Hvala za besedo, predsedujoča.

Zdaj vemo, da je, pred nami je osnutek NEPN; vemo, da je to nek dolgoročni načrt, načrt oziroma usmeritev, usmeritev določenih aktivnosti države, kaj bo v prihodnosti. Tu sta dva vidika, eno je prometni vidik, drug vidik je energetski vidik. Mislim, da imamo na obeh dveh vidikih zelo pereča vprašanja in pa tudi potrebne odločitve v prihodnosti. Zdaj v gradivu, ki ste ga dobili, smo pač napisali neke glavne pomanjkljivosti, ki so po našem mnenju, bili pa smo mnenja, da je dobro, da se sestanemo, preden gre, preden ima ta osnutek NEPN na Vlado, skupaj s tistimi pripombami, ki so jih poslali, mislim podali ostali udeleženci oziroma v postopku in sem prebral neko krajšo predstavitev, tako ne bom se ponavljal s tistimi določenimi zadevami, ki so notri v gradivu, ker tisto ste si tako lahko prebrali, pa bi to malo šel samo malo, kako bi rekel, skozi. Pa bom najprej šel na promet, pa smo potem pri energetiki zdržali, ker tam bo malo, malo dlje.

Vemo, da smo priča vsakodnevni problematiki na cestah in vsa naša pričakovanja oziroma, saj to niso samo od danes, ampak že vseskozi so, po nekem učinkovitem javnem prevozu. Zdaj vemo, v tem trenutku, če se peljemo iz Maribora v Ljubljano, se moramo peljati še mimo Trbovelj, to je zelo pač tako bi rekel neka panoramska pot, ki pa ni primerna več tem časom in pa izzivom. Namreč veliko ljudi bi se dosti raje poslužilo, mislim poslužili nekega javnega prevoza, če bi bil to nek kvaliteten in primerljiv z avtomobilom. Vlagamo, smo vlagali, bomo vlagali v železnice, ampak nekih temeljitih sprememb ne bo. Se pravi, bo treba tudi slej ko prej doreči, kako ta promet izboljšati, učinkovitost in pa predvsem hitrost. Prav tako, ko pridemo v Ljubljano vidimo, da Ljubljana je takšna, kot je bila oziroma samo, da je pač gneče več. Ni nikoli bilo neke želje oziroma če je bila v preteklosti, neke želje po izgradnji podzemne železnice, te železnice najbrž ne bo tudi, najbrž tudi mi sami ne bomo čakali, pač takšen je pač trend. Gre se bolj v zapiranje prometa v mestih. Je pa ena možnost, ki bi pa mogoče lahko bila koalicija in ta vlada kaj naredila, in to bi bilo po našem mnenju decentralizacija. Namreč z decentralizacijo bi marsikateri problem mogoče bil rešen. Zdaj v predlogu NEPN-u zapisano, da se priporoča vožnja s kolesom v službo. Zdaj, nekdo, ki je v Ljubljani, to lahko izkorišča, ne more se pa kdo iz Prekmurja, pa iz Kopra, pripeljati s kolesom v Ljubljano. In če bi določene državne inštitucije, ministrstva, službe se selile iz, bi rekel iz centra Ljubljane periferijo, bi imeli manj gneče na cestah, s tem bi tudi imeli manj emisij, če gledamo ogljični odtis in pa tudi boljša, učinkovita izraba energije. In verjamem, da bi če bi mi šli v to decentralizacijo, ki pa mislim, da bi lahko ta vlada bila speljana, ki je imela moč, ker ima takšno večino v parlamentu, bi bil to en zelo dobrih ukrepov in bi tudi izdelovalci mogoče imeli kar manj težav oziroma tudi pripomb.

Tu, kot zdaj neki ukrepi, ki so noter iz NEPN-a na videu, so omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Zdaj ti ukrepi 30 kilometrov cone, to potem dobiš informacije, je to nekje več želja županov kot ministrstva. Zdaj, zakaj te cone? Mislim, da upam, da so ti, ki imajo željo te cone več, da so vzeli kakšno topologijo prometa, da se vidi ti učinki želeni, ko bo, ki se nameravajo sprovesti in kakšni bodo ti učinki? Zmanjševanje števila parkirnih mest. To ne vem, če kaj, ima to zdaj smisel. Namreč, ti z nekimi ukrepi kot zmanjševanje parkirnih mest, ukinjanje parkirnih mest za javne uslužbence, saj ti dejansko s temi ukrepi, dejansko ti ne stimuliraš nekaj, da bodo pač zaposleni se uporabljali javnega prevoza, če je pa tu ta neustrezen, ali so to vozni redi problem ali pa pač ali pa kaj drugega? Se pravi, največja je pa ta pripomba s kolesom v službo. Vem, da se dosti kdo tega poslužuje, ampak težko je po tistem, ko sem rekel, iz periferije priti v Ljubljano. In če bi to zadevo okoli decentralizacije prevedli bi imeli mogoče manj problemov in pa tudi manj zastojev in pa slabe volje zjutraj v službo. Moramo pa tudi vedeti, da vožnja iz Maribora ali pa mogoče celo iz Prekmurja v Ljubljano, da je utrujajoča in da tak delavec pride že v službo rekel malo utrujen in da bo mogoče manjši efekt. Pa bo več toliko v prometu.

Pa gremo na tisto tematiko, ki vem, da vsi čakate, to je energetika. Energetika, zdaj pred nami so nekje v prihodnosti odločitve. Vemo, da se bo slej ko prej zaprl premogovnik in pa Termoelektrarna Šoštanj, letnica, ki je trenutno v veljavi je 2033, je pa potem treba se najti, poiskati najboljšo rešitev, kako to energijo, ki prihaja iz tega bazena, nadomestiti. Zdaj, nekje se tu iz NEPN-a vidi, da se največ stavi na sterilizacijo(?), ki je po našem mnenju, je mogoče malo preveč ambiciozna. Ker vemo, moramo tudi malo razlikovati med, med samo pridobitev energije iz sončne elektrarne in pa, bi rekel, to obstoječo, ki prihaja iz tega šaleškega bazena, namreč, sonce vemo, da je podnevi, pa da tudi tisti zimski meseci so pač manj bogati s to energijo, medtem ko je ta energija, ki prihaja iz šaleškega bazena, zelo predvidljiva in tudi lahko zelo učinkovito regulirana, pa bom o tem malo pozneje, v naslednjem "slajdu".

Zdaj, mnenja smo tudi, da če bo preveč solarizacije(?) in da ne bo ta pogojena oziroma usklajena z nekim dobrim shranjevanjem, da zna biti tudi s tem veliko težav v samem energetskem sistemu. Včeraj je, mislim, da je bil en prispevek, ko je bil gospod Šolinc, direktor direktorata, je omenil, da pač je naša dobra situacija oziroma naša dobra, ne vem, kako bi rekel, lega, dobra strateška lega, da smo umeščeni med vse te, bi rekel, prenosne poti in da kljub temu, da bomo šli v večjo solarizacijo(?), ne bo problem to odvečno energijo evakuirati iz teh, bi rekel, elektrarn in tudi v primeru, če bo pa manko energije, bomo pa to energijo uvozili, se pravi, od nekod.

Zdaj na žalost Slovenija ni tako velika kot Rusija ali pa Združene države Amerike in če pri nas sije sonce, sije tudi bolj kot ne okrog naše regije in gredo pa države tudi, ne samo mi, tudi ostale v solarizacijo in je, najbrž smo se srečevali vsi z istimi problemi, kam s to energijo, če je bo preveč in ne bo možnost vso nekje ali porabiti ali pa učinkovito shraniti.

V NEPN-u je tudi napisano pač pričakovanje samozadostno, kako bi rekel, samooskrbe nekje do leta 2030 85 procentov in pa do leta 2040 100 procentov, ampak to se bolj gleda glede proizvodnje in pa porabe na letni ravni, mi pa vemo, da tudi dandanes nismo komplet samooskrbni, ker pač ti, ko imaš energije, pa če gledamo sonce, imamo, jo imaš čez dan, problem pa je to ponoči in pa problem bo tudi predvsem zimski meseci, ker zdaj pa vemo, da pač ima sonce, noči so daljše, dnevi so krajši in pa tudi efekt je slabši.

Vemo, da Evropa, je šla nekje v smeri zniževanja emisij toplogrednih plinov. Zdaj dve, bi rekel ta nemško francoski vlak se, eden se je odločil, da bo to, bi rekel, zmanjšanje odvisnosti od CO2 reševal z jedrsko energijo, Nemčija se je odločila za obnovljive vire energije in če pogledamo, je bila Nemčija še leta 2022 neto izvoznica, po ugasnitvi jedrskih elektrarn za zaprtje, je postala pa neto uvoznica. Tu se vidi ta trend, kaj povzročajo ti, bi rekel, obnovljivi viri, pač, da si pač odvisen, ker so tudi nezanesljivi in je to oziroma nezanesljiv…, nepredvideni so.

