Pričenjam 58. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje Uroš Brežan, ki nadomešča poslanca Miroslava Gregoriča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RUDARSTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 92. seji, 1. 7. 2024, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 20. 6. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 9. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 3. 9. 2024 in stališče Skupnosti občin Slovenije z dne 12. 7.

2024.

Rok za vložitev amandmajev je bil do začetka obravnave predloga zakona; v poslovniškem, v poslovniško določenem roku amandmaji niso bili vloženi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej bom dala besedo predstavniku Vlade, da poda uvodno dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona v imenu predlagatelja. Besedo dajem ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku, da nam poda obrazložitev. Izvolite, gospod minister. Pa lahko sedite. Pa lahko sedite, ja, tu je malo drugačen red, ja.

Hvala za besedo.

Eno izmed področij, ki so v reorganizirano ministrstvo prišla, je tudi področje rudarstva. Na področju rudarstva je seveda stara in dolgotrajna dejavnost, ki ima svojo zgodovino in je seveda predvsem v obdobju industrializacije in seveda tudi bom rekel koriščenja rudarjenja odigrala pomembno vlogo. Seveda postopoma se na eni strani zapirajo klasični rudniki, mi smo lansko leto Hrastnik-Trbovlje zaprli., v letošnjem letu pripravljamo zakon o zapiranju rudnika Velenje, ki bo dolgotrajen proces. Istočasno tudi se izteka obdobje zapiranja Žirovskega vrha, imamo pa vedno več dejavnosti na tako imenovanem pridobivanju mineralnih surovin, ki pa zaradi tudi povečanega obsega gradbenih del v celi Sloveniji, in sicer tudi, bom rekel, njihova poraba narašča. Istočasno tudi vemo, da so določene mineralne surovine različnih kvalitet, na določene seveda še posebej bom rekel, zdaj iščejo in so potrebne bodisi pri sami obnovi cest, kot ste jih že prej videli, pri novogradnjah, pri železnicah še posebej, ker so posebnega tipa. Večji zamah bodo pa tudi potrebe po teh mineralnih oziroma po teh kamnih, ki so močnejši in odpornejši predvsem pri gradnji vodotokov. V vseh teh časih se v organizaciji in kadrovski sestavi kateregakoli dela, jaz bom rekel, našega sektorja za rudarstvo, pa ne glede v katerem ministrstvu je bil, ni sledilo ne kadrovsko, ne organizacijsko, in v nekaj letih smo pridelali kar nekaj zamud. Nastal je tudi interventni zakon, ki je za 30 mesecev podaljšal, da velja, zato da bi v tem času odpravili zadeve, je mogoče dobro v eni smeri. Po drugi strani smo prišli pa do novih problemov, ko se po nekem obdobju potem kopičijo naenkrat vse stvari in je dejansko situacija, da je ni možno rešiti vse naenkrat in na ustrezen način. Prvi korak, ki smo ga naredili tudi na ministrstvu, je, da smo po dolgem času nekoliko bom rekel kadrovsko okrepili oziroma šele krepimo, bom rekel, ekipo in da poskušamo nekatere postopke, če se le da, racionalizirati v tem, jaz rečem, organizacijsko kadrovskem smislu, ki ga smemo, bom rekel, delati tudi s pomočjo Geološkega zavoda in seveda drugih udeležencev. To delo na tem delu bo dolgotrajno. Poiskali bomo tudi posamezne rešitve, ki bodo, kolikor smo se že pogovarjali, tudi zato, da bi ta sicer zelo aktivna in