frekvenc je bil, da se ravno ugotovi morebitne vplive na nekem ožjem območju tako iz drugih zdravstvenih recimo zadev kot tudi kako ta sistem sploh funkcionira. In sedaj se dodaja za sistem 5G tudi pas tako imenovani 26 ali 24 do 27 gigahercev poenostavljeno, ki se je do sedaj uporabljal predvsem v satelitski tehnologiji, kar pomeni, da ni bil toliko razširjen na celotni zemeljski obli, ampak je bil več ali manj vertikalno in tudi v nekaterih ostalih komunikacijah. Tako, da vsaj kar se tiče tega pasa je tudi ta pomislek bil Republike Slovenije, da je treba zelo natančno določiti regulatorne mehanizme, kar pomeni, da ti morajo vplivati sladno z vsem pravnim redom Evropske unije tudi zagotavljanje varstva in vsega ostalega, ne samo z vidika telekomunikacijskih tehnologij, ki so seveda na tej konferenci prioritetne, prioritetna obravnava. Tako, da mi bomo vsekakor lahko tudi na podlagi te pobude, pa tudi moram priznati, da ne poznam v tem trenutku odgovora ali so bile te študije upoštevane glede škodljivosti delovanja in jih bomo mi res postavili v naših strokovnih debatah tudi na strateških koordinacijskih telesih znotraj Evropske unije, kjer jih bomo imeli nenazadnje se bomo o razvoju 5G mobilne telekomunikacije pogovarjali zelo intenzivno kajti sama ste omenila letnico 2020, kateri naj bi nekje sledile vse države članice EU, pa se kar upamo skoraj napovedati, da bo to letnico zelo težko doseči, tudi Republika Slovenija se je odločila, da gre v letošnjem letu z razpisom 5G sistema za 700 megaherzov v kolikor bom pa dobili zadevo še tudi za 3 tisoč 400 do 3 tisoč 700 se bomo ob tej zadevi tudi potem lahko pridružili. Izkušen nekaterih držav članic, ki pa to že počenjajo, recimo Avstrija, Nemčija, ne nazadnje v tem trenutku so pa zelo zanimivi in tudi po svoje kontradiktorni. Avstrijci so v svojem delu zelo zadovoljni in uspešni, Nemci pa ne toliko kot so izvedli. Tukaj se tudi pojavlja široka Evropska razprava, ki je mogoče tudi za ta odbor vloga Appla oziroma Ericsona ali pa Huawei, tako da tukaj je zelo veliko vprašanje in tukaj tisto čemur je namenjena 5G tehnologija, to so pa praktično razno razne senzorike, ki naj bi pripomogle k hitremu razvoju tako imenovane internet things oziroma interneta stvar. Pametnih mest, smart cities oziroma tudi pametnih avtonomnih voženj in vsega ostalega kar pomeni veliko število inforamcij, kjer je pa tudi vprašanje osebne svobode in pa osebnih podatkov, ne samo to zdravstveno vprašanje. In tukaj je dejansko ta tehnologija, ki vse skupaj to omogoča, vpeta v to zadevo, zato bo še zelo predmet diskusij, ne samo tehnoloških, kajti lahko se vsi samo zavedamo kaj pomeni, če ima nekdo dominantno vlogo na to tehnologijo in razpolaga praktično preko našega telefona z vsemi podatki. Je pa treba povedati, da to zadevo lahko tudi že danes počnemo, v kolikor pač to želimo.  Kar se tiče mogoče samih raziskav vpliva baznih postaj vem, da določene analize so potekale tudi v okviru pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, tako da pač mogoče bi se obrnili na to ministrstvo. Kar se tiče pa ministrstva za javno upravo pa v tem segmentu ne vodi, je pa res, da naša agencija za komunikacijska omrežja, tako imenovani ACOS v sklopu podelitve teh frekvenc določa tudi nekatere omejitvene ukrepe in tudi periodične ukrepe, ki jih tukaj izdajo. Ampak to je v fazi, ko se že podeljujejo te frekvence in izgradnje samih postaj. Je pa sistem postavitve baznih postaj mogoče samo še komentar v tem delu, ni nujno, da je gostejši kot je v sistemu 4G. Dejstvo je, da je praktično odvisno od načina reševanja te zadeve. veljajo enake okoljske in ostali standardi pri postavitvi teh postaj kot veljajo za druge ukrepe 4G ali pa karkoli drugega, tako da tudi tukaj sestavni del vpliva sevanja in vsega ostalega seveda je potrebno priložiti in tudi izvesti.  