Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Naj vam uvodoma pojasnim, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije, dr. Darija Krajčiča, kot podpredsednik odbora vodil sam.

Začenjam 21. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da se seje ne morejo upravičeno udeležiti: gospod Ivan Hršak in dr. Franc Trček, ter, da gospoda dr. Darija Krajčiča nadomešča Jože Lenart, med tem ko gospoda Andreja Rajha nadomešča gospod Andrej Šušmelj.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. V skladu z dogovorom med ministrstvi in 65. členom Poslovnika Državnega zbora, ki omogoča, da lahko med sejo spremenim vrstni red obravnave posameznih točk, bi začeli z obravnavo 2. točke dnevnega reda, to je zasedanje sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Torej prehajam na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 29. 11. 2018, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Prosim državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, gospoda Tilna Božiča, da nam predstavi izhodišča.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, hvala za besedo. Hvala vam in tudi kolegom iz drugega ministrstva za to možnost, da smo obrnili dnevni red.

Se pravi, jaz bom predstavil na kratko dnevni red zasedanja Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bo v Bruslju in to jutri. Kot običajno, so na dnevnem redu zanimive zadeve. Tako da, kot prva reč, predlog za direktivo Evropskega parlamenta in sveta o spremembi direktive 2004/377ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Ta predlog se nanaša na spremembo prilog in sicer prilog 1 in 3, predvideva pa znižanje mejnih vrednosti, izpostavljenosti delavcev za pet rakotvornih kemijskih agentov. In sicer kadmij, berilij, arzenovo kislino, formaldehid in 4,4-metilenbis. Ta zadnji je ena taka zanimiva – tako dva benzena pa take zanimive povezave – se pa uporablja v proizvodnji.

Ta reč - se pravi, Slovenija seveda podpira to, zaradi tega ker tudi izboljšuje pogoje pri delu. Morda se spomnite pred nekaj dnevi oziroma v teh dneh bo tudi v Uradnem listu objavljen en drugi – ena druga reč, ki se tiče nevarnih snovi. Včasih se to malo zameša, pa bi samo na to opozoril – gre za mejne vrednosti pri nevarnih snoveh, ki smo ga tudi z Ekonomsko-socialnim svetom uskladili in bo v kratkem objavljen. Tukaj gre pa za drugo zadevo, specifično, in nanaša se na rakotvorne oziroma mutagene snovi, katerim se tudi v zadnjem času daje veliko poudarkov.

Vsa vsebina je nekako utemeljena na zadnjih znanstvenih dognanjih in na analizah, ki so bile narejene. In kot rečeno uvodoma – Slovenija – se pravi, znižanje teh mejnih vrednosti seveda tudi podpira.

Naslednja reč, ki je na dnevnem redu, je uredba o ustanovitvi Evropskega organa za delo. Kjer bi se potrdil splošni pristop. Med prednostnimi nalogami Evropske unije je tudi, kot veste, poudarek na prostem gibanju državljanov Evropske unije, ki jim tudi omogoča, da živijo, delajo, študirajo in poslujejo po vsej Evropski uniji. Za prosto gibanje delavcev in svobodo opravljanja storitev v Uniji je seveda ključno, da so pravila o čezmejni mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti jasna in pravična. In se tudi učinkovito izvršujejo.

V zvezi s skladnostjo teh pravil izstopata dve težavi. Prva je neustrezne informacije, podpora in smernice za posameznike in podjetja v čezmejnem položaju. Ter tudi neustrezno sodelovanje med nacionalnimi organi pri izvrševanju pravil. V ta namen je komisija predlagala obravnavo predloga uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za delo, katerega glavni cilj je prispevati ravno k zagotavljanju pravične mobilnosti delovne sile na notranjem trgu. Namen predloga je bil izboljšati dostop posameznikov in delodajalcev do informacij, o njihovih pravicah in dolžnostih na področjih mobilnosti delovne in koordinacije sistemov socialne varnosti ter dostop do teh storitev.

Tudi potem nadalje okrepiti sodelovanje med nacionalnimi organi pri čezmejnem izvrševanju zadevnega prava ter tudi olajšati skupne inšpekcijske preglede in zagotoviti mediacijo in pomoč pri iskanju rešitev v čezmejnih sporih, na primer pri prestrukturiranju podjetij, ki zadeva več držav članic.

Komisija je vzpostavila svetovalno skupino, ki bi pomagala Evropski komisiji pri vzpostavljanju nove agencije. In komisija tudi želi, da bi organ začel delovati že leta 2019.

