Hvala za besedo.

Eno izmed področij, ki so v reorganizirano ministrstvo prišla, je tudi področje rudarstva. Na področju rudarstva je seveda stara in dolgotrajna dejavnost, ki ima svojo zgodovino in je seveda predvsem v obdobju industrializacije in seveda tudi bom rekel koriščenja rudarjenja odigrala pomembno vlogo. Seveda postopoma se na eni strani zapirajo klasični rudniki, mi smo lansko leto Hrastnik-Trbovlje zaprli., v letošnjem letu pripravljamo zakon o zapiranju rudnika Velenje, ki bo dolgotrajen proces. Istočasno tudi se izteka obdobje zapiranja Žirovskega vrha, imamo pa vedno več dejavnosti na tako imenovanem pridobivanju mineralnih surovin, ki pa zaradi tudi povečanega obsega gradbenih del v celi Sloveniji, in sicer tudi, bom rekel, njihova poraba narašča. Istočasno tudi vemo, da so določene mineralne surovine različnih kvalitet, na določene seveda še posebej bom rekel, zdaj iščejo in so potrebne bodisi pri sami obnovi cest, kot ste jih že prej videli, pri novogradnjah, pri železnicah še posebej, ker so posebnega tipa. Večji zamah bodo pa tudi potrebe po teh mineralnih oziroma po teh kamnih, ki so močnejši in odpornejši predvsem pri gradnji vodotokov. V vseh teh časih se v organizaciji in kadrovski sestavi kateregakoli dela, jaz bom rekel, našega sektorja za rudarstvo, pa ne glede v katerem ministrstvu je bil, ni sledilo ne kadrovsko, ne organizacijsko, in v nekaj letih smo pridelali kar nekaj zamud. Nastal je tudi interventni zakon, ki je za 30 mesecev podaljšal, da velja, zato da bi v tem času odpravili zadeve, je mogoče dobro v eni smeri. Po drugi strani smo prišli pa do novih problemov, ko se po nekem obdobju potem kopičijo naenkrat vse stvari in je dejansko situacija, da je ni možno rešiti vse naenkrat in na ustrezen način. Prvi korak, ki smo ga naredili tudi na ministrstvu, je, da smo po dolgem času nekoliko bom rekel kadrovsko okrepili oziroma šele krepimo, bom rekel, ekipo in da poskušamo nekatere postopke, če se le da, racionalizirati v tem, jaz rečem, organizacijsko kadrovskem smislu, ki ga smemo, bom rekel, delati tudi s pomočjo Geološkega zavoda in seveda drugih udeležencev. To delo na tem delu bo dolgotrajno. Poiskali bomo tudi posamezne rešitve, ki bodo, kolikor smo se že pogovarjali, tudi zato, da bi ta sicer zelo aktivna in delovna ekipa bila pripravljena tudi delati. V dopolnilnem času bomo naredili tudi akcijski program za odpravo zamud na tem področju, seveda pa ima to vedno dve palici. Mi ne želimo seveda zaostajati pri novih vlogah in ko to enkrat sestavimo, si lahko predstavljate, da imamo kar velik obseg, bom rekel, teh problemov. Tudi sicer je zakon že nekaj časa star, mogoče, pa nič ne obljubljam in ne napovedujem, bomo morali v prihodnjem letu pristopiti tudi k sistematični ureditvi celotnega