delovna ekipa bila pripravljena tudi delati. V dopolnilnem času bomo naredili tudi akcijski program za odpravo zamud na tem področju, seveda pa ima to vedno dve palici. Mi ne želimo seveda zaostajati pri novih vlogah in ko to enkrat sestavimo, si lahko predstavljate, da imamo kar velik obseg, bom rekel, teh problemov. Tudi sicer je zakon že nekaj časa star, mogoče, pa nič ne obljubljam in ne napovedujem, bomo morali v prihodnjem letu pristopiti tudi k sistematični ureditvi celotnega zakona. Mi smo se letos lotili samo dveh vprašanj in z njimi povezanih stvari, ki jih predlagamo, bom rekel, v tem zakonu, seveda, ki bi vsaj delno prispevali k izvajanju, učinkovitejšemu izvajanju postopkov za podaljšanje rudarskih pravic. Nadalje, da bi uredili izvedbo strokovnih izpitov v rudarstvu, nekoliko dopolnili, da jih glede na veljavno zakonsko določbo trenutno ni bilo mogoče izvesti, pa rabimo določene dopolnitve. Ravno tako smo poiskali možnosti za povečanje možnosti zaposlovanja dodatnih rudarskih inšpektorjev. Morate vedeti, da zdaj že kar na nekaj razpisih tako v ministrstvu za naše strokovne delavce kot na inšpektoratu ne dobimo kandidatov z ustrezno izobrazbo, se pravi z magistrsko izobrazbo ali po starem visokošolsko, osmo stopnjo. In najbrž, dokler ne bo šel rudnik Velenje v zaprtje, tudi jih ne bomo kar tako mogli dobiti. Danes v praksi delujeta dva inšpektorja in pol, recimo temu, pa še malo tega in - konec. Mi bi samo za to, da bi podvojili obseg inšpektorjev, računamo, da bi z rešitvijo, da znižamo izobrazbeno raven. Upamo, da bi še prejeli in s tem podvojili, bom rekel, te inšpektorje. Zdaj, ker ste na istem odboru obravnavali, boste tudi vedeli, nekaj podobnega smo imeli na gradbeni zakonodaji, pa še kje drugje, tudi na geodetski. Tam je bilo sicer celo več šlo za pridobljene pravice iz preteklosti, ko je bila dovolj celo srednja izobrazba, kaj drugega, ampak izkazalo se je tudi v praksi, da to rabimo prav, zaradi tega, ker tega kadra ni in tukaj seveda zmanjšujemo te pogoje. Na podlagi tega, bom rekel predloga sprememb pričakujemo, da se bo vendarle bolj hitro izvedla podaljšanje rudarskih pravic, torej pred iztekom veljavnega koncesijskega obdobja, zato smo tudi dali noter rok, da se v 12 mesecih neto, bom rekel praktično da vloga pred iztekom pravice in smo seveda v tem času morali tudi nekatere stvari popraviti, tako da so izenačeni eni in drugi tudi v prehodnem obdobju, kar bomo potem razlagali, v enih primerih pride tudi 18 mesecev, bom rekel pred tem. Izvedba strokovnih izpitov, zdaj s komisijo, bom rekel, nekoliko dopolnjujemo, tako da je tudi ta predlog s petimi člani komisije in zapisnikarjem, potem pa tudi, kot sem rekel, več možnosti za zaposlitev. Finančne posledice niso predvidene. In to, kar sem že na začetku povedal, mi napovedujemo obsežnejšo spremembo zakona ali pa celo Zakona o rudarstvu glede na to, kar bo specializirano. V tem času smo dobili tudi priporočila oziroma opozorila pravne službe zbora, Zakonodajno-pravne službe. Jaz bom samo napovedal, da smo jih obravnavali in bomo zdaj v kratkem tudi reagirali tudi po tem, ko bo verjetno predstavnica Zakonodajne-pravne službe povedala. Pripravili smo tudi nekatere predloge amandmajev, ki bi jih potem tudi obravnavali naprej. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav!