Bi pa mogoče z vidika strategije Slovenije, ji jo imamo, čisto samo še ta podatek. mi dejansko sicer razvijamo 5G in tudi želimo, da je 5G tudi zaradi izteka določenih frekvenc v letu 2020-2021 s strani določenih operaterjev moramo iti v razpis novih frekvenc zaradi tega, da ta mobilna telefonija tudi poteka. Absolutno gradimo pa tudi na tehnologiji široko pasovnega omrežja, ker je dejstvo in tudi ugotovitev na nivoju vseh držav, da smo s 5G in pa z zračnimi frekvencami ni možno pokriti, še posebej to v ruralnih, redko poseljenih območjih kjer bi želeli v Sloveniji graditi predvsem ustrezna in dolgoročna hitro razvijajoča se širokopasovna omrežja, ker smo prepričani, da so tudi z zdravstvenega vidika pa tudi tehnološkega vidika veliko boljši in jih je veliko lažje tudi prilagajati za vse aktivnosti v prihodnje, hkrati pa omogočati primerno populacijsko razpršenost Slovenije, kajti dejstvo je, da v 5G tehnologiji vedno naletimo na gospodarski interes pred nekim drugim interesom.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Behin. Menim, da ste bil v svojih odgovorih kar precizen in natančen, kar je tudi primerno, glede na natančno in tehnično razpravo kolegice poslanke.  Ugotavljam, da interesa za razpravo ni več, zato jo končujem.  Ker je predlog stališča k 3. točki daljši ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na tretji strani gradiva z dne, 11. 4. 2019. Prosim, da glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  Se še enkrat zahvaljujem gospodu državnemu sekretarju.  S tem končujem 3. točko dnevnega reda.   Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO KOREJO O NEKATERIH VIDIKIH STORITEV ZRAČNEGA PREVOZA V IMENU EVROPSKE UNIJE.  Gradivo smo prejeli od Vlade dne 11. 4. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je 3. maj 2019. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnem delovnem telesu. Slednjega je obravnaval na 8. nujni seji dne 18. 4. 2019 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.  Prosim mag. Bojana Kumarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, da nam predlog predstavi oziroma predstavi predlog sklepa in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Gospod Kumer, izvolite.
Bojan Kumer
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani, spoštovane!  Naj za začetek omenim, da je cilj sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami v nekaterih vidikih zračnega prevoza omogočiti vsem letalskim prevoznikom Evropske unije nediskriminatoren dostop od zračnih prog med Evropsko unijo in tretjimi državami ter uskladiti dvostranske sporazume o zračnem prevozu med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami z zakonodajo Evropske unije. Na slednje je opozorilo tudi sodišče Evropske unije v svojih sodbah. Običajne klavzule o določitvi dvostranskih sporazumih o zračnem prevozu držav članic namreč kršijo zakonodajo Unije, tretje države omogočajo, da zavrne, umakne ali odloči dovoljenje ali pooblastila letalskega prevoznika, ki ga je določila država članica Evropske unije, vendar ta prevoznik ni v pretežni lasti in pod učinkovitim nadzorom navedene države članice ali njenih državljanov. Ugotovljeno je bilo, da to pomeni diskriminacijo prevoznikov Evropske unije, ki imajo sedež na ozemlju države članice, vendar so v lasti in pod nadzorom državljanov oziroma drugih držav članic.  Navedene določbe predlaganega sporazuma bodo tako nadomestile ali dopolnile obstoječe določbe iz dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami Evropske unije in Republiko Korejo. Med temi državami ni Republike Slovenije, saj z Republiko Korejo nima sklenjenega bilateralnega sporazuma. Kot ena izmed članic Evropske unije pa mora pripraviti stališče glede sporazumov, ki jih sklepa Evropska unija. Zato predlagamo, glede na navedeno, da Republika Slovenija potrdi stališče kot izhaja iz tega predloga sklepa. Hvala.