Tule, naslednji "slajd", tu se prikazuje poraba elektrike v Nemčiji in proizvodnja iz OVE. To je, gre za mesec december lanskega leta in vidimo na sliki, to so vrzeli. Nemčija stavi veliko na veter. Vemo pa tudi, nekje se pojavljajo pa neka obdobja, ko pa vetra ni in zdaj, mislim, da mora biti ta NEPN, ki bo sprejet na Vladi in potem v parlamentu, bi moral biti nek dokument, ki bo pa res pokazal, v katero smer mora iti in bi bilo zelo dobro in primerno, da bi bil ta NEPN, sprejet z nekim soglasjem in ne s preglasovanjem. In če pogledamo, kako Nemčija zapolni te vrzeli po energiji, je pa potem odgovor, tu in tu vidimo, tu imamo biomaso, ki ima še en delež, tu imamo rjavi premog, lignit in pa plin. Plin je tisti deležniki, ki lahko, bi rekel, najbolj hitro, imajo najhitrejšo odzivnost glede na spremembe ali vetra ali sonca, tako da pred nami najbrž niso ravno enostavna odločitev, ampak bo treba pogledati kateri scenarij in kateri je najboljši in tudi najbolj učinkovit na dolgi rok pa, da nudi nekje zanesljivo, bi rekel, oskrbo z električno energijo. Če primerjamo december 2023, kar se nam dogaja v Sloveniji, vidimo jedrsko energijo, to rdečo, tu je voda, potem je premog, tole oranžno je pa malo plin, tule gor modro so pa, je pa črpalna elektrarna, ki imamo žal v Sloveniji v tem trenutku samo samo eno. Imamo podnebni sklad, v katerega se priteka iz emisijskih kuponov za veliko denarja in bi lahko iz tega sklada, bi v preteklosti ali pa v sedanjosti že naredili tudi mogoče kakšno črpalno elektrarno več, ampak tu smo žal zamudili. Moramo pa še to pogledati, da tu je pač cela prešteta, cela jedrska elektrarna proizvodnja, ampak to je samo pol, pol je naše, pol jo gre na Hrvaško. In zdaj, ko to vidimo, smo mi decembra zelo zelo odvisni, se pravi, hvala bogu imamo neko konstantno to jedrska energija, potem je to, imamo hidroelektrarne, to je predvsem najbolj močna Drava in pa premog nas rešuje, da nismo odvisni od uvoza, in to vrzel, kako bomo mi to zapolnili, ali bo to za uvozom s kakšnim drugim virom, to je tisto vprašanje, ki mora v nadaljevanju ta NEPN dati, tudi podati neke jasne odgovore. Če pa kdo vpraša, kaj se tu dogaja, je to pač industrija, dejansko so prazniki, in če nimamo industrije, potem pa res ne rabimo imeti nekih, nekih dodatnih energije, ampak potem tudi proračun bo prazen, da to ni rešitev. Tule podatek glede proizvodnje lanskoletne energije, to je podatek iz Ministrstva za okolje, podnebne energijo in mi naš fokus na tem delu, 26 procentov pokrijemo trenutno iz Šaleškega bazena in ta bazen bo treba v prihodnje nadomestiti. S kom, s katerim virom, to je tista velika zadeva. Imeli smo lansko, lansko leto srečo, zelo dobra hidrologija, mislim da tudi letos zelo dobra hidrologija, tako da to je, imamo mogoče več sreče včasih kot pameti. Ampak saj pravim, izziv bo pa ta del, s čim ga nadomestiti, da bo nekje primerljiv tudi, bi rekel, razpoložljivost glede na razpoložljivost kot jo trenutno nudi obstoječa termoelektrarna v Šoštanju. To je struktura proizvodnje enega dne v Sloveniji, to je 27. avgust letošnje leto in tu se vidi, ne Krško pač v celoti, tu imamo vodo in kar se to vidi. Tu je pač, pride sonce, in da je to sonce trenutno lahko v tej zmogljivosti, ki so, lahko dobro kompenziramo enkrat z akumulacijo vode, drugič imamo pa to srečo, da imamo še v tem trenutku TEŠ, ki lahko tudi znižuje proizvodnjo, da se ta energija iz sonca res lahko samo porabi, pa da ne pride, bi rekel, do nekih nepotrebnih izklopov sončnih elektrarn. Zraven imamo pa tu gor rdečo, se vidi še dodatek plina, ker pač plin je pa tista zadeva, ki lahko trenutno špice pokrije in to je dober segment vseh deležnikov, če imaš nek takšen portfelj, je to zelo dobro, ampak vemo, da tega oranžnega počasi več enkrat ne bo in ga bo treba nadomestiti, da bomo lahko tole akumulira noter oziroma kaj drugega. Tule sem dal primer delovanja oziroma tule imamo, črno je poraba električne energije, tu so pa proizvodnja in namen tega slada je bil samo to, da se vidi, kako učinkovito lahko TEŠ gre, pokriva dejansko odzive iz omrežja. Te bele vrzeli, to so, to gre za dejansko / nerazumljivo/, vemo, da ta 15-minutni termini so zelo interesantni. Če dobiš ti nekje električno energijo ceneje po ceni, je pametno to energijo uvedeš, hkrati pa moraš imeti nek svoj vir, da ga lahko znižaš in lahko to energijo brez nekega, povzroča nekih stresov omrežja to pripelješ v državo, se pravi, tu, tu se zaenkrat lahko zelo dobro izkorišča ta dinamika oziroma razpoložljivost vožnje bloka 6 iz minimuma do maksimuma in pa tudi hidroelektrarne, ker pač ni smotrno niti ekonomsko upravičeno, da bi nekje zniževali jedrsko elektrarno moč; ta je najbolj primerna pa optimalna, deluje na polni moči vsaj takšna kot je v Krškem. Potem pridemo pa na mesec julij. / pokaže zboru/ To vidite, 23. leto, to lansko leto govorimo in tu se vidi, koliko je naša poraba, črna špica, tole vse ostalo se pa vidi, da je pa to več kot poraba, se pravi, in to je tudi, lahko vidimo, od kod dobiček HSE za lansko leto, ker mislim, da je bil nekje 390 milijonov plus tega, mislim, da je tudi odplačal ves tisto dokapitalizacijo iz SDH okrog 500 milijonov. Tako, da je izplen te energije, bi rekel zelo dober, kar se tiče podatkovno, ampak spet vidimo, da tudi ta energija iz Šaleškega bazena ni nek, bi rekel, predraga oziroma da se da tudi iz tega bazena nekaj dobiti vsaj v tem trenutku, kar ga še imamo. Prav tako imamo tudi avgust, ko se točno pozna vpliv pač teh kolektivnih dopustov, koliko energije Slovenija izvaža, / pokaže zboru/ da je bo, pa to govorimo o neki kvalitetni energiji, zdaj jo bomo lahko za isto, mislim isto dobičkonosni z nekim drugim virom, je to vprašanje, na katerega bi NEPN mogel tudi odgovoriti kako in kaj. To so projekcije proizvodnje in porabe po NEPN do 2050. / pokaže zboru/ Zdaj želja je, da bi se ta del, ta letnica, ki je nekje tu 2033 postavljena, da bi se ta letnica premaknila nekje proti, ne vem, 2026, 2028 in, se pravi, če že, se pravi, bo to energije premalo in če pogledamo tu, dokler je še TEŠ noter, tam v letu 2032, imamo pet teravatnih ur manjka. Če to prestavimo prej zapiranje, bo to, bo se ta osem teravatnih ur pomanjkanje prestavil že do sem, to bo šlo še pa samo navzgor. In mi imamo nek problem, kako to veliko količino energije nadomestiti. Ali bomo to šli z uvozom, pa bomo rekli, če smo, tako kot je enkrat dejala na enem odboru gospa sekretarka, saj če smo odvisni sto procentno od naftnih derivatov pa od zemeljskega plina, ja bomo še pa odvisni tudi od uvoza električne energije. Zdaj, ali je to pravi, pravi odgovor ali ne, to jaz nisem takšen strokovnjak, ampak misim, da mora NEPN tudi na to podati nek odgovor. Če bomo imeli od tega, bi rekel, državljani in državljanke plus v denarnicah in gospodarstvo plus v denarnicah, pa dajmo rajši uvažati, če bi imeli pa minus pa ne bo te energije na voljo, je pa to težava. Večkrat se tudi govori, še bom to ponovil, da se imamo srečo, ker smo dobro vpeti v to energetsko omrežje, in to srečo res imamo, ampak ta sreča nas spremlja tako dolgo, dokler ni problemov; ko se pa pojavljajo problemi, pa vemo, da vsak najprej poskrbi zase. To je tudi na eni od okrogli mizi povedal direktor Elesa gospod Mrvar, je rekel, ni problema nam uvoziti električno energijo, manko, bom rekel, to smo dokazali tudi leta 2022, ko je bil TEŠ in NEK iz obratovanja, je rekel, ampak tedaj smo imeli srečo, je rekel, če pa pride do neke, nekega pomanjkanja in pa zima, je rekel o tem, potem je pa tu problem, ker vsakdo, vsaka država najprej poskrbi zase, je rekel, in potem od tistega skupnega zelo opevanega evropskega trga, je rekel, ostane zelo malo oziroma skoraj nič. In to je tisto tveganje, ki mora biti tudi v, bi rekel, vključeno v samo našo strategijo NEPN. Zdaj tu se vidi tudi, da se načrtuje delež, večji delež sem pač neki prirast vetrne energije, ampak to šele po letu, ta 2035. Imamo pa zdaj, če malo beremo, pa odzive javnosti, pa vseh teh deležnikov največ nasprotovanja je postavljeno vetrnih elektrarn, da je to. Kakšni so to razlogi, je to preblizu naselja ali je to kakšen drug razlog ali je to mogoče kak vodovarstveni vir? Ampak tu mislim, da bomo imeli z vetrnimi elektrarnami v prihodnosti veliko, veliko težav z umeščanjem. Če pa smo prej pogledali, pa ravno Nemci stavijo največ na veter oziroma tudi največ izkoriščajo ne toliko sonca, mi smo šli pa, glih gremo po projekcijah največ na sonce. Se pravi, tu, ko pa sonca ni, potem pa kje smo oziroma kje, od kod bomo dobili to pokritje te energije? To je tisto, mislim, da ključno vprašanje. Ali bomo imeli toliko hranilnikov, da bomo lahko višek shranili in ga potem uporabili v nočnem času? Pojavlja se pa vsekakor problem v jeseni, v zimskem času, ko bo tudi te energije, če bomo šli v organizacije, bo bistveno premalo. In bomo zelo uvozno odvisni. Ko si pa enkrat uvozno odvisni, potem pa cene, na cene, bi rekel, nimaš toliko sam več vpliva, ampak ti ga bolj dirigira trg oziroma prodajalci. In to so tiste ključne zadeve, ki jih vidimo, da bi moral NEPN podati odgovor. Tule so prikazane konične porabe električne energije v zadnjih desetih letih. Zdaj, zakaj to kažem? Namreč, če pa gledate, kdaj je bila največja poraba, to je, se vidi, bolj kot ne to pozimi oziroma to imamo, še enkrat, marec, dnevi in zakaj to govorim pa zraven so še ure? Namreč, če bomo mi šli v neko zelo povečanje proizvodnje, proizvodnih kapacitet sončnih energij, brez nekih hranilnikov zadaj, bomo imeli te konice mi presegli. Ker mi govorimo o tam inštalirani moči nekje več kot 4000 megavatov sončnih elektrarn in potem je to, bi rekel, kar dva. In če ne bo nekih ustreznih hranilnikov ali bomo mogli, ali bomo mogli to zadevo pač kontrolirati za oglaševanje? Ampak problem je pa to, da te konice se pojavljajo, sem pozabil poudariti, pozimi mi bomo imeli pa največjo proizvodnjo v letnem času, zato bo tisti fokus še večji. Se pravi, tam imamo, nimamo takih špic kot so, so mogoče kaj, da več, to pač nimam teh podatkov, so pač podatki, ki so na razpolago bili in to je tudi en tak velik izziv. Mi gremo v neko hitro, intenzivno solarizacijo. Od zadaj pa smo v zaostanku z nekimi hranilniki, ki vemo, da ne moremo hitro zgraditi. Pride pa do tega, da pač tisti, ki ima denar bo kupil veliko, veliko baterijo, kupoval bo od sistema energijo, ki bo imel viška po nizki ceni, potem bo pa se nazaj to energijo prodajal v sistemu po dosti višji ceni in tu mislim, da mora tudi država malo pogledati, da nasploh v dobrobit gospodarstva in pa državljanov. Ne pa na interese mogoče samo nekih ljudi, ki pač imajo denar. Bodo pa izkoristili, izkoriščali lahko našo nespretnost, ker so mu mogoče pretirano podali v neko zadevo brez nekih ustreznih adekvatnih rešitev glede hranjevanja. Zdaj, tisto, kar je včeraj gospod Šulinc povedal, - vsaj jaz sem tako razumel -, da se lahko viški avtomatsko transportirajo pač, izvaža v druge države, da je samo vprašanje, po kakšni ceni. To je vedno tisti, tisto vprašanje. In tudi manko se vedno vprašaš, po kakšni ceni bo ta manko potrebno plačati. Nenazadnje se moramo spomniti leta 2022, ko je prišlo do energetske krize in smo v tem sklicu, je bilo v tem Državnem zboru podano poroštvo za nakup električne energije in plina, mislim, da bo okrog cela 1,8 milijarde, zdaj ne vem točno, koliko je bilo tega poroštva izkoriščenega. Ampak potem se tu zgodi lahko nam nekaj nepredvidljivega. Seveda ne moremo mi vplivati na neke izredne dogodke kot so vojne ali potres, ampak moramo pa se po mojem vedenju pa po mnenju naše stranke na to ustrezno pripraviti. Imeti čim več odgovorov, še vedno te lahko nekaj preseneti, ampak več ljudi več veš. Mislim, da mora biti, za to sem prej poudaril, da bi moral biti NEPN sprejet z nekim čim večjim soglasjem in ne s preglasovanjem, ker to je namen, ker če bomo delali, vsaka vlada svoj NEPN, potem mislim, da ne bomo prišli nikamor, bomo stopicali na mestu, konkurenca nas pa prehiteva, ne po levi, ampak po desni strani, po makadamu, so hitrejši od nas, ko se mogoče lažje in konkretneje govori o nekih konkretnih ciljih, ker to pač mislim, da prihodnost energetike je naš neki skupni filroški(?) vbistvu bo treba pač nekaj doreči, kam, kako in na kakšen način, da bomo prišli do nekega cilja.