zakona. Mi smo se letos lotili samo dveh vprašanj in z njimi povezanih stvari, ki jih predlagamo, bom rekel, v tem zakonu, seveda, ki bi vsaj delno prispevali k izvajanju, učinkovitejšemu izvajanju postopkov za podaljšanje rudarskih pravic. Nadalje, da bi uredili izvedbo strokovnih izpitov v rudarstvu, nekoliko dopolnili, da jih glede na veljavno zakonsko določbo trenutno ni bilo mogoče izvesti, pa rabimo določene dopolnitve. Ravno tako smo poiskali možnosti za povečanje možnosti zaposlovanja dodatnih rudarskih inšpektorjev. Morate vedeti, da zdaj že kar na nekaj razpisih tako v ministrstvu za naše strokovne delavce kot na inšpektoratu ne dobimo kandidatov z ustrezno izobrazbo, se pravi z magistrsko izobrazbo ali po starem visokošolsko, osmo stopnjo. In najbrž, dokler ne bo šel rudnik Velenje v zaprtje, tudi jih ne bomo kar tako mogli dobiti. Danes v praksi delujeta dva inšpektorja in pol, recimo temu, pa še malo tega in - konec. Mi bi samo za to, da bi podvojili obseg inšpektorjev, računamo, da bi z rešitvijo, da znižamo izobrazbeno raven. Upamo, da bi še prejeli in s tem podvojili, bom rekel, te inšpektorje. Zdaj, ker ste na istem odboru obravnavali, boste tudi vedeli, nekaj podobnega smo imeli na gradbeni zakonodaji, pa še kje drugje, tudi na geodetski. Tam je bilo sicer celo več šlo za pridobljene pravice iz preteklosti, ko je bila dovolj celo srednja izobrazba, kaj drugega, ampak izkazalo se je tudi v praksi, da to rabimo prav, zaradi tega, ker tega kadra ni in tukaj seveda zmanjšujemo te pogoje. Na podlagi tega, bom rekel predloga sprememb pričakujemo, da se bo vendarle bolj hitro izvedla podaljšanje rudarskih pravic, torej pred iztekom veljavnega koncesijskega obdobja, zato smo tudi dali noter rok, da se v 12 mesecih neto, bom rekel praktično da vloga pred iztekom pravice in smo seveda v tem času morali tudi nekatere stvari popraviti, tako da so izenačeni eni in drugi tudi v prehodnem obdobju, kar bomo potem razlagali, v enih primerih pride tudi 18 mesecev, bom rekel pred tem. Izvedba strokovnih izpitov, zdaj s komisijo, bom rekel, nekoliko dopolnjujemo, tako da je tudi ta predlog s petimi člani komisije in zapisnikarjem, potem pa tudi, kot sem rekel, več možnosti za zaposlitev. Finančne posledice niso predvidene. In to, kar sem že na začetku povedal, mi napovedujemo obsežnejšo spremembo zakona ali pa celo Zakona o rudarstvu glede na to, kar bo specializirano. V tem času smo dobili tudi priporočila oziroma opozorila pravne službe zbora, Zakonodajno-pravne službe. Jaz bom samo napovedal, da smo jih obravnavali in bomo zdaj v kratkem tudi reagirali tudi po tem, ko bo verjetno predstavnica Zakonodajne-pravne službe povedala. Pripravili smo tudi nekatere predloge amandmajev, ki bi jih potem tudi obravnavali naprej. Hvala lepa.