Slovenija – se pravi, stališče Slovenije je takšno, predlagano, da se predlog v celoti podpre in seveda tudi v delu, ki se nanaša na mediacijo.

Naslednja točka je predlog za ureditev v Evropskem skladu za prilagajanje globalizaciji. Evropska komisija je predlog uredbe objavila maja 2018. Sklad obstaja – posebni finančni instrument unije, ki omogoča, da reagira na nepredvidene razmere na trgih dela v državah članicah.

Cilj sklada je izboljšanja znanj in spretnosti ter zaposljivosti delavcev, ki so izgubili službo zaradi spremenjenih trgovinskih vzorcev, posledic finančnih in gospodarskih kriz in drugih vzrokov prestrukturiranja podjetij, kot so na primer digitalizacija in avtomatizacija. Predlog s tem razširja področja uporabe dosedanje uredbe iz leta 2013. Sprememba uredbe izrecno vključuje tudi vlogo sklada pri prispevku k načelom evropskega stebra socialnih pravic ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami, med državami članicami.

Predlog uredbe predlaga tudi spremembe meril za pomoč, in sicer – lahko rečemo temu v korist Slovenije – če bi se predlagani prag števila presežnih delavcev znižal z dosedanjih 500 na 250 presežnih delavcev in stopnjo sofinanciranja, ki se izenačuje z najvišjo stopnjo sofinanciranja iz Evropskega socialnega sklada plus za posamezno državo članico.

Kot rečeno – se pravi, pri tem skladu prihaja do nekaterih novosti v tem smislu, da se lahko aplicira v več situacijah, namenjenih bo tudi nekaj malega, vsaj glede na obseg, ki mu je namenjen, teh sredstev. V preteklosti je prišlo do manjše korekcije, če se spomnite, vezane na to, ko je nastopila kriza, da se lahko tudi za tiste namene ta sredstva uporablja. V preteklosti za Slovenijo ni bilo tako zanimivo, ker smo preko drugih skladov lahko bili deležni bistveno višjega odstotka sofinanciranja. Recimo, Ekonomsko-socialni sklad – tam 85 %, tukaj pa smo govorili o, recimo, tam okrog 60 %. Ampak s tem, ko Slovenija postaja vse bolj razvita, tudi ti mehanizmi postajajo bolj zanimivi za nas, posebej pa s temi, lahko rečemo za nas gledano izboljšavami, ko gre v bistvu za manjša, lahko v primeru tudi za manjše viške presežnih delavcev kot je bilo to v preteklosti.

Slovenija predlog uredbe podpira in se strinja tudi, da se uredbe časovno ne omeji in veže na obdobje večletnega finančnega okvirja.

Od tu naprej – naslednja točka glede predloga direktive svetov o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Tu gre za zelo – izkazalo se je vsaj tako za zelo zahtevno tematiko, zato gre za poročilo o napredku. Svet se bo seznanil s poročilom o napredku pri obravnavi predloga direktive, ki ga je komisija sprejela in s katerim naj bi zaščito pred diskriminacijo zaradi evre ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti razširili še na druga področja poleg zaposlovanja. S predlagano horizontalno direktivo o enakem obravnavanju, bi dopolnili veljavno zakonodajo skupnosti na tem področju in prepovedali omenjene vrste diskriminacije na področjih socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom, izobraževanjem ter dostopom do blagajn storitev, tudi stanovanj.

Med dosedanjo obravnavo predloga se je izkazalo, da imajo v zvezi s predlogom države veliko pomislekov. Vse države imajo, vključno s Slovenijo splošne priučitvene pridržke. Doslej obravnava predloga še ni napredovala toliko, da bi omogočala nadaljnjo odločanje, zato so bila za dosedanja zasedanja EPSCO pripravljena zgolj, kot omenjeno, poročila o napredku.

Naslednja točka – Evropski semester za leto 2019. Tukaj se bo opravila razprava o Evropskem semestru na osnovi jesenskega svežnja dokumentov – tukaj govorimo o letnem pregledu rasti, o poročilu o mehanizmu opozarjanja, o osnutku poročila o zaposlovanju in tudi priporočilu za Evro območje, ki jih je Evropska komisija objavila 21. novembra in jih bo na zasedanju tudi predstavila.

Za enkrat bi bilo to to, za vaša vprašanja sem pa seveda na razpolago tudi tukaj s sodelavko. Hvala.