Zdaj, predlog naših sklepov je, da je, prvi sklep tako vsi poznate, ta sklep smo že imeli predstavljen na tem odboru v začetku poletja. Žal ni bil sprejet. Mi še zmeraj malo to obžalujemo, ta sklep. Mislim, potem smo ta predlog sklepa oziroma dali priporočila Vladi, da naroči izdelavo te študije. Mi s to študijo bi lahko tudi, ne glede kakšne zaveze daje Evropska komisija glede zniževanja ogljičnega vtisa in ostalih zadev, bi nam bila ta študija mogoče tudi zelo dobrodošla, da bi lahko tudi pokazali, kje imamo mi naše težave in bi lahko, če imaš težave, pač pričakuješ, če nekdo od tebe zahteva, da ti narediš neke ukrepe, izvedeš, ko boš imel ti težave zaradi tega, da dobiš nekaj, bi rekel, neka nadomestila oziroma neko denarno pomoč. Na tej študiji, da se tako izogibamo meni ni ravno, pač, mi ni poznano, zakaj, ker dala bi veliko odgovorov, to, da slišim, ja, saj to študijo bi naredili, bi lahko naredili tudi izdelovalci NEPN-a, ampak, potem bi prišli mogoče pa v kontra s svojimi nekimi pač mnenji v sami izdelavi samega NEPN-a. To, jaz to ne poznam, to so bila neka, ulične govorice, ampak mislim, da bi bilo to dobro imeti to študijo in s to študijo nekje tudi, tudi potem zagovarjati oziroma izpogajali kakšne boljše pogoje v sami Evropi.

Zdaj drugi sklep, ki ga predlagamo: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da se v okviru NEPN definira tudi posledice tako drastičnega dviga deleža sončne energije, kot ga predvideva NEPN". In razlogi so bili podani notri že prej v sami predstavitvi. In pa seveda ta sklep glede prometa: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da se v okviru NEPN na področju trajnostne mobilnosti in prometne politike, določijo ukrepi, ukrepe, ki sledijo optimizaciji v prometu."

Mislim, da so tu, pač, to je nekje naš pogled, naše videnje, glede tega NEPN-a. Zdaj, če se NEPN tako mudi, dostikrat dosti katero zadevo smo tudi zamudili in tudi če bomo slučajno prekršili rok oddaje tega NEPN-a, boljše, da zamudimo za en mesec, ko ga pa damo en mesec prekmalu, pa vidimo, da ga bomo mogli potem v prihodnosti popraviti oziroma bomo rekli, škoda, da nismo to upoštevali, ker pač dokument je nekje dober, ampak te pa te pomanjkljivosti smo prezrli. Tako in menim, da bi res, kot sem že prej dejal, da bi bilo dobro, da je ta NEPN na koncu neko soglasje, če bo pa preglasovanje, potem pa to ne vem, ali je to usmeritev, usmeritev za naprej naše države, ne glede na to, ne glede na to katera vlada pač je na oblasti, ampak NEPN mora biti neodvisen, ne glede na to katera, katera opcija vlada oziroma kdo je opozicija, ampak mora biti neko dolgoročno vodilo, kako naprej in kako nekaj doseči, neke maksimalne učinke, ki bodo v dobrobit za vse naše državljane in državljanke, pa tudi gospodarstvo.

Namreč, če bomo šli z neko nespametjo, nas lahko čaka, da se bo tudi to vrnilo nazaj kot neko pešanje gospodarstva, kaj takega, ampak saj pravim, mi smo ta sklic naredili, ker mislimo, da je dobro, da je bil sklic narejen prej, preden gre ta zadeva na Vlado, da se še mogoče prej pogovorimo, kje so pomanjkljivosti oziroma se ti le nekje ustrezno reagirajo, če pa, če bo volja, če pač volje ne bo, pa tako imate vso moč vladajoča koalicija in ga lahko tako NEPN sprejmete, jutri, pojutrišnjem, tako, da ni problema, ampak toliko z naše strani. Hotel sem biti konstruktivni in pa, bomo pa videli, kaj bo.

Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Proces posodobitve NEPN teče že od poletja 2022, za nami sta torej dve leti intenzivnega dela. Ministrstvo je skupaj s konzorcijem NEPN, ki ga sestavlja deset renomiranih nacionalnih inštitucij in naj na tej točki poudarim, da mnoge med njimi v slovenskem prostoru sploh nimajo strokovne alternative, izvedlo kar tri kroge posvetovanj z javnostjo, več nizov delavnic in številna srečanja z različnimi deležniki. Ves čas so se izvajala usmerjena strokovna posvetovanja, delo pa sta usmerjali tudi dve vladni skupini na strokovni in politični ravni. Celovito so bile posodobljene strokovne podlage za NEPN, uspešno smo izvedli tehnično podporo s strani Evropske komisije in regionalno posvetovanje s sosednjimi državami. Eno leto že teče tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki ima v okviru procesa še dodatna posvetovanja in usklajevanja z drugimi strokovnimi in z zakonom točno določenimi deležniki. Samo v preteklih treh mesecih od junija do danes smo izvedli tretji in zaključni sklop posvetovanja z javnostjo, v okviru katerega smo s strani 22 pripomb oddajalcev prejeli več kot 400 pripomb. Med junijem in avgustom smo izvedli tudi dva kroga intenzivnega medresorskega usklajevanja dokumenta. Na podlagi prejetih pripomb iz javne obravnave in iz medresorskega usklajevanja smo pripravili nov, konsolidiran osnutek posodobljenega NEPN in ga 20. avgusta tudi javno objavili ter poslali v zadnjo odločitev o sprejemljivosti plana na okolje.