Hvala za besedo. Lep pozdrav!

V Zakonodajno-pravni službi smo k predlogu zakona pripravili pisno mnenje. Ki ga ne bi povzemala, bi pa samo izpostavila na kaj smo opozorili.

Opozorili smo na ustavno pravni vidik in sicer na spornosti nekaterih rešitev z vidika 38. člena Ustave, ki torej ureja varstvo osebnih podatkov. Potem spornosti rešitev z vidika načela legalitete in načela delitve oblasti. Potem smo izpostavili pripombe s pravno sistemskega vidika, predvsem glede uporabe terminologij. V nekaterih rešitvah smo pozvali k dodatnim pojasnilom, pripombo pa smo dali tudi k prehodni ureditvi. Torej, zaenkrat amandmaji niso bili vloženi, smo se pa tudi neformalno usklajevali in ko bodo vloženi, jih preučim in se po potrebi z njimi v zvezi oglasim. Hvala.

Ja, hvala lepa, predsednica, za besedo in lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Kot rečeno, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na svoji 33. seji dne 2. 9. obravnavala predlog zakona. Naj že kar na začetku povem, da Komisija Državnega sveta podpira predlog zakona in nima vsebinskih pripomb na predlagane zakonske rešitve, ki so po njenem mnenju pomembne za učinkovitejše vodenje postopkov na področju rudarstva.

Ob obravnavi predloga zakona komisija izpostavlja določene dileme, ki zahtevajo reševanje v okviru obsežnejših sprememb zakonodaje. To so v sosledju nekako, ki so bile izpostavljene, jih bomo tudi predstavili in so v tem našem mnenju tudi predstavljene širše. Komisija meni, da predlagana omilitev izobrazbenih pogojev za rudarske inšpektorje pomeni kratkoročno rešitev, s katero lahko najhitreje naslovimo kadrovsko problematiko rudarske inšpekcije, pa hkrati opozarja tudi na kadrovsko podhranjenost vseh inšpekcijskih organov v Sloveniji, ki zahteva širšo razpravo ter v nadaljevanju sistemsko ureditev, ki bo zagotovila ustreznejše pogoje za delo inšpektorjev, ki bodo za iskalce zaposlitev bolj privlačni. Ob tem komisija tudi poudarja, da ima javni sektor na splošno težave pri zadrževanju strokovnega kadra, saj so plače nižje pač kot v gospodarskem sektorju. V primeru kamnolomov in peskokopov, ki zagotavljajo mineralne surovine in s tem gospodarsko rast na eni strani in na drugi strani pa predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. Zaradi posegov v prostor je po mnenju komisije ključnega pomena, da pristojni zagotovijo njihovo strokovno umeščanje v prostor ter učinkovit nadzor pristojnih služb na državni in lokalni ravni nad izkoriščanjem teh mineralnih surovin. In še zadnja, da je ob obravnavi predloga zakona komisija izpostavila tudi problematiko labilnosti območij nad jamskimi objekti v Zasavju, ki so posledica 240-letnega rudarjenja. Pri tem opozarja, ugotavlja in opozarja, da so zasavski župani prepuščeni v veliki meri sami sebi in nimajo nobenih zagotovil o tem, kdo bo prevzel skrb oziroma monitoring na območjih teh površin nekdanjih rudnikov Zagorje in Trbovlje - Hrastnik seveda. Komisija pričakuje pač v povezavi s tem, da se bo čim prej pristopilo k sistemski ureditvi monitoringa degradiranih površin na območju nekdanjih rudnikov, ki so se zaprli vendar za njih monitoring ni bil zakonsko urejen.

Toliko. Hvala lepa.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu!

Ja, sem pozorno poslušal ministra. Jaz se strinjam s tem nekako, da je ta problem že kar nekaj časa, da so kadrovske težave tudi na tem področju, ampak mi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nekako ne podpiramo tega zakona v takšni vsebini z razlogom pač nižanje stopnje izobrazbe.

Prej ste dejal, da se, da so se rudniki oziroma se bodo zapirali. Jaz vidim "glih" tu eno rešitev, kajti na Premogovniku Velenje je kar nekaj kadra z ustrezno izobrazbo, tudi to so mlajši ljudje, kateri so pridobili izobrazbo. Potem imamo tudi nekaj mladih upokojencev z ustrezno izobrazbo. Mislim, da bi se morali najprej poslužiti kakšnih drugih ukrepov kot pa nižanje stopnje izobrazbe. Kot je že bilo prej rečeno, predstavnika Državnega sveta se bo pač ta problematika pojavljala tudi v ostalih inšpekcijskih službah in mogoče bi se drugi tudi zgledovali po tem, kar pa, kar pa po mojem ni v redu, kajti s tem nekako je tudi, obstaja možnost, da se bo nižal nivo varnosti, če govorimo zdaj pač v teh delih inšpektorata o rudarstvu za zunanje, za zunanja delovišča in to je, prihajalo bo tudi nekako posledično do znižanja ugleda inšpektorjev. Jaz mislim, da pri tem nivoju je potreba, je potrebno ostati in poiskati druge resurse. Kot sem rekel, ti ljudje so, treba jim je samo omogočiti, imajo tudi delovne izkušnje, vse pogoje, treba je pač samo omogočiti, da opravijo ta izpit.