V Zakonodajno-pravni službi smo k predlogu zakona pripravili pisno mnenje. Ki ga ne bi povzemala, bi pa samo izpostavila na kaj smo opozorili.

Opozorili smo na ustavno pravni vidik in sicer na spornosti nekaterih rešitev z vidika 38. člena Ustave, ki torej ureja varstvo osebnih podatkov. Potem spornosti rešitev z vidika načela legalitete in načela delitve oblasti. Potem smo izpostavili pripombe s pravno sistemskega vidika, predvsem glede uporabe terminologij. V nekaterih rešitvah smo pozvali k dodatnim pojasnilom, pripombo pa smo dali tudi k prehodni ureditvi. Torej, zaenkrat amandmaji niso bili vloženi, smo se pa tudi neformalno usklajevali in ko bodo vloženi, jih preučim in se po potrebi z njimi v zvezi oglasim. Hvala.

Hvala lepa. Besedo pa dajem še predstavniku Komisije Državnega sveta. Za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnemu svetniku Gregorju Korenetu da predstavi mnenje komisije. Izvolite.

Ja, hvala lepa, predsednica, za besedo in lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Kot rečeno, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na svoji 33. seji dne 2. 9. obravnavala predlog zakona. Naj že kar na začetku povem, da Komisija Državnega sveta podpira predlog zakona in nima vsebinskih pripomb na predlagane zakonske rešitve, ki so po njenem mnenju pomembne za učinkovitejše vodenje postopkov na področju rudarstva.

Ob obravnavi predloga zakona komisija izpostavlja določene dileme, ki zahtevajo reševanje v okviru obsežnejših sprememb zakonodaje. To so v sosledju nekako, ki so bile izpostavljene, jih bomo tudi predstavili in so v tem našem mnenju tudi predstavljene širše. Komisija meni, da predlagana omilitev izobrazbenih pogojev za rudarske inšpektorje pomeni kratkoročno rešitev, s katero lahko najhitreje naslovimo kadrovsko problematiko rudarske inšpekcije, pa hkrati opozarja tudi na kadrovsko podhranjenost vseh inšpekcijskih organov v Sloveniji, ki zahteva širšo razpravo ter v nadaljevanju sistemsko ureditev, ki bo zagotovila ustreznejše pogoje za delo inšpektorjev, ki bodo za iskalce zaposlitev bolj privlačni. Ob tem komisija tudi poudarja, da ima javni sektor na splošno težave pri zadrževanju strokovnega kadra, saj so plače nižje pač kot v gospodarskem sektorju. V primeru kamnolomov in peskokopov, ki zagotavljajo mineralne surovine in s tem gospodarsko rast na eni strani in na drugi strani pa predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. Zaradi posegov v prostor je po mnenju komisije ključnega pomena, da pristojni zagotovijo njihovo strokovno umeščanje v prostor ter učinkovit nadzor pristojnih služb na državni in lokalni ravni nad izkoriščanjem teh mineralnih surovin. In še zadnja, da je ob obravnavi predloga zakona komisija izpostavila tudi problematiko labilnosti območij nad jamskimi objekti v Zasavju, ki so posledica 240-letnega rudarjenja. Pri tem opozarja, ugotavlja in opozarja, da so zasavski župani prepuščeni v veliki meri sami sebi in nimajo nobenih zagotovil o tem, kdo bo prevzel skrb oziroma monitoring na območjih teh površin nekdanjih rudnikov Zagorje in Trbovlje - Hrastnik seveda. Komisija pričakuje pač v povezavi s tem, da se bo čim prej pristopilo k sistemski ureditvi monitoringa degradiranih površin na območju nekdanjih rudnikov, ki so se zaprli vendar za njih monitoring ni bil zakonsko urejen.

Toliko. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih v okviru druge obravnave predloga zakona in tudi v bistvu o vloženih amandmajih odbora, ki bodo v kratkem dostavljeni. Ker ima predlog zakona le pet členov odbora najprej predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu z 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, če bodo vloženi pravočasno seveda, nato pa glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Skratka, če amandmajev še ne bomo imeli do zaključka razprave bom sejo prekinila. Zdaj vas pa sprašujem, ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Hvala.

Torej ta odločitev je sprejeta in v razpravo dajem vse člene predloga zakona. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Ja, izvolite besedo, kolega Jelen.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu!

Ja, sem pozorno poslušal ministra. Jaz se strinjam s tem nekako, da je ta problem že kar nekaj časa, da so kadrovske težave tudi na tem področju, ampak mi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nekako ne podpiramo tega zakona v takšni vsebini z razlogom pač nižanje stopnje izobrazbe.