Zahvaljujem se državnemu sekretarju za izčrpno poročilo. Sedaj pa dajem oziroma prosim še državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje, mag. Pio Vračko, da nam predstavi izhodišča.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, hvala lepa. Predstavila bom še zdravstveni del zasedanja Sveta EPSCO, ki bo potekal 7. decembra 2018. Na zasedanju bosta obravnavani samo dve točki. Prva se nanaša na cepljenje, druga pa je točka razno v okviru katere bo predvsem poudarek o razpravi o uredbi HTA – Health Technology Assessment oziroma presoja zdravstvenih tehnologij.

Če najprej opišem prvo točko. Gre za obravnavo tematike sodelovanje proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. V okviru te točke je najprej predviden sprejem priporočil o okrepljenem sodelovanju pri boleznih, ki jih je mogoče preprečiti s cepivi. Priporočilo naslavlja države članice EU in komisijo k ukrepom na področju cepljenja in tako ključne izzive na področju cepljenja, zagotavljanja pri cepljenosti, odklanjanja cepljenja, slabše zdravstvene pismenosti na področju cepljenja v splošni javnosti in znanja zdravstvenih delavcev pa tudi dejanske ovire, ki naslavljajo nezadostno preskrbo s cepivi. Posebno pozornost posveča poenotenju priporočil osnovnega programa cepljenja otrok, beleženju opravljenih cepljenj ter povečanju dostopnosti informacij o precepljenosti posameznika. Poudarek je na tem, da bi lahko države članice EU te informacije med seboj izmenjevale.

Priporočilo predvideva tudi možnost ustanovitve evropskega sistema za izmenjavo informacij o cepljenju, da bi se pripravile smernice o skupnem razporedu cepljenja v Evropski uniji, potem, da bi se pripravila evropska knjižica o cepljenju ter spletni portal za zanesljivimi in posodobljenimi informacijami o koristi in varnosti cepiv. Cilj tega predloga je okrepiti sodelovanje in usklajevanje med državami Evropske unije, industrijo ter drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z namenom, da se poveča stopnja precepljenosti, da se spodbudi možnost poenotenja razporedov cepljenja v EU in da se podpre naklonjenost cepljenju, pa tudi da se podprejo raziskave in razvoj cepiv. Tukaj stališče, predlagamo stališče oziroma zagovarjamo stališče Republike Slovenije, da podpiramo predlog priporočil Sveta EU o okrepljenem sodelovanju v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, saj priporočila poudarjajo pomembnost cepljenja kot enega od najbolj učinkovitih in varnih javnozdravstvenih ukrepov. Številne ukrepe izmed predlaganih v Sloveniji že izvajamo, pomembno je pa tudi, da se zavedamo, da imamo v Sloveniji še vedno ustrezno visoko stopnjo precepljenosti, kar pa ni stanje v številnih drugih državah članicah Evropske unije, torej v Evropi po državah članicah je stanje zelo različno. Sledila bo še izmenjava mnenj glede zadržanosti do cepljenja na ravni EU, kakšni so izzivi in možnosti v digitaliziranem svetu. Tukaj je navedena namera komisije o obravnavi problematike nezadostne precepljenosti, ki jo povzroča tudi v zadnjih letih bistveno povečano gibanje ljudi preko mej Evropske unije, in za ta namen se iščejo rešitve, vključno z razvojem skupne evropske knjižice oziroma nekakega potnega lista državljanov o cepljenju, ki pa bi bil povezan z elektronskim informacijskim sistemom za imunizacijo in za katero bi bila priznana tudi čezmejna uporaba. Tema je aktualna predvsem v povezavi z bistvenim porastom oziroma lahko govorimo že skoraj o izbruhu nekaterih bolezni, ki se jih da uspešno preprečevati s cepljenjem. To je bila 1. točka na temo celjenja.

2. točka pod točko Razno o uredbi o vrednotenju zdravstvenih tehnologij. Tukaj gre pa za nujen korak naprej iz prostovoljnega v bolj obvezujočo obliko sodelovanja med državami članicami EU, kjer menimo, kjer ima Slovenija stališče, da načelo subsidiarnosti in sorazmernosti ne bi smelo biti problematizirano v takšnem obsegu, kot se je izkazalo na zasedanjih delovne skupine Sveta za zdravila in medicinske pripomočke. Razprava pod to točko sicer ni predvidena, vendar v kolikor bo razprava vendarle potekala, bo Slovenija ponovila stališče do te uredbe, in sicer stališče Slovenije je, da podpira osnovne namene in cilje predloga Uredbe o HTA, po kateri se z novimi pravili uvede trajno in zavezujoče sodelovanje na ravni EU na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij. V okviru točke Razno pa bodo sledile še druge informacije komisije in avstrijskega predsedstva, na koncu pa bo romunska delegacija predstavila še svoj program predsedovanja, s katerim začne s 1. januarjem 2019.