Kot je bilo rečeno, so glavni problem tudi plače. Jaz mislim, da ta pogajanja v reformah plač potekajo. Prej ste rekel, da sta dva inšpektorja pa pol, zdaj vemo, zakaj je zadnji odšel, pa na kakšno delovno mesto je odšel, k boljšemu zaslužku. Mislim, da ni tako veliko inšpektorjev, da tu ne bi mogli tudi kak plačilni razred dodati, pa da bi ostal nivo izobrazbe in ugleda na tem nivoju kot je sedaj. Tako da jaz tudi tega zakona v takšni obliki ne bom podprl in bom glasoval proti.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.

Ja, zdaj jaz sem tudi pozorno poslušal ministra in se strinjamo v tem, da je rudarstvo predvsem pridobivanje mineralnih surovin za ekonomijo slovensko in tudi za razmere, ki vladajo recimo po poplavah in tudi sicer, zelo pomembne. Zato bi pričakoval, da bi, tako kot je bilo obravnavano pred, pri sprejemu prvega novele zakona, da bi se od takrat do sedaj kaj tudi naredilo, a ne. Minister, rekli ste, ni možno rešiti vse naenkrat. Saj to se strinjamo in vemo tudi, da je prejšnja vlada za 18 mesecev podaljšala v covidnem času, zdaj smo za 30 mesecev podaljšali, zdaj bomo, domnevam, četudi brez podpore Nove Slovenije, podaljšali še dodatno, namesto šest mesecev da bo eno leto, pa ste vmes omenili, da ne 12 mesecev, ampak da bo 18 mesecev ta postopek potekal. Glejte, zdaj se pa jaz tudi sprašujem, kje se bo to končalo. S tem, s to novelo zakona, bi rekel temu po domače, podaljšujemo agonijo, a ne. In zdaj smo znižali nivo za ene inšpektorje, zdaj počasi prihajamo do tega, da bodo srednješolci na fakulteti predavali. Jaz načeloma verjamem, da je nekdo, ki ima pet let izkušenj pa ima višjo izobrazbo, da je sposoben na odprtih kopih, recimo suvereno, suvereno zadeve obvladati, ampak kje je meja, a ne. Zdaj tukaj nihče pa se ne sprašuje v tej Vladi, recimo dve leti pa pol ste že gor skoraj, o pogojih dela. In govori se o plačni politiki, ki je neustrezna, ampak glejte, zdaj je sektorjev, kjer je problem, kjer so problem delavci, ratalo pa res ogromno. Tukaj je sociala, tukaj je zdravstvo, tukaj so vse inšpekcijske službe, za delo jih, mislim, da več kot pol, pol ni, tako da to. In ob tem, minister, rečete, bomo naredili akcijski načrt. Akcijski načrt bi moral biti po moje narejen že bistveno prej. In zdaj, da ne govorimo, da ne govorimo, da bomo odločali o zadevah, da boste odločali o zadevah, saj vemo, saj je problem, lokalne skupnosti bi imele pa ne bi imele, treba je pa zagotoviti nek nivo strokovnosti pri odločanju, ne politikantstva, a ne. In jaz iz tega, iz tega, iz te rešitve ne, ne vidim tega cilja oziroma je cilj še zelo, zelo daleč, tako da moram reči, da pričakujem, da bo čez eno leto bomo spet imeli nek interventni zakon, ki bo spet nekaj, nekaj reševal, pa ne bo nič rešil. Tako da tega ne bomo podprli. Hvala.