Upam si trditi, da je to najbolj strokovno predihan strateški dokument, ki ga je kadarkoli Slovenija sprejemala na področju podnebja in energetike do sedaj. V proces priprave NEPN so se vključevali številni deležniki, in to v večjem številu in v večjem obsegu, kot pri prvotnem NEPN. Proces in sam dokument sta danes bistveno bolj prepoznana in uveljavljena, veliko večja je pa tudi naša skupna odgovornost glede njegovega izvajanja. Kot družba bomo morali do 2030 bistveno okrepiti naše podnebne in energetske cilje, politike in ukrepe v vseh sektorjih rabe, ne glede na scenarij izbrane centralne oskrbe z električno energijo in to je morda moj prvi poudarek, ki ga želim narediti. Danes porabimo 77 teravatnih ur, poraba elektrike pa predstavlja le 16 procentov tega kolača. Poudarjam, manj kot četrtino vse energije, ki jo danes porabimo. NEPN je za to ključni podnebni in energetski strateški dokument, ki bistveno vsebinsko presega vprašanje oskrbe z električno energijo. Naslavlja celotno rabo vseh energetskih virov v vseh sektorjih.

Drugi pomemben poudarek, ki ga želim v uvodu narediti je ta, da NEPN kot dokument določi smer in korake do leta 2030 in le do tja. Seveda ponuja na nekaj točkah tudi pogled v prihodnost, a danes ni mesto, niti ne čas, da določamo ukrepe, ki naj bi veljali po letu 2030. Nujno je, da se na državni ravni poenotimo, kaj je treba narediti v letu 2025, kaj je treba narediti v letu 2026 in tako naprej. Skratka, kaj moramo narediti v vseh sektorjih rabe energije in to posebej poudarjam - v vseh sektorjih rabe energije - v naslednjih šestih letih. Dolgoročna smer pa je že začrtana in je bila začrtana z dolgoročno podnebno strategijo, ki jo je po mojem spominu podprla velika večina poslancev v Državnem zboru in od tega NEPN do leta 2030 ne more odstopiti.

V NEPN, seveda izhajajoč iz ene same postavke: da človek z rabo fosilnih goriv povzroča podnebne spremembe, to pa je za preživetje človeštva in narave potrebno nujno spremeniti, seveda predlagamo krepitev podnebne ambicije Slovenije, da bo ustrezala že sprejetim odločitvam na ravni EU. To naredimo s tem, da za naslednjih šest let v načrtu začrtamo več aktivnosti za spremembo politik v vseh sektorjih rabe energije in določimo tudi višje cilje na področju OVE ter obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, znižanja emisij toplogrednih plinov, kot smo si jih v preteklosti, torej leta 2019, ko je bil pripravljen prejšnji NEPN in dve leti preden se je Državni zbor z veliko večino sprejel dolgoročno podnebno strategijo. Slovenija pač mora nositi svoj del odgovornosti.

Na prvem mestu in ostaja in se seveda krepi načelo energetska učinkovitost, na prvem mestu. Zastavljamo si izjemno ambiciozen cilj zmanjšanja končne rabe do leta 2030, to je 11 odstotkov, 11 odstotno zmanjšanje glede na leto 2020. Na področju zniževanja emisij toplogrednih plinov predlagamo v sektorju NE ETS rahlo bolj ambiciozen cilj od zakonsko predpisane obveznosti Slovenije, a gre res za simbolično razliko, ki se uresniči le ob predpostavki popolne realizacije vseh zastavljenih ukrepov. Z drugimi besedami, od nas zakonodaja res zahteva le 27-odstotno zmanjšanje, NEPN pa predvideva 28-odstotno zmanjšanje emisij. Glede očitka, da Slovenija prevzema večje zmanjšanje emisij TGP, torej toplogrednih plinov, kot je od nje zahtevano, velja tukaj na tem mestu poudariti politični signal, ki ga s tem dajemo, saj na drugi strani zastavljamo bistveno nižji cilj na področju obnovljivih virov energije, kot se od nas pričakuje. Sicer ga res zvišujemo, glede na leto 2019, s 27 odstotkov na 33, a to je še vedno krepko pod priporočilom Evropske komisije, to je bilo 46 odstotkov, in pod seveda identificiranimi tehničnimi potenciali, ki so jih dostavile naše strokovne institucije. Ampak dejstvo je, da pač moramo upoštevati relevantne nacionalne okoliščine in kaj se da v tako kratki časovni dimenziji, ponavljam, v šestih letih, pač doseči na paleti različnih tehnologij in upoštevajoč omejitve pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj.

Doseganje OVE deleža v končni rabi seveda temelji na paleti različnih virov. Različni obnovljivi viri energije igrajo različno vlogo v različnih sektorjih, a pravilna je ugotovitev sklicatelja, da kar se tiče sektorja proizvodnje električne energije iz domačih virov, je seveda poudarek na soncu, v NEPN poudarek na soncu, ker noben drug vir v elektroenergetskem sektorju ne more v naslednjih šestih letih prispevati toliko, kot pač lahko sonce, ki je naša naravna danost. Stavbnih zemljišč in degradiranih območij imamo več kot dovolj, noben drug vir ne more ponuditi toliko potenciala za samooskrbo Slovenije v tako kratkem času. Sončna energija ima pač izjemen pomen za doseganje ciljev NEPN do leta 2030, saj je od vseh virov najbolj dosegljiva. Tehnologije so cenovno najbolj dostopne, z najkrajšimi postopki umeščanja v prostor in najbolj enostavne za gradnjo. Da bi pospešili solarizacijo Slovenije, sicer ta Vlada ne skriva, gre za domač nizkoogljični vir, s katerim lahko bistveno dvignemo samooskrbo in hkrati OVE delež v zelo kratkem času. Nepravilen je zaključek, da Slovenija nima za to potrebnih površin. Seveda, da jih ima. Že samo površine na strehah bi zadostovale za vse naše potrebe in še več. A čas zanesljive oskrbe je seveda v različnosti virov in v sposobnosti, da uspešno, skozi uporabo pametnih in naprednih tehnologij, kombiniraš različne vire z različnimi lastnostmi, saj s tem zmanjšuješ izpostavljenost. In tukaj morajo državni izvajalci oziroma upravljavci omrežij dostaviti najboljše, kar lahko, da se držijo strateških usmeritev, ki jih država daje, in hkrati zagotavljajo delovanje elektroenergetskih podsistemov.