Hvala lepa.

Tudi državni sekretarki se zahvaljujem za poročilo oziroma izhodišča.

Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo?

Besedo ima poslanka Nataša Sukič.

Ja, najlepša hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani, lep pozdrav.

Zdaj, jaz sem zdaj malo sledila temu vašemu predstavitvi, pa me zanima, ne vem, a sem kaj preslišala, nič ni bilo povedanega o točki 8 in 9, priporočilo Sveta o socialni zaščiti za delavce in samozaposlene in pa sklepi Sveta o enakosti spolov, mladih in digitalizaciji. Zanima me tudi pri točki 6, predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero in prepričanje, invalidnost, starost in spolno usmerjenost. Ste omenili, da se tukaj malo vendarle zatika, da so države vključno s Slovenijo vložile splošne proučitvene pridržke, pa me zanima, kateri so ti pridržki, zakaj je to tak problem, namreč ta predlog te direktive zelo pozdravljamo v Levici, se nam zdi izjemnega pomena. Me pa zanima, zakaj se ravno pri teh zadevah stvari zatikajo? Kje so tisti problemi? Zdaj pri točki 8 in 9 mi boste pa pač povedali, ker to bi mi seveda z veseljem v Levici pozdravili jasno, čim gre za socialno zaščito delavcev in zaposlenih, samozaposlenih, ki jim je treba urediti status in pravice socialne in tako naprej. Na tem itak delamo tudi v sami Sloveniji. Zdajle me zanima, kaj je s tem zaenkrat.

Kar se tiče, aha, tega sodelovanja proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepivom, to seveda jasno zelo pozdravljamo. Vemo, do kakšnih raznih interpretacij lahko prihaja, do kakšne tudi tabuizacije cepljenja v zadnjem obdobju. In seveda se strinjamo, da je treba mogoče tudi ljudi ozaveščati, jim povedati, tistim, ki so skeptični, kakšen pomen ima cepljenje, kakšna so tveganja, če otrok ne cepimo in tako naprej. Skratka, ljudem je treba povedati, da je vendarle treba malo bolj zaupati v stroko, znanost in v splošno dobro. Tako da toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Ne. Potem dajem besedo najprej gospodu Tilnu Božiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ponovno hvala za besedo.

Začel bi s 6. točko, se pravi to, kar je vaše vprašanje glede splošnega proučitvenega pridržka. Zdaj, v čem so težave, na katere se opozarja. So na nek… Lahko rečemo, nekatere so bolj take splošne, mislim, večinoma ste rekli, da gre za splošni pridržek, gre za splošne reči. Tako da, če začnemo na začetku. Pomisleki se začenjajo že pri osnovah, se pravi glede pristojnosti, kdo bo kaj delal, kdo bo kaj prevzel. Od tu naprej potem tudi pravna gotovost, se pravi, kako bi bile takšne določbe opredeljene, da bi imele poleg, se pravi, pravnih učinkov, če rečemo temu, tudi učinke v praksi. Potem glede subsidiarnosti in sorazmernosti, tukaj govorimo predvsem o tem, kaj je v pristojnosti, se pravi, držav članic, ker nekatere seveda ocenjujejo, da so stvari v njihovi nacionalni pristojnosti in da bi morebiti delno ta zadeva lahko posegla na njihovo področje. Od tu naprej pa seveda tudi tisto, kar je običajno zelo pomembno za to, da neka črka, ki se znajde na papirju, zaživi tudi v praksi, so finančne posledice. Se pravi, ko se pogovarjamo o vseh teh zadevah, ko smo govorili prej, se pravi vidik socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom, z vidika izobraževanja, dostopa do blaga in storitev in tudi, kot prej omenjeno, tudi do stanovanj, recimo socialnih in tako naprej. Tako da tu gre za neke, bi rekel jaz, pomisleke, ki kažejo na to, da bo treba se še o tem pogovarjati. Nerodno je, da to že toliko časa traja, ampak glede na trenutno sliko zna biti, da bo to tudi še nekaj časa trajalo, in verjetno čaka, se pravi, predvsem na iznajdljivost in prodornost naslednjih držav, ki bojo temu predsedovale, da naredijo en malo večji premik na tem področju. Trenutno za to, lahko rečemo, skrbi Avstrija, ki je naredila nekaj pospeška, ampak še vedno ostajamo pri poročanju o napredku. To je dejstvo. Od tu naprej potem glede dodatnih 2 zadev, se opravičujem, da jih prej nisem na njih še posebej opozoril. Gre, se pravi, priporočilo o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite. Ta reč, če jo zelo praktično pogledamo, bistvenega vpliva na našo ureditev ne bo imela. Razlog je pa naslednji. Primerjalno gledano med državami ostajajo kar velike razlike med tem, kakšne pravice, se pravi socialne in tako naprej, imajo samozaposleni. Pri nas je, kakorkoli čudno se to morda sliši, primerjalno z drugimi državami to relativno solidno urejeno. Zaradi tega iz tega predloga ne gre pričakovati, da bo kakšna takšna prebojna novost za naš pravni sistem. Dejstvo pa je, da mi, tudi kot država, se pravi nacionalno oziroma tudi mi kot ministrstvo in povezano s tem vlada, temu področju posveča posebno pozornost, se pravi, v tem trenutku je v izvajanju tudi ena raziskava, ki se tiče prekarnosti, da ugotovimo, se pravi, te pravne vidike, pa tudi praktične, da bomo znali to pravilno naslavljati. V tem primeru gre pa seveda za priporočila, Slovenija seveda ta priporočila sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih(?) oseb do socialne zaščite seveda podpira in bo verjetno to del nekega širšega gibanja, ki se je končno na, lahko rečemo, na evropski ravni tudi okrepilo, da je treba pazit tudi na vse te neke nove oblike, nove poslovne modele, ki se pojavljajo na trgu dela.