Hvala lepa mag. Bojan Kumer.  Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato z razpravo končujem in na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira predlog sveta o podpisu sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Korejo o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza v imenu Evropske unije.« Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  Hvala lepa.  S tem končujem 4. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE INFORMACIJA O STANJU PRENOSA DIREKTIV V PRAVNI RED REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODPRTIH POSTOPKIH UGOTAVLJANJA KRŠITEV PRAVA EU. Kot gradivo k tej točki ste prejeli omenjeno informacijo z dne 15. 4. 2019. Za njeno predstavitev prosim gospoda Rada Feleta, direktorja službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Izvolite.
Rado Fele
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!  Za začetek mogoče eno metodološko pojasnilo. Vi ste se dejansko s podobnim poročilo seznanili že na 32. seji, 22. februarja 2019. Ampak tisto je bilo neke vrste izredno, vmesno, kako bi rekel, vmesna informacija glede na to, da   (nadaljevanje) je prišla takšna želja od tega odbora in je bila takrat narejena. Ta je pa ta redna, res pa je, da bo v tem letu, vsaj tako je Vlada sklenila, naša služba ta poročila oziroma te informacije pripravljala kvartalno, tako naj bi bile vsake tri mesece.  Glede na to, kar sem povedal, da ste se pred kratkim že seznanili z informacijo, bi mogoče vsaj za začetek v tej fazi predstavil razlike, ki so nastale od tistega časa. Gradivo, ki ga imate pred sabo, je stanje, ažurirano na dan 28. 3. 2019. V vmesnem času, torej v aprilu, 11. 4., je pa Evropska komisija poslala obvestilo, s katerim je tudi zaprla eno kršitev glede prenosa direktive, o paketnih potovanjih. In kot zadnja novica ta teden, v torek, pa je Evropska komisija tudi vložila tožbo v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti iz Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije; vsi veste verjetno, gre za preiskavo v centralni banki.  Stanje danes, da tako rečem, da bom čim bolj aktualen, je sledeče. Trenutno imamo na seznamu 42 direktiv, od katerih je 13 takšnih, ki jim je rok za prenos že potekel. V tistem poročilu, ki ste ga obravnavali nazadnje, je bilo takih direktiv 19. Hkrati pa je tudi na tem seznamu 29 takih, katerih rok poteče do konca letošnjega leta. Tako je pač namen te informacije tudi v tem, da spodbudimo čim hitrejši prenos tistih direktiv, ki sicer še niso zapadle, pa bodo v kratkem. To je trenutno stanje. Kar se tiče odprtih postopkov ugotavljanja kršitev prava EU, je tako trenutno 53 postopkov, 32 je takih, ki se nanašajo na nepravočasen prenos direktiv, pri čemer se pri 20 direktivah od teh 32 pričakuje, da bo Evropska komisija postopek zaključila (to imate tudi v tem pregledu označeno z zeleno), ker so bili vsi ukrepi preneseni oziroma izvedeni in prenosi notificirani. Poleg teh 32 odprtih postopkov za nepravočasen prenos direktiv imamo še 21 takih, ki se nanašajo na nepravilen prenos ali pa na neizpolnjevanje ali neustrezno izpolnjevanje drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije.  Če se pomudim še pri fazah postopkov, v katerih se navedene kršitve nahajajo. Torej, 36 jih je v fazi uradnega opomina, 9 v fazi obrazloženega mnenja, ena zadeva trenutno je v fazi, v kateri je Evropska komisija napovedala tožbo, to je Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Seznanjen sem, da bo Vlada ravno danes obravnavala novelo Energetskega zakona, tako se tudi na tem področju dela. Potem pa so štiri zadeve, za katere je Evropska komisija že vložila tožbe, dve sta združeni v eni tožbi, v teh od teh štirih zadev so sprejeti in notificirani vsi predpisi za prenos, ena je tista, ki sem jo omenil, v zvezi s centralno banko. Potem so pa še tri zadeve, o katerih je bila že izdana ugotovitvena sodba sodišča Evropske unije. Mislim pa, da je tudi moj predhodnik na prejšnji seji s tem v zvezi tudi že bolj izčrpno poročal; gre za zadeve v zvezi z nezakonitimi odlagališči odpadkov, neprimernim ravnanjem z odpadnimi gumami in zapiranjem odlagališč odpadkov.  Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa gospodu Feletu za poročilo oziroma stanje.  Odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem. Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 41. seji seznanil z Informacijo o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU z dne 15. 4. 2019.  Hvala lepa še enkrat, gospod Fele. S tem končujem 5. točko dnevnega reda in 41. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Želim vam lep dan in še lepši vikend, kljub dežju. Hvala.