NEPN je le strateški usmeritveni načrt in le do 2030, ni pa konkretni izvedbeni program. Naj na primer navedem primer omrežja. Eles bo na podlagi NEPN pripravil nov razvojni načrt, ki bo določal potrebne izvedbene ukrepe za kombinacijo tehnoloških rešitev za nadgradnjo omrežne infrastrukture, za uvajanje pametnih omrežij, za spodbujanje fleksibilnosti povpraševanja in podobno, vse s ciljem zagotavljanja zanesljive oskrbe iz omrežja. Že leta 2022 je bilo s strani sistemskega in distribucijskega operaterja ugotovljeno, da je možno brez kakršnih koli nadgradenj omrežja takoj priključiti več kot tisoč megavatov dodatnih sončnih elektrarn in da to ne predstavlja nobenih težav. In takrat smo že imeli okrog 600 megavatov priključeno. Zato ni jasno, od kod se poraja zdaj tako velik dvom, da do leta 2030 ob vseh investicijah v omrežje, ki se že izvajajo in so načrtovane v teh letih, in pri vseh investicijah v pametne rešitve, ki jih sistemsko in finančno podpiramo, ne bi mogli doseči 3415 megavatov v letu 2030. Dodatno ne izloča nobene tehnologije, saj zaradi napačnih odločitev v preteklosti niti nismo v poziciji, kjer bi lahko izbirali. Vse potrebujemo zato, da dvignemo samooskrbo, da zmanjšamo uvoz in hkrati dosegamo tudi zniževanje emisij. NEPN poleg sonca niza konkretne cilje in ukrepe na letnih nivojih na bioplinu, na biogorivih, na energiji iz okolja, na geotermalni energiji, na lesni biomasi, na hidroenergiji in na vetrni energiji. Res pa je, da upošteva nekatere specifične okoliščine in zmožnosti. Nerealno bi bilo danes, leta 2024, na primer planirati, da bomo v šestih letih zgradili celo srednjesavsko verigo hidroelektrarn do leta 2030, ker vemo, da kaj takega ni mogoče dostaviti. Tehnični cilji do 2030 so postavljeni na posamezno tehnologijo in so usklajeni in pripravljeni s strani naših edinih strokovnih inštitucij, zato na ministrstvu res ne vidimo razloga, da bi v to dvomili. Prav tako so bili presojeni s strani številnih zunanjih strokovnih institucij v okviru postopka CPVO. Veliko bolj dvomim v usposobljenost politikov, ki za to niso specializirani, da o tem presojajo, ali je kak megavat preveč ali premalo. Cilji, ki so določeni v NEPN, so medsebojno tudi povezani. Povečanje deleža OVE ter zmanjšanje rabe končne energije pozitivno vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ukrepi v NEPN prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov, pa tudi k zmanjšanju onesnaževal zraka, kar neposredno vpliva tudi na kakovost življenja. Pomemben vsebinski premik z novim NEPN pa je to, da bomo k doseganju zmanjšanja emisij v NE ETS sektorju morali prispevati vsi sektorji oziroma z drugimi besedami, nobenemu sektorju se več ne dopušča rast emisij. Največji premik na področju emisij pa seveda dosežemo z izstopom iz premoga. Tukaj moram pojasniti, da je NEPN kot strokovno izhodišče upošteval, da bo to po letu 2030, kot je takrat velevala veljavna strategija, a o tem bom malo več povedala kasneje. Na dolgi rok podnebno energetski ukrepi, ki so predvideni v NEPN, prispevajo tudi k nižjim stroškom za energijo prebivalcev, ker povečujejo razpoložljivi dohodek prebivalcev. Najdražje za nas, za družbo in za državljane, je poslovanje brez sprememb oziroma business as usual. Prebivalstvo zaradi učinkovitejše rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije pridobi na kupni moči, po drugi strani pa se zaradi investicij in učinkovitejše rabe energije na državnem nivoju poveča tudi BDP. To so pokazale ekonomske analize opravljene v okviru NEPN. In ponovno, avtor teh ugotovitev ni ministrstvo, to je ugledna strokovna nacionalna inštitucija. Zato je zaključek, da naj bi zeleni prehod prispeval k siromašenju prebivalcev, zavajajoče populističen. V okviru javnega naročila za pripravo NEPN seveda ni bila zahtevana študija, ki bi obravnavala obnašanje elektroenergetskega sistema v primeru prekinitve proizvodnje električne energije iz Teša, saj za to takrat ni bilo nobenega razloga. Izhodišče ministrstva, ki smo ga leta 2022 prenesli na strokovne pripravljavce, je bilo prenehanje proizvodnje električne energije iz premoga, skladno s sprejeto strategijo, torej po letu 2030, kar pa presega domet NEPN. Res je v zadnjih tednih nastala nova okoliščina in verjamem, da ste seznanjeni z včerajšnjo izjavo ministra Kumra. Naj na kratko dodatno pojasnim. Ministrstvo je bilo v okviru podopustniških priprav na pregled pripravljenosti oskrbe v zimskem času s strani HSE uradno obveščeno, da družbama Teš in Premogovnik Velenje v letu 2025, torej pred vrati, grozi prenehanje obratovanja, saj financiranje s strani HSE v višini kritja vseh stroškov teh družb ni več dopustno, ker ni skladno s tržnimi in drugimi pravili na področju upravljanja gospodarskih družb. Ministrstvo seveda ni pristojno za upravljanje kapitalskih naložb, niti ne more posegati na trg ali v delovanje družb, ki so na trgu, a s strani HSE in SDH smo bili obveščeni, da so preverili vse možne alternative in pokazalo se je, da situacija zahteva intervencijo ministrstva z vidika pristojnosti na področju ogrevanja. Upoštevajoč, da je Teš edini vir za zagotavljanje ogrevanja v Šaleški dolini, se kot najbolj pereč problem zdaj torej kaže zagotavljanje ogrevanja za prebivalce Šaleške doline od leta 2025 naprej. Z drugimi besedami, Teš zagotavlja okvirno 20 odstotkov elektrike, ki jo porabimo, a njegov izpad na trgu z električno energijo se lahko dobesedno čez noč nadomesti ali z drugimi viri, ki so na voljo ali z uvozom kot se že sedaj nadomešča ob izpadu ali nedelovanju zaradi tržnih planov oziroma vse dokler se ne zgradi dovolj novih elektrarn na obnovljive vire energije, je pa dejstvo, da čez noč ni mogoče najti novega vira ali dobavitelja toplote v lokalnem sistemu, ki sloni na ekskluzivnosti enega dobavitelja in je prilagojen na delovanje obstoječe termoelektrarne.

Minister Kumer je zato napovedal interventno zakonodajo. Imenoval je tudi delovno skupino in se javno zavezal k obveščanju javnosti. Absolutna prioriteta je torej rešitev vprašanja ogrevanja za 35000 ljudi v dolini. Verjamem, da bo o tem več govora na posebni seji, ki jo je sklicala predsednica odbora za naslednji teden. Ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov okrog slovenske termo divizije, pa velja oziroma je pomembno poudariti, da kljub temu v NEPN začrtana pot ostaja in je prava, je nujno potrebna in je ni potrebno korigirati, saj v tej fazi dokumenta niti ni možno, ker je v bistvu tik pred sprejetjem. Po dveh letih dela samo z doseganjem in preseganjem zastavljenih ciljev na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe bomo zmanjšali tveganja, ki so povezana s proizvodnjo elektrike v termo diviziji. NEPN mora zato čim prej sprejeti, pa tudi zato, ker je Slovenija že zamudila zakonski rok in je od Evropske komisije že prejela uradni poziv, da naj NEPN predloži do konca septembra.

Še nekaj odzivov glede prometnih vsebin. Dejstvo je, da na področju prometa nas čakajo veliki izzivi. Prometni sektor ni le eden največjih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, je tudi največji porabnik končne energije, skoraj v celoti slonimo na uvozu, ni sledil kakšni sami oskrbi, ki jo sicer na področju elektrike tudi brez TEŠ premoremo v večini primerov. Država si mora prizadevati res za učinkovito omejitev rasti prometa z osebnimi vozili na vseh ravneh, na vseh področjih, saj nam narašča število vozil pa tudi izdatki, ki so s tem povezani tako na individualni ravni kot na ravni gospodinjstva kot na ravni države. Nekaj bo treba spremeniti, po eni strani so ukrepi seveda zastavljeni spodbujevalno v smeri večje uporabe javnega potniškega prometa in tukaj bom res prosil, da strokovne sodelavce, da pojasnijo, kako na to sledi uporaba alternativnih načinov prevoza. E mobilnost ima svoj poudarek na NEPN. Imamo tudi destimulacijo rabe avtomobila, ker brez tega pač ne bo šlo. Ukrepov, ki so zajeti v NEPN še zdaleč to niso zgolj omejevalni ukrepi in v javnosti se pojavlja veliko zavajajočih informacij v zvezi s tem. V prvi, v prvi vrsti gre skoraj povsod pri spornih vprašanjih najprej za preučitev in šele nato, če bi se izkazali pozitivni učinki. NEPN usmerja v uvedbo, pa tudi ponovno poudarjam, NEPN ima usmerjevalno naravo, ne izvedbeno in ne tehnično podrobno. Poudariti je potrebno tudi, da se prometna politika ne izoblikuje zgolj na podlagi kratkoročnih ukrepov, kar lahko razumemo, da NEPN je glede na šestletno časovno dimenzijo. Zato obveščam oziroma opozarjam, da je v pripravi tudi nova državna celostna prometna strategija, ki je bolj dolgoročna in bo dokončno oblikovana v naslednjem letu, torej v letu 2025, in bo prešla podobno strokovno politično razpravo, kot jo je prišel NEPN. V tem dokumentu bodo načrtovalci lahko bolj podrobno začrtali določene dolgoročne cilje in ukrepe, ki bodo na to vplivali. NEPN le postavlja okvir in usmerja.

Spoštovani poslanci, danes smo s strani ministrstva in tudi pooblaščenega izvajalca tukaj na voljo, da vam odgovarjamo na vprašanja v zvezi z NEPN. Pomembno pa je, da se res osredotočimo na naše napore in vprašanja in delo. Na to, kaj bomo storili v naslednjih letih, torej do leta 2030. Naslednji NEPN se bo pripravljal že čez štiri leta in bo zajel obdobje do celotnega naslednjega desetletja, do leta 2040. Danes si pa moramo odgovoriti na vprašanje, kam naslednje leto, kam leto po tem in kam do leta 2030.

Predlagani sklepi za ministrstvo seveda niso sprejemljivi, se pa zavedamo potrebe, da morda vprašanje termo divizije naslovimo na ločenem srečanju z vami.

Pa če mi dovolite še malo pokomentirati nekaj slajdov, ki so bili predstavljeni. Zdaj, če začnem pri energetiki, spoštovani poslanec Rosec, jaz ne vem, kaj točno je vaše sporočilo iz slajdov, ali naj nehamo delati obnovljive vire energije ali naj nehamo delati razogljičenje. Saj je vaša Vlada sprejela in v Državni zbor poslala podnebno strategijo, NEPN glede tega sledi sprejeti veljavni podnebni strategiji in tudi ostaja relativno neambiciozen, ko pridete do obnovljivih virov energije. Do leta 2030 naj bi dosegli le 30- do 50-odstotno pokritost iz obnovljivih virov energije v proizvodnji električne energije. Mi imamo že danes cel kup enih držav v Evropski uniji, ki presegajo to, tako da te pretirane ambicioznosti pa res ne morete očitati iz NEPN, vsaj jaz je ne vidim. Jaz upam, da obstaja nek nacionalni konsenz za razogljičenje, da po poti razogljičenja moramo iti. To pomeni, da pač od tega okvira, ki nam ga je dala dolgoročna podnebna strategija, ne moremo odstopati, in ta prehod je postopen, saj to je že dolgoročna podnebna strategija napovedala in PEN to temu sledi, izvaja. Ta prehod bo trajal 30 let, vmes bomo imeli cel kup enih tehnoloških preskokov, vmes bomo imeli še en cel kup izzivov do leta 2050, tako da NEPN glede tega res ne more, mislim da se ne more mu očitati, da je pretirano ambiciozen, če ne drugega, v luči primerjav z drugimi državami članicami. Vemo, da vsaj na področju obnovljivih virov energije ostajamo v spodnji tretjini držav po ambicioznosti.