Od tu naprej tudi še zadnja točka, se pravi 9. – sklepi sveta o enakosti spolov mladih in digitalizaciji. Tu gre za več sklepov, ki jih je pripravilo tole avstrijsko predsedstvo in se nanašajo na enakost spolov mladih in digitalizacijo. Sprejema se v okviru pregleda, kako države članice in institucije Evropske unije izvajajo Pekinška izhodišča za ukrepanje s posebnim poudarkom na ključnem problemskem področju, to je področje L(?) – deklice.

Zdaj, če gremo na kratko skozi te predloge sklepov. Prvi je, da se podpira mlade pri krepitvi digitalne usposobljenosti in samozavesti pri uporabi digitalnih tehnologij, pa tudi pri pridobivanju medijske pismenosti. Od tu naprej, naslednji sklep, da spodbujajo in krepijo enakost spolov in digitalne kompetence v izobraževanju, 3. sklep je, da se enakost spolov znova uvrsti med prednostne naloge Evropske unije in vzpostavijo redne izmenjave med ustreznimi akterji na vseh ravneh, ker konec koncev gre za horizontalno temo. Naslednji sklep je, da se izvajajo raziskave, sprejmejo ukrepi in zagotovijo finančna sredstva za aktivno oblikovanje digitalnih sprememb ter izkoristijo potencial digitalizacije tako, da spodbujajo enakost spolov ter opolnomočenje in udeležbe žensk, deklet in mladih in nazadnje, da se redno spremljajo predlagani kazalniki za sistematično spremljanje napredka.

Se pravi, vsi skupaj so nekako usmerjeni v te skupine, vezani na digitalizacijo in vezani na to, da je treba, se pravi, to spremljat, zaradi tega, da potem lahko tudi konec koncev ugotavljamo, kakšen je napredek na tem področju.

Slovenija te sklepe podpira, gre za nekako, če pogledamo, dokaj praktičen pristop, da bomo vsi vedeli pri čem smo, to je pa na kratko vse. Hvala.

Preden nadaljujemo, naj vas najprej obvestim, da poslanca Ivana Hršaka nadomešča poslanec Jurij Lep.

Zdaj pa bi dal najprej še državni sekretarki, potem pa vam kot nekakšen odziv. Besedo ima mag. Pia Vračko, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje. Prosim.

Hvala lepa.

Razumela sem od gospe Sukič predvsem strinjanje in priznavanje, da dajemo veliko pozornost cepljenju, predvsem pa, da ste prepoznali potrebno, da je treba kontinuirano ozaveščati ljudi o prednostni cepljenja in predvsem tudi o tveganjih, ki so povezana s tem, če se ljudje, pa predvsem tudi otroci ne cepijo. Rada bi odgovorila, da se tega zavedamo, zelo dobro se zavedamo pomena ozaveščenosti ljudi in za ta namen tako Ministrstvo za zdravje kot Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa tudi kar lepo število nevladnih organizacij imamo v Sloveniji, ki jih tudi Ministrstvo za zdravje podpira, tako da s skupnimi močmi izvajamo kampanje in tudi druge promocijske akcije za ozaveščanje prebivalstva o pomenu cepljenja.