Ja, saj jaz bi se samo navezal na te, na zadnja dva razpravljavca. Ja, treba je poudariti, da upokojitve, potem prezaposlitve, pomanjkanje interesa pač za rudarskega inšpektorja, to so v bistvu ti ključni razlogi za nastanek tega kadrovskega manka. In to zadevo sigurno je treba, to vrzel zdaj zapolniti, ker kolikor jaz vem, so trenutno, imamo štiri rudarske inšpektorje. Zdaj po poplavah jasno rabimo mineralnih surovin ogromno in vse te postopke je treba pohitriti in tako naprej. In bi povedal, da sigurno, če bi imeli interes, tudi kar se tiče, govorite tu o izobrazbi, zdaj je bila pač, po starem, po obstoječem zakonu je pač univerzitetna in za površinske kope in pač za podzemne kope, govorimo o rudarskih inšpektorjih, pri površinskih, mislim, da je pet let delovnih izkušenj pa tri dni, pa tri leta na površinskih kopih, pri podzemnih je pa, mislim, da deset let delovnih izkušenj pa osem let dela na teh podzemnih kopih. In kar se tiče teh izkušenj, morate vedeti, da tudi če gremo zdaj pri površinskih kopih na prvo stopnjo, te osebe še vedno zahtevajo iste izkušnje, kot če bi imel univerzitetno. Zato mislim, da tu malo manipulirate, s tem nima toliko veze, ampak s tem mogoče damo možnost tudi nekomu, ki zdaj tam dela, pa nima te izobrazbe. Ampak kar se tiče strokovnosti, sem pa prepričan, da se zadeva tako pelje lahko naprej, kot se je zdaj. Medtem ko se pri podzemnih kopih ta stvar niti ne spreminja, se zahteva druga stopnja in pa, jasno, ti pogoji, kar se tiče izkušenj, ostajajo isti. Ta del sem mislil malo omeniti in ne bi nasedel na neke zadeve, da se zdaj pa nekaj res ekstra posebej dela s tem.

Tukaj še omenim, lahko vezano s to kadrovsko zadevo, da se tudi spreminja kadrovska sestava komisije, ki pač podeljuje ta potrdila inšpektorjem, za šolanje teh inšpektorjev, rudarskih. In sicer, zdaj je bila potreba, mislim, da je pet rudarskih inšpektorjev v komisiji, predsednik plus zapisnikarica, ki vodi vse te postopke. Zdaj po novem se bo spremenilo, da bosta kot člana lahko dovolj dva rudarska inšpektorja, da se bodo te zadeve lažje peljale.

No, zdaj kaj drugega trenutno niti ne bi omenil. Mogoče za podeljevanje podaljševanje koncesij po interventnem zakonu s 23 smo takrat podaljšali na 12 mesecev in s tem, s to novelo govorimo trenutni Zakon o rudarstvu, je notri omenjenih, se zahteva 6 mesecev, vloga mora biti 6 mesecev pred potekom koncesije, zato se s to novelo tudi izenačuje. Ta novela zakona v bistvu izenačuje interventni zakon iz leta 2023 na 12 mesecev. Jaz pa kaj drugega zdaj na to temo niti ne bi. Lahko še omenim, da Skupnost občin Slovenije sprejema, se strinja s to novelo zakona, isto velja za Državni svet, kot ste že slišali od kolega iz Državnega sveta. Hvala.

Hvala.

Se bom še jaz odzvala, pa potem dam besedo seveda ministru.