Kar se tiče dobrobiti gospodarstva, uvozne odvisnosti in zgodbe okrog termodivizije. Ponovno, mi ne živimo več s socializmou, mi smo v tržni ekonomiji, država ne more graditi elektrarn, ne more določati cene, TEŠ je pač na trgu, in če TEŠ na trgu ne more preživeti, na trgu pa ne more preživeti, ker gospodarstvo ni pripravljeno plačati cene, ki jo, stroškovne cene, ki jo TEŠ zahteva, ker je ceneje uvažati, država ne more prisiliti gospodarske subjekte, da plačujejo ceno, ki bi pokrila Tešove stroške in tukaj, to je pač, ne vem, saj pravim, res ne vem kaj točno je bilo vaše sporočilo.

Kar se tiče javnega potniškega prometa, bom seveda prosila tudi strokovne, strokovno podporo ampak jaz upam, mislim zakaj, da bom pokazala zakaj pri NEPN že, v vsebini NEPN lahko najdete cel kup enih ukrepov, ki naslavljajo javni potniški promet in ne gre samo za parkirna mesta in da, upam pa, da prepoznate, da različni ukrepi seveda naslavljajo različne skupine državljanov. Nihče nikjer ne piše, da se bo nekdo iz Murske Sobote moral v Ljubljano s kolesom peljati, lepo vas prosim, no. Že danes pač imamo, v Ljubljani živi četrtina prebivalstva in verjetno se lahko strinjava, da je v Ljubljani pa kolo sprejemljiva alternativa avtomobilu, in da je treba naslavljati, to je ena masa prebivalstva, ena masa državljanov, in te državljane je pa treba naslavljati tudi z ukrepi, ki vodijo to, da zamenjaš avto s kolesom, ampak bom tukaj res prosila, če mi dovolite, bi predala besedo predsedniku oziroma koordinatorju strokovnega konzorcija naših nacionalnih inštitucij, da poda mogoče nekaj odzivov, pa potem, če bo treba, še generalnemu direktorju. Gospod Merše, lepo prosim, če lahko pojasnite par stvari.

Ja, hvala lepa in lepo, spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav v imenu konzorcija za pripravo posodobitve NEPN.

Aha, zdaj pa bo. Ja, se oproščam, ja. Se strinjam z vami in z izhodišči. Res se soočamo z zelo kompleksno problematiko, z velikimi izzivi in je res prav, da se o tem skupaj odprto pogovarjamo, ker mislim, da je to edini način, da pridemo do nekih skupnih sprejemljivih rešitev, ki so nujno potrebne in tudi v okviru priprave posodobitev NEPN smo vložili ogromno napora, da bi do takih rešitev prišli in jaz upam, da je, da bomo tudi po današnji seji skupaj lahko ugotovili, da pravzaprav nas ta dokument usmerja v neko novo, novo realnost, novo prihodnost, dejstvo pa je, da noben dokument ni popoln in ga seveda s skupnimi močmi lahko nadgradimo in izboljšamo.

Res bi pa, če se samo dotaknem nekaj teh ključnih pripomb, ki so bile postavljene. Promet, eden ključnih sektorjev, kjer imamo težave in tukaj je res NEPN sistematično gradi na številnih sklopih. In če se dotaknem samo tistega najbolj izpostavljenega, dejstvo je, da nekih, zmanjševanja osebnega potniškega prometa z osebnimi avtomobili, ki je za Slovenijo specifično, tega se zavedamo, tudi tukaj nismo radikalni, v naših projekcijah, ne radikalno ne zmanjšujemo tega, ampak je predpogoj temu, da dejansko vzpostavimo kvalitetne alternative na javnem potniškem prometu in drugih trajnostnih rešitvah in tukaj temu področju NEPN res namenja ključno pozornost, tako s stališča razvoja železniške infrastrukture, posodobitve potniškega kot tudi tovornega prometa na tem področju in pa seveda tudi posodobitve avtobusne infrastrukture, ki je ključna glede na specifiko Slovenije in pa vseh drugih multimodalnih rešitev brez katerih si nekega učinkovitega javnega potniškega prometa danes ne moremo predstavljati tako, da bi si res želel, da če se želimo kompetentno pogovarjati, da si pogledamo te predstavljene rešitve in se res o njih vsebinsko opredelimo, je pa, kot je bilo že rečeno, res, NEPN je usmerjevalni dokument si postavlja cilje, postavlja ključne usmeritve. Končna izvedbena raven, se pravi na kakšen način bomo pa to dosegli, je pa seveda prepuščena odgovornim nosilcem posameznih ukrepov, da dejansko presodijo kako do tega priti. Tako da, skratka toliko na kratko z moje strani. Kar se tiče prometne politike. Zares: Prvi ukrep je seveda omogočiti alternativo, potem pa preučiti tudi druge možnosti, da bi postopno spodbudili prehod na to alternativo, kjer je pa seveda, so določeni ukrepi, morda tudi nekoliko manj zaželeni, ampak tudi o teh ukrepih se bo treba odprto, strpno in konsistentno skupaj pogovarjati. Jaz bi morda na tej točki nehal, če verjetno bo pa še kasneje priložnost za kakšno dopolnilo.

Ja, hvala za besedo. Jaz bi samo dodal par detajlov še, no, o študiji obnašanja elektroenergetskega sistema, pa niti ni zdaj bistveno, ali v odsotnosti TEŠ v sistemu ali pa v primeru 100 procentnih obnovljivih virov energije, NEPN ni dokument v okvir, v okviru katerega se bi izdelovale študije obratovanja elektroenergetskega sistema. Take študije dela in jih je v preteklosti delal in jih še bo delal Eles, operater prenosnega omrežja. Zdaj od zadnje spremembe, je Eles kot družba tudi operater distribucijskega omrežja, tako da bo delal dva razvojna načrta za, kot strokovne podlage za ta dva razvojna načrta pa upošteva vse, kar se dogaja. Zakon o oskrbi z električno energijo v 49. členu določa, za prenosno omrežje bom zdaj povedal, za distribucijsko pa podobno. Razvojni načrt prenosnega sistema, Eles ga mora narediti vsaki dve leti za obdobje desetih let. To je zelo pomembno. Na trgu in sploh v državi se dogajajo velike spremembe, pa niso obnovljivi viri ali pa sončne elektrarne edina sprememba. Še kup drugih, zato je pač načrt desetletni, nujno ga pa posodabljati vsaki dve leti, poleg tega ga mora v devetih mesecih po sprejetju ali spremembi NEPN še vmes, ne glede na ti dve leti še enkrat posodobiti in prilagoditi. K temu načrtu, razvojnemu, daje soglasje Agencija za energijo, ki je neodvisni regulator trga za električno energijo, namen tega pa je, da namreč agencija določa v končni fazi, da skrajšam, višino omrežnine, ki jo odjemalci plačujemo za to, da se prenosno in distribucijsko omrežje lahko razvijata, vzdržujeta in gradita, in agencija je tista, ki na podlagi razvojnih načrtov oceni, kakšen mora biti skupni znesek omrežnine, ki se pobere Zakon zelo natančno določa, da razvojni načrt prenosnega sistema mora opredeliti glavno infrastrukturo za prenos električne energije, ki jo je treba v naslednjih desetih letih zgraditi ali posodobiti za zanesljivo oskrbo z električno energijo, varno delovanje omrežij in prilagajanje nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje elektrike iz OVE. Ne bom zdaj naprej bral, ampak notri je veliko teh stvari, kaj mora biti upoštevano in to seveda v vseh razvojnih načrtih, tudi v zadnjem veljavnem je upoštevano, tega pa Eles ne more narediti brez študij obratovanja sistema, ki jih redno dela. To, kar se tiče te študije no, pa da ne bom preveč zašel.

Kar se tiče preveč sonca v sistemu, se mi zdi, da, oprostite mi no, če bo to uporabil, to je osebno mnenje, to kreganje okrog oslove sence. Preveč sonca v sistemu ni problem, se pa strinjam z gospodom Roscem in s pobudniki današnje seje, da je problem premalo sonca pozimi, ponoči, takrat pa se moramo zanašati na plin, ampak preveč sonca poleti, podnevi ni problem, to tudi iz teh Elesovih študij izhaja.

Kar se tiče 100 procentne samooskrbe z električno energijo v letu 2040. 100 procentna samooskrba preprosto ni možna, ampak ne zaradi sončnih elektrarn, ampak zaradi velikih oziroma prevelikih blokov v sistemu. V sistemu, ki ima konico danes 150 megavatov, pozimi pa okrog 2000 megavatov, največji bloki v velikosti 600 oziroma 700 megavatov, da ne govorim o tisoč ali pa celo 1600 megavatih, če tak blok izpade za 1 uro, nismo sto procentno samooskrbni. 100 procentna samooskrba, ponavljam, ni možna zaradi prevelikih blokov v sistemu, ne pa zaradi razpršenih virov.

In še eno izjavo: če si uvozno odvisen, cene določa trg oziroma prodajalci, tudi če nisi uvozno odvisen. V Sloveniji imamo pa karkoli si o tem mislimo, lahko rečemo, žal, smo del enotnega evropskega trga in slovenski proizvajalci ne določajo cen za slovenske odjemalce, ampak jih določajo borzne cene, ki se oblikujejo na borzah v okolici Slovenije. Žal je temu tako. Hvala.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica, državna sekretarka, poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni. Eminentna in vplivna revija The Economist...

