Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, ostale prisotne!

Pričenjam 48. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Suzana Lep Šimenko in Franc Rosec. Na seji kot nadomestne članice oziroma člani odbora s pooblastilom sodelujejo: Sara Žibrat namesto Jerneja Žnidaršiča, Jožef Jelen namesto Franca Breznika, Bojan Podkrajšek namesto Tomaža Lisca in magister Darko Krajnc namesto Tineta Novaka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REVIDIRANJU, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance ter Zakonodajno-pravne službe. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zahtevo za sklic nujne seje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je tekel od začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 17., 20., 22., 23., 24., 34., 35., 37., 38., 42., 45., 49., 53. ter 65. členu predloga zakona. Amandmaje boste prejeli na mizo, da boste lahko sledili razpravi.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju, se v slovenski pravni red delno prenašajo določbe EU Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, bolj znane kot CSRD. Direktiva CSRD prinaša novost pri načinu poslovnega poročanja družb. Praviloma bodo velike družbe ter male in srednje velike družbe, ki so izdale vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, poleg poslovnega poročila in poročila o finančnih rezultatih dolžna poročati oziroma pripraviti tudi poročilo o njihovem vplivu na okolje in družbo ter o vplivu okolja in družbe na njih. Direktiva je bila sprejeta kot odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe in družbena neenakost, hkrati pa odraža spremenjena pričakovanja vlagateljev, potrošnikov in širše družbe glede informacij, ki jih objavljajo družbe o svojem poslovanju.

Predlog zakona, ki je danes predmet obravnave, prenaša del CSRD določb, ki so vezane na izdajanje zagotovil o trajnostnosti. Drugi del določb te direktive pa se prenaša s Predlogom zakona o gospodarskih družbah, ki je prav tako že v zakonodajnem postopku. Novela ZGD bo podrobneje določala, za katere družbe velja obveznost poročanja o trajnostnosti in obveznost revidiranja, kakšno vsebino mora imeti poročilo o trajnostnosti ter kako mora biti to poročilo pripravljeno. S predlogom novele Zakona o revidiranju pa se ureja zagotovila, ki jih da revizor o trajnostnosti obveznosti revizorjev, kvalifikacije revizorjev in nadzor nad revidiranjem poročil o trajnostnosti. Kar predstavlja poročanje o trajnostnosti tako za podjetja kot tudi revizorje velik izziv. Se spremembe, kot tudi izhaja iz CSRD, uvajajo postopno. Nekatere velike družbe bodo tako morale začeti poročati o trajnostnosti že za poslovno leto 2024, torej bo prvo poročilo izdano v letu 2025. Male in srednje velike družbe pa bodo pričele s tovrstnim poročanjem za poslovno leto 2026, torej bodo prvo poročilo izdale v letu 2027. Postopnost je predvidena tudi na področju revidiranja poročil o trajnostnosti in sicer do leta 2028 bodo revizorji podali le omejena zagotovila o zanesljivosti informacij v teh poročilih. Revizijski postopki bodo v tem obdobju manj obsežni, saj bo revizor izrazil manjšo stopnjo zagotovila, kot to velja za sprejemljivo zagotovilo ali revidiranje finančnih izkazov. Podrobnejša merila glede poročanja o trajnostnosti se za majhne in srednje velike družbe še vedno oblikujejo in bodo dokončno določena v standardih, ki jih za poročanje na podlagi CRSD pripravlja Evropska komisija. Na podlagi trenutnih informacij lahko za manjše družbe pričakujemo krajša poročila, izjeme od nekaterih zahtev in uporabo digitalnih platform. Predlog zakona ureja tudi nekatera druga področja, ki se nanašajo na pristojnosti in delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, ter odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti obstoječega zakona.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je koalicija k predlogu zakona vložila več amandmajev, s katerimi Vlada soglaša. Ti so bodisi redakcijske narave bodisi odpravljajo nekatere nedoslednosti oziroma izboljšujejo jasnost besedila. Določbe zakona opozorili bi predvsem na amandma k 24. členu predloga zakona, ki omogoča agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, da revizijski družbi odobri ne revizijske storitve, ki presegajo 70 procentov plačil za revizijo računovodskih izkazov. Revizijska družba lahko torej preseže 70-procentno kapico, a le izjemoma, če iz izkazanih razlogov izhaja, da prekoračitev ne bo vplivala na neodvisnost revidiranja. Takšno ureditev omogoča tudi evropska uredba v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa.