Jaz, kolega Žakelj, res ne razumem, kako zaključujete predstavitev ministra in samo zakonsko materijo s tem, da pravite, da bodo v bodoče na fakulteti predavali srednješolci. A res? Govorimo o nižanju izobrazbenega kriterija za eno stopnjo, nižanje z druge bolonjske stopnje na prvo, ki še vedno po vseh programih traja tri leta; moja univerzitetna, se pravi na stopnji danes druge bolonjske, je trajala štiri leta, magisterij, znanstveni, seveda, toliko več. Torej govorimo, praktično gledano, o enem letu. In glede na situacijo, ki jo imamo v javnem sektorju, in glede na nered, ki ga imamo na terenu, pa ne želim zdaj spet govoriti, da ni od včeraj, ampak da je zadeva že iz preteklosti in da se je kopičila, in druge srednjeročne rešitve, bom rekla, se v tem trenutku ne vidi. Za zagotovitev vsaj neke višje stopnje reda na terenu ni, ne vem, če bi zdaj to res zelo problematizirali. Ja, ni inšpektorjev z drugo bolonjsko stopnjo, ker so, to gre za naravoslovne poklice, inženirske tehnične poklice, ki so zaposljivi tudi na drugih področjih. In jaz podpiram to odločitev ministrstva. Pod ta resor sodi tudi področje gradbene inšpekcije, kjer smo takšno odločitev v preteklosti, mislim, da cirka pred enim letom nazaj sprejeli, in mislim, da se je pokazala kot ustrezna. In zato bomo mi v naši poslanski skupini zagotovo to odločitev ministrstva podprli, pa verjetno bo še kje potrebna takšna odločitev. Je pa res, da na določenih področjih inšpekcijskega delovanja je že danes dovolj prva stopnja, torej tista, nekoč strokovna izobrazba in ne univerzitetna. Tako da mislim, da bo vse v redu s tem in da ne bomo nižali kriterijev do tega, da bi srednješolci predavali na univerzi. Bom vam dala besedo, ker želite repliko? Okej, potem pa najprej vam repliko, pa potem ministru. Izvolite.

Ja, najlepša hvala predsednica. Zdaj, jaz sem želel malo karikirano povedati, da se o določenem problemu, ki obstaja v Sloveniji in se ga zavedamo vsi. Manjka kadrov v šolstvu, manjka kadrov v zdravstvu, manjka jih v sociali, manjka jih v inšpekcijskih službah. In zdaj, jaz sem povedal, da recimo višja stopnja izobrazbe, da verjamem, da bo tisti inženir, ker sem z njimi delal, lahko mogoče še bolj kompetentno kaj naredil, ampak ni pa to rešitev, ki je dokončna. In pravite, srednjeročno je potrebno tudi pogledati, Vlada ima šolstvo, Vlada ima štipendije, Vlada ima vse plačano plačno politiko. Hočem reči, da tukaj škriplje na celi fronti in je pač potrebno te zadeve celostno reševati, ker to je gašenje, kar se zdaj dela.

Hvala.

Ja, najlepša hvala predsednica. Zdaj, jaz sem želel malo karikirano povedati, da se o določenem problemu, ki obstaja v Sloveniji in se ga zavedamo vsi. Manjka kadrov v šolstvu, manjka kadrov v zdravstvu, manjka jih v sociali, manjka jih v inšpekcijskih službah. In zdaj, jaz sem povedal, da recimo višja stopnja izobrazbe, da verjamem, da bo tisti inženir, ker sem z njimi delal, lahko mogoče še bolj kompetentno kaj naredil, ampak ni pa to rešitev, ki je dokončna. In pravite, srednjeročno je potrebno tudi pogledati, Vlada ima šolstvo, Vlada ima štipendije, Vlada ima vse plačano plačno politiko. Hočem reči, da tukaj škriplje na celi fronti in je pač potrebno te zadeve celostno reševati, ker to je gašenje, kar se zdaj dela.

Hvala.

Hvala. Zdaj ni k razpravi prijavljenih drugih, pa se bom po Poslovniku jaz prijavila k razpravi. Ker replike ni, na repliko ne. Ja, ta Vlada ima trenutno šolstvo pod seboj, je res. Rezultat tega, da nam primanjkuje inšpektorjev, v praksi pa ni. Rezultat te Vlade. Toliko je rezultat kakšne od prejšnjih vlad, ki te problematike ni zaznala, da bo čez leta se pač pojavila, pa mislim, da je to nesmiselno, ker ni to rezultat ne razpisanih mest na fakultetah, ampak česa drugega, kot je minister že predstavil. Zdaj dajem pa besedo ministru. Ni drugih razpravljavcev. Izvolite.