Se opravičujem, institucijo, ki se opravičujem. Ni problem, se opravičujem. Zoran Kus je moje ime, prihajam iz ZEGA.

Torej ponovno. Eminentna in vplivna revija The Economist je s svojo junijsko posebno številko naslovila Zora sončne dobe, v kateri navaja, da je sončna energija brez dvoma zmagovalec globalnega energetskega prehoda in razogljičenja, se z eksponentnim razmahom, rapidno padajočimi stroški in cenami ter s trajnostnim energetskim sistemom močno prehiteva celotno konkurenco. Proizvodnja sončne energije se podvoji približno na vsake tri leta, kar pomeni, da se je v zadnjem desetletju povečala za desetkrat, naslednje desetkratno povečanje pa bo že osemkrat preseglo proizvodnjo energije vseh jedrskih elektrarn na svetu in ta razlika eksponentno narašča. Če smo pred 20. leti potrebovali dobro leto, za gradnjo tisoč megavatov moči sončne energije, kar ustreza povprečni velikosti jedrske elektrarne, bo ta zmogljivost dodana tako rekoč letos vsak dan. To pomeni, da bomo zgolj v enem tednu zgradili več sončnih elektrarn, kot je moč novih jedrskih elektrarn, ki so bile dokončane v Evropi in v Ameriki v zadnjih 30. letih. Študije inštituta za novo ekonomsko razmišljanje univerze v Oxfordu, na katere se sklicuje, The Economist, kažejo, da bodo obnovljivi viri energije, predvsem sončna in vetrna s hranilniki in napravami za proizvodnjo vodika, ki so ključne zelene tehnologije, že v nekaj letih postali največji, najpomembnejši in najcenejši na planetu. Njihov eksponentni razmah prinaša najnižje stroške med vsemi viri in jasno predvidljiv trend padanja cen v zadnjih desetletjih povprečno za 10 odstotkov na leto. Nov, bolj zdrav, varen, trajnosten zeleni energetski sistem bo zagotovo mnogo cenejši kot nadaljevanje rabe fosilnih goriv in bistveno cenejši kot jedrski scenarij.

Podnebne, trajnostne, zdravstvene in družbene koristi pa bodo enormne. Hkrati sončna doba končno prinaša nujno demokratizacijo in digitalizacijo energetike, odnaša zastarele in preživele energetske prakse prejšnjega stoletja, visoke in monopolne cene ter odpravlja energetsko revščino na svetu. Nizke cene energije iz obnovljivih virov bodo odprle nove možnosti za tehnologije, ki do sedaj zaradi visokih cen energije niso bile konkurenčne, ali pa vrnitev energijsko intenzivne industrije, na primer pri nas aluminija, ki so jih visoke monopolne cene energije odgnale. Oxfordska študija z naslovom Empirično utemeljene tehnološke napovedi in energetski prevod, prehod, se opravičujem, predstavlja tri glavne scenarije energetskega prehoda. Scenarij hitrega prehoda predvideva odpravo fosilnih goriv do leta 2050, jedrske energije pa do leta 2060. Scenarij počasnega prehoda predvideva odpravo fosilnih goriv šele okoli leta 2070, scenarij brez prehoda ali business as usual, pa ohranja prevladujoči položaj fosilnih goriv tudi v prihodnjih desetletjih. Za primerjavo: študija predstavlja tudi scenarij jedrskega prehoda. Študija z natančnimi ekonomskimi modeli ugotavlja, da bo hitri prehod z obnovljivimi viri v primerjavi s stroški nadaljevanja rabe fosilnih goriv do leta 2050 prihranil najmanj 12 tisoč milijard dolarjev in več kot 37 tisoč milijard dolarjev, če bi se odločili za jedrski scenarij. Eksponentno zniževanje stroškov in cen obnovljivih virov energije predstavlja najbolj pomemben, edinstven in dramatičen trend v zgodovini energetike in hkrati vzvod, ki je omogočil njihovo absolutno zmago in skorajšnjo prevlado na svetovnem energetskem trgu. Glede shranjevanja energije Oxfordska študija za naslednje desetletje napoveduje znatno povečanje stroškovno učinkovitih in zadostnih zmogljivosti shranjevanja, ki se bodo povečevale skladno z novim energetskim sistemom ter strukturo energetskih virov. Predpostavlja, da bodo sistemi lahko shranili približno 20 odstotkov dnevne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, kar bo v celoti omogočilo izravnavo dnevnih nihanj ter zanesljivost in stabilnost novega energetskega sistema. Poxer-to-x tehnologija, ki temelji na elektrolizi, pa bo omogočila pretvorbo odvečne električne energije iz obnovljivih virov v zeleni vodik in nato v različna sintetična goriva kot metan, amonijak. Ta goriva bodo služila kot dolgoročni oziroma sezonski energetski zalogovnik ter se uporabljala v številnih industrijskih aplikacijah, procesih in transportu. Študija tudi navaja, da so stroški infrastrukture za prehod na obnovljive vire sicer precejšnji, toda poudarja, da jih bodo zagotovo več kot nadomestile mnogo nižje cene energije. Oxfordska študija jasno pokaže, da bo hitri prehod na obnovljive vire prinesel enormne koristi, ne le, da bomo uspešno razogljičili energetiko in s tem prispevali k bolj učinkovitemu spoprijemu s podnebno krizo, temveč bomo hkrati spodbudili trajnostni razvoj in hitrejšo gospodarsko rast ter povečanje bruto domačega proizvoda. Študija namreč jasno kaže, da takšen prehod ne bo le finančno nevtralen, ampak celo neto pozitiven. Glede na trend svetovnega razmaha obnovljivih virov energije do leta 2030, osnutek Nacionalnega energetsko podnebnega načrta Slovenije nakazuje zelo podcenjeni razmah sončne energije. V obdobju 2010 do 2020 je namreč povprečna letna stopnja rasti tako "company annual growth rate" kapacitet sončne energije na svetu presegala 29 odstotkov letno, kar predstavlja podvojitev vsaki dve in pol leti. Skladno s tem svetovnim trendom bi morala Slovenija kapaciteto sončne energije s 1100 megavatov v letu 2023 povečati na najmanj 5400 megavatov do leta 2030 in ne zgolj 2650 megavatov, kot navaja NEPN na strani 251. Do leta 2040 pa približno na 16000 megavatov, in ne zgolj na povprečno 5400, kot navaja NEPN. V nasprotnem primeru bo Slovenija močno zamujala priložnosti za razmah najcenejših energetskih kapacitet. Zaradi navedenih zanesljivih eksponentnih trendov relevantne konvergentne študije z veliko verjetnostjo navajajo drastično znižanje cen obnovljivih virov že do leta 2030. Svetovna cena sončne energije bo z današnjih 40 padla na 20 dolarjev na megavatno uro, vetrne energije s 40 na 30 dolarjev na megavatno uro, cena litijevih baterij s 130 na 60 dolarjev na kilovatno uro in cena zelenega vodika na optimalnih lokacijah seveda, z današnjih 3 na 1 dolar na kilogram. In tudi te cene bodo zaradi Moorovega zakona in eksponentno padajočih trendov že v nekaj letih praktično spet prepolovljene. Na drugi strani pa bo cena energije iz novih jedrskih elektrarn v zahodnih državah sveta in tudi za morebitno JEK 2 v Sloveniji v naslednjih desetletjih še vedno presegala, močno presegala 100 dolarjev na megavatno uro. Oxfordske in druge podobne študije kot na primer International Renewable Anergy Agency, IRENA Global system institute, University of / nerazumljivo/ Združenega kraljestva, The Rocky Moutains Institut RMI iz Združenih držav Amerike kažejo, da eksponentni razmah ključnih tehnologij obnovljivih virov energije v celoti sledi tako imenovani S krivulji. S krivulja je namreč vizualna predstavitev življenjskega cikla neke tehnologije ali izdelka, ki prikaže postopno uvedbo, kateri sledi eksponentna rast in se zaključi s tržno zrelostjo, optimalnim tržnim deležem in masovno uporabo. Enostavna ekstrapolacija nakazuje, da bodo ključne zelene tehnologije v tem desetletju se povzpele po najbolj strmem delu S krivulje z močnim eksponentnim razmahom in podvojitvijo kapacitet v zelo kratkih rokih največ do treh let in z rapidno padajočim trendom stroškov in cen. Zato se moramo kot človeštvo zavedati zakonitosti eksponentne funkcije in nujno prekiniti s prakso intuitivnega linearnega razmišljanja.

In zaključujem. Glavno strokovno in politično sporočilo predstavljenih novih oxfordskih študij in vseh drugih analognih študij jasno dokazujejo, da hiter prehod na obnovljive vire in raba zelenih tehnologij prinaša enormne prednosti: izboljšave, najnižje stroške in najnižje cene med vsemi viri energije in ostalimi zelenimi tehnologijami. Zaradi pospešenih inovacij in konkurence, nujno potrebnih podnebnih politik, eksponentnega razmaha ter rapidno padajočih trendov, stroškov in cen je scenarij takšnega prehoda mnogo cenejši kot nadaljevanje obstoječega sistema s fosilnimi gorivi ter bistveno cenejši kot jedrski scenarij. Obnovljivi viri so neizpodbitni in absolutni zmagovalec svetovnega zelenega energetskega prehoda ter razogljičenja energetike. Zato bi morala biti odločitev o morebitni gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem na posvetovalnem referendumu zelo lahka.