Prej ste dejal, da se, da so se rudniki oziroma se bodo zapirali. Jaz vidim "glih" tu eno rešitev, kajti na Premogovniku Velenje je kar nekaj kadra z ustrezno izobrazbo, tudi to so mlajši ljudje, kateri so pridobili izobrazbo. Potem imamo tudi nekaj mladih upokojencev z ustrezno izobrazbo. Mislim, da bi se morali najprej poslužiti kakšnih drugih ukrepov kot pa nižanje stopnje izobrazbe. Kot je že bilo prej rečeno, predstavnika Državnega sveta se bo pač ta problematika pojavljala tudi v ostalih inšpekcijskih službah in mogoče bi se drugi tudi zgledovali po tem, kar pa, kar pa po mojem ni v redu, kajti s tem nekako je tudi, obstaja možnost, da se bo nižal nivo varnosti, če govorimo zdaj pač v teh delih inšpektorata o rudarstvu za zunanje, za zunanja delovišča in to je, prihajalo bo tudi nekako posledično do znižanja ugleda inšpektorjev. Jaz mislim, da pri tem nivoju je potreba, je potrebno ostati in poiskati druge resurse. Kot sem rekel, ti ljudje so, treba jim je samo omogočiti, imajo tudi delovne izkušnje, vse pogoje, treba je pač samo omogočiti, da opravijo ta izpit.

Kot je bilo rečeno, so glavni problem tudi plače. Jaz mislim, da ta pogajanja v reformah plač potekajo. Prej ste rekel, da sta dva inšpektorja pa pol, zdaj vemo, zakaj je zadnji odšel, pa na kakšno delovno mesto je odšel, k boljšemu zaslužku. Mislim, da ni tako veliko inšpektorjev, da tu ne bi mogli tudi kak plačilni razred dodati, pa da bi ostal nivo izobrazbe in ugleda na tem nivoju kot je sedaj. Tako da jaz tudi tega zakona v takšni obliki ne bom podprl in bom glasoval proti.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kolega Janez Žakelj, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.

Ja, zdaj jaz sem tudi pozorno poslušal ministra in se strinjamo v tem, da je rudarstvo predvsem pridobivanje mineralnih surovin za ekonomijo slovensko in tudi za razmere, ki vladajo recimo po poplavah in tudi sicer, zelo pomembne. Zato bi pričakoval, da bi, tako kot je bilo obravnavano pred, pri sprejemu prvega novele zakona, da bi se od takrat do sedaj kaj tudi naredilo, a ne. Minister, rekli ste, ni možno rešiti vse naenkrat. Saj to se strinjamo in vemo tudi, da je prejšnja vlada za 18 mesecev podaljšala v covidnem času, zdaj smo za 30 mesecev podaljšali, zdaj bomo, domnevam, četudi brez podpore Nove Slovenije, podaljšali še dodatno, namesto šest mesecev da bo eno leto, pa ste vmes omenili, da ne 12 mesecev, ampak da bo 18 mesecev ta postopek potekal. Glejte, zdaj se pa jaz tudi sprašujem, kje se bo to končalo. S tem, s to novelo zakona, bi rekel temu po domače, podaljšujemo agonijo, a ne. In zdaj smo znižali nivo za ene inšpektorje, zdaj počasi prihajamo do tega, da bodo srednješolci na fakulteti predavali. Jaz načeloma verjamem, da je nekdo, ki ima pet let izkušenj pa ima višjo izobrazbo, da je sposoben na odprtih kopih, recimo suvereno, suvereno zadeve obvladati, ampak kje je meja, a ne. Zdaj tukaj nihče pa se ne sprašuje v tej Vladi, recimo dve leti pa pol ste že gor skoraj, o pogojih dela. In govori se o plačni politiki, ki je neustrezna, ampak glejte, zdaj je sektorjev, kjer je problem, kjer so problem delavci, ratalo pa res ogromno. Tukaj je sociala, tukaj je zdravstvo, tukaj so vse inšpekcijske službe, za delo jih, mislim, da več kot pol, pol ni, tako da to. In ob tem, minister, rečete, bomo naredili akcijski načrt. Akcijski načrt bi moral biti po moje narejen že bistveno prej. In zdaj, da ne govorimo, da ne govorimo, da bomo odločali o zadevah, da boste odločali o zadevah, saj vemo, saj je problem, lokalne skupnosti bi imele pa ne bi imele, treba je pa zagotoviti nek nivo strokovnosti pri odločanju, ne politikantstva, a ne. In jaz iz tega, iz tega, iz te rešitve ne, ne vidim tega cilja oziroma je cilj še zelo, zelo daleč, tako da moram reči, da pričakujem, da bo čez eno leto bomo spet imeli nek interventni zakon, ki bo spet nekaj, nekaj reševal, pa ne bo nič rešil. Tako da tega ne bomo podprli. Hvala.