Spoštovani! S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju bodo postavljeni temelji za poročanje o trajnostnosti skladno z EU predpisi, s čimer se želi povečati zaupanje vlagateljev oziroma potrošnikov v delovanje gospodarskih družb skladno z globalnimi trendi trajnostnega poslovanja. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Damjana Mlakar.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in podala pisno mnenje. V okviru splošnih pripomb smo opozorili, da je predlog zakona vsebinsko povezan s predlogom Zakona o gospodarskih družbah, ki je prav tako v zakonodajnem postopku. Oba namreč zagotavljata prenos in izvajanje direktive EU, ki ureja pravila za poročanje podjetij o trajnostnosti. Zato bi bilo treba po mnenju ZPS zaradi notranje skladnosti veljavne ureditve in v izogib nastankom pravnih praznin zagotoviti njuno začasno uveljavitev. Z zakonodajno tehničnega vidika smo opozorili, da je v predlogu zakona na več mestih predlagana sprememba celotnih členov veljavnega zakona. Čeprav se spreminja oziroma dopolnjuje le manjši del besedila. Tak pristop je neustrezen, saj iz predloga zakona tako niso razvidne spremembe, ki jih je mogoče ugotoviti šele z natančno primerjavo veljavnega in novega besedila člena poleg tega pa predlog zakona vsebuje že uveljavljene rešitve v enakem besedilu, kar pomeni, da Državni zbor ponovno odloča o že sprejetih rešitvah.

Glede pripomb k posameznim členom bi izpostavila ureditev novega nadzornega ukrepa pogojnega odvzema dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja. V 44. členu v mnenju smo opozorili na nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti ureditve tega ukrepa, pri čemer je bistvena pomanjkljivost v tem, da določba ne vsebuje pogojev oziroma meril za izrek pogojnega odvzema dovoljenja, zaradi tega je odločitev o tem, ali se za isto kršitev izreče najstrožji ukrep ali zgolj ukrep opozorilne narave, prepuščena prosti presoji agencije, kar je po oceni ZPS sporno z vidika načel pravne države iz 2. člena Ustave. V zvezi s tem členom amandma ni vložen, vse ostale pripombe ZPS pa so s predlaganimi amandmaji poslanskih skupin po večini ustrezno upoštevane oziroma so bila dana tudi pojasnila predlagatelja. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Kdo temu nasprotuje?

Gospod Rado Gladek, izvolite postopkovno. Izvolite.

Hvala za besedo.

Rečeno je bilo, da so k predlogu zakona vloženi amandmaji, in rečeno je bilo, da jih bomo dobili na mizo, tako da pred začetkom razprave bi mi te amandmaje morali imeti, ker drugače težko razpravljamo.

Kakšen je vaš predlog?

Ja, prekinitev seje. Dokler ne dobimo amandmajev na mizo.

Da damo prekinitev. Za koliko? Za 10, 15 minut? Pa da boste lahko pogledali. / oglašanje iz dvorane/ No, saj pravim… Nevenka, ali kaj veš? So v tisku? / oglašanje iz dvorane/ Potem pa dajmo - prosim? - dajmo za 10 minut pavze, da bodo dostavili.

Nadaljujemo ob 9.20.

(Seja je bila prekinjena ob 9.10 in se nadaljevala ob 9.29.)

Nadaljujemo s prekinjeno sejo in prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Rado Gladek, izvolite.