Hvala za pozornost. Celotno intervencijo, ki je nekoliko daljša od sedaj predstavljene, pa bom z veseljem poslal z elektronsko pošto. Hvala še enkrat za nekoliko daljši, intervencijo, pa se opravičujem.

Ja, najlepša hvala.

Besedo dajem vašemu sosedu, ki se je javil k besedi, izvolite, pa se predstavite za magnetogram, prosim.

Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

Jaz bom malo krajši od mojega kolega, namreč, mi imamo status društva v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja in pa seveda tudi status stranke v postopku za pripravo celovite prenove NEPN-a, tako da na tem področju NEPN-a smo že dejansko ves čas prisotni, zadnjih deset in več let.

Zdaj v komentarju, ki na dokument, ki ga je pred predložila SDS, bi samo na kratko povedal nekaj razmišljanj in sicer, beseda solarizacija izhaja iz fotografske tehnike in njen pomen v sklicu nujne seje ni razumljiv oziroma pojasnjen, tako da, ko smo iskali solarizacijo, smo pač iskali, kje je ta strokovna obrazložitev.

Potem, iz predlaganega gradiva SDS je pojasnjeno, da se največji delež OVE naslanja na sončno energijo, kar je povsem predvidljivo. Fotovoltaika je iz vidika cene, okoljske primernosti, hitrosti gradnje in družbene sprejemljivosti zelo primeren način zmanjševanja ogljičnega odtisa energetike v sodelovanju z drugimi ukrepi. Večji poudarek na soncu je razumljiv zaradi težav pri umeščanju vetrnih, vodnih, geotermalnih, biomasnih, jedrskih in drugih virov energije. Ne bi širil te teme, ampak problem, ki se pojavlja v slovenskem prostoru z njimi, ni med efekti in pa težave iskati lokacije je dejansko potreben posebne dejansko razprave tudi znotraj Državnega zbora in drugih inštitucij.

Naprej, sončna energija ne povzroča nestabilnosti omrežja, dokler je vključena in vodena v okviru sposobnosti omrežja. Oboje, priključevanje in obratovanje sončnih elektrarn je pod kontrolo. Ukrep pri gradnji baterijskih hranilnikov mikrosnčnih elektrarn v samooskrbi zgolj povečuje zanesljivost obratovanja samooskrbe in ne vpliva na delovanje razvodnega omrežja. Šele, ko bodo ti hranilniki povsem povezani v pametna omrežja, bodo lahko razbremenili distribucijsko in razvodno omrežje, nikakor pa ga ne bodo obremenili. NEPN predvideva dva scenarija: sto procentni OVE in OVE plus jedrska. Zato je treba pospešeno razvijati OVE. Če bo izbran jedrski scenarij ali ne, bo o tem, ali je treba v jedrskem scenariju upoštevati, da je raba jedrske energije dopustna le pod pogojem, da olajšuje uporabo nestalnih obnovljivih virov in da je ovira njegovega razvoja. V taksonomiji nedvomno piše jedrska energija z zagotavljanjem stabilne oskrbe s pasovno energijo olajšuje uporabo nestalnih obnovljivih virov energije in ne ovira njihovega razvoja, kot to zahteva člen 10., druga točka B uredbe Evropske unije iz leta 1920. Iz zapisanega sledi, da imamo, imajo obnovljivi viri prioriteto in jih niti jedrska energija ne sme ovirati. Predlagani sklepi o modeliranju elektrosistema o izračunu primerljivosti dviga deleža sončne, elektrike in optimizacije mobilnosti so dobrodošli, saj je vsak dodaten dokaz o primernosti posodobljenega koristen, tako kot je tudi, smatram, današnja seja zelo koristna.

Zdaj, na kratko bi pa samo dal še pobudo na osnutek predloga posodobitve verzija pet, to je ta zadnja verzija NEPN-a, ko govorimo o celoviti nacionalni energetski in podnebni načrtu. Lotil se bom le ene teme, in sicer v zvezi ekoloških gibanj. Že dalj časa spremljam področje področje elektromagnetnega sevanja, to je zapisano na strani 97, verzija, v peti verziji, kjer da pri izvajanju ukrepov NEPN-a premalo upoštevamo in se izvaja področna zakonodaja za omejevanje emisij v zrak, vode, tla in hrup, popolnoma pa minizira že obstoječi problem elektromagnetnega sevanja. To okoljsko področje še vedno zakonsko ureja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem življenjskem okolju iz davnega leta 1996, to pomeni, ta uredba je stara 28 let. Zastarela uredba o elektromagnetnem sevanju ne sledi priporočilom komisije Evropske unije, Svetovne zdravstvene organizacije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in številnim strokovnim študijem, inštitucijam in univerzam držav razvite Evrope, Avstralije, Kanade in ZDA. Uredba je tudi protiustavna -zakaj je protiustavna, lahko pozneje obrazložim. V osnutku predloga posodobitve verzije 5, v poglavju Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem je neresnično obstoječe, zapisano obstoječe stanje, in sicer je zapisano: opravljeni nadzori nad viri EMS, tako visoko- kot nizkofrekvenčni, ki so jih izvedle pooblaščene ustanove, so pokazale, da obremenitev okolja z EMS nikjer ne presega mejnih vrednosti, ki jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem življenjskem okolju. Namreč tu gre sicer za resnico, ki pa je treba tudi takoj dodati, da uredba, zastarela 28 let, govori o deset mikroteslah napram priporočljivih 0,4 mikrotesla, in to, če že matematično gledamo in v praksi, to pomeni, da ni upoštevano previdnostno načelo, da ni upoštevana tudi Aarhuška konvencija in da ljudje, ki imajo opravka s tem, imajo precej težav. Namreč bazne antenske postaje, ki so locirane v prvi coni, so že dovolj po tej stari zakonodaji, da so oddaljene 15 metrov od osnovnih šol, vrtcev in pa s strani, zabeleženi v zakonodaji, ali pa to, kar bi bilo priporočljivo, ker večina Evrope tudi upošteva 150 metrov pri daljnovodih, za 110 kilovatno 15 metrov, pri daljnovodih 220 kilovatov 25 metrov ta varnostna razdalja in pri 400 kilovoltnih daljnovodih 35 do 40 metrov, te razdalje so minimalne in sigurno povzročajo tudi vplive, zdravstvene in druge. Zdaj, mi nujno zahtevamo dobesedno, ker se s tem dejansko ogromno ukvarjamo, kabliranje daljnovodov 110 - to, kar počne vsa razvita Evropa - predvsem v urbanih naseljih, in pa tudi v tej prvi coni varovanja. Namreč v Švicarji imajo večinoma stvari kablirane, tako kot večina zahodne Evrope, in to ne samo zaradi sevanja, ampak predvsem zaradi turistične podobe pokrajine, tudi zaradi vetrolomov, snegolomov in pa seveda tudi sevanja. Končal bi s tem, da je potrebno tudi več nekako, da se inštitucije, ki bi skrbele in se v večji meri tudi reševale okoljske probleme, morale biti tudi bolj odprte. Namreč Forum EMS je, vodi oseba, ki je eden od vodilnih, ki opravlja meritve, ampak ta Forum EMS, ki ga postavlja vlada, še do zdaj ni odkril nobene nepravilnosti, in to je tisto. Tudi številni ljudje se obračajo na zveze ekoloških gibanj, enostavno ne moremo vse interese pokriti. Zato me veseli zapis v NEPN pod 3/6/2, ukrepi za zmanjševanje okoljske škode, preglednica ID 04, ki daje upanje za te pozitivne spremembe, ker je v tem dokumentu, je tudi že nekako zapisano, da bo v Sloveniji potrebno to področje nujno reševati in pa seveda tudi zakonodajo. Zato mi v Zvezi ekoloških gibanj predlagamo, da Ministrstvo za okolje in prostor že v letošnji jeseni odpre javno strokovno razpravo, ki se je že odprla pred šestimi leti pa potem dala v predal, je o noveli Uredbe o elektromagnetnem sevanju in da Državni zbor najkasneje prihodnje leto spomladi to uredbo na novo obravnava in pa seveda jo prilagodi tudi razmeram v, ne samo v Sloveniji, ampak tudi stanju v Evropi.

Za zaključek pa samo še eno, pač, za promet, eno dodatek. Namreč, ko smo gledali promet, pa vpliv prometa, smo ugotovili, da je letalski potniški promet zelo malo zabeležen oziroma sramežljivo, vsekakor pa predlagamo kot nevladna okoljska organizacija, da se tudi že v tem dokumentu tudi doda, da je vojaški letalski promet zaradi vojne v Ukrajini in Izraelu tisti, ki dodatno onesnažuje okolje, predvsem zrak in pa tla in da te onesnaževanja niso majhna. Namreč, po podatkih, naših, Zveze ekoloških gibanj, dnevno včasih preleti Slovenijo tudi po 200 vojaških letal in več, do svojih baz. Namreč, to je sicer kombinacija ekologije in pa vojske oziroma NATO pakta, vendar vseeno, ko smo Slovenija, je prihajala v NATO pakt, sem bil tudi sam povabljen na okrogle mize in tam je s strani NATO pakta bilo rečeno, da delajo veliko na področju varstva okolja in seveda to področje bo treba tudi videti na tej relaciji Nato pakt pa naše državne inštitucije, kaj to pomeni, tudi ti vplivi, vojne, neposredne, v Ukrajini in širše tudi za slovenski prostor.

Hvala.

Ja, hvala lepa.

Je še mogoče kdo od povabljenih gostov za besedo? (Da.)

Ja, izvolite.