Spoštovani gostje, spoštovani zbrani, spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 4. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vse vabljene in seveda tudi ostale prisotne.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji članice in člani tega odbora. Kolega Boštjana Koražijo bo tukaj zamenjal Primož Siter, ki ga pozdravljam, in kolega Predraga Bakovića bo zamenjala mag. Bojana Muršič, ki jo prav tako lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem 28. novembra 2018 ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka – Poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. v letu 2016, EPA 2322-VIII – seznanitev z realizacijo sklepov.

2. točka – Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. v letu 2017, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, EPA 224-VIII.

3. točka – Pobude in vprašanja članov odbora.

6. 12. 2018 ste prejeli predlog za razširitev dnevnega reda, in to s točko A1. Pobuda Obrtne zadruge je Magro Grosuplje za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 48.a člena ter prve alineje četrtega odstavka in petega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah (ZZad) (Uradni list Republike Slovenije, št. 97/09 - uradno prečiščeno besedilo) (U-I-121/16).

Predlagamo, da odločamo o predlagani razširitvi. Torej, dal bom to razširitev na glasovanje.

Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Tako prehajam na obravnavo A1 TOČKE DNEVNEGA REDA – POBUDA OBRTNE ZADRUGE MAGRO GROSUPLJE. Prejeli ste naslednje gradivo: Pobudo z dne 28. avgusta 2018, ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli varovani predal v sistemu Udis, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 18. oktobra 2018 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 5. decembra 2018.

K obravnavi te točke ste vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zakonodajno-pravna služba.

Uvodno pojasnilo – pobudo za oceno ustavnosti Državnemu zboru kot nasprotnim udeležencem v postopku z dne 28. avgusta 2018, postavilo(?) Ustavno sodišče. S pridobitvijo obeh mnenj - Zakonodajno-pravne službe in Vlade, so bili izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na tej seji odbora.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Janja Sosič? Želite? Ni problema. Izvolite, gospa Janja, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Torej, pobudo za presojo ustavnosti Zakona o zadrugah so vložile nekatere obrtne zadruge, ki so bile ustanovljene pred uveljavitvijo Zakona o zadrugah leta 1992 in tudi nekateri člani teh obrtnih zadrug.

Izpodbijajo določbe zakona, ki določa in(?) nerazdeljiv kapital zadruge, ki ga morajo te izkazovati ločeno od ostalega premoženja in ki se ne sme niti ob prenehanju članstva, niti ob prenehanju zadruge razdeliti med člane zadruge. V primeru prenehanja zadruge se to premoženje izroči zadružni zvezi, v katero je zadruga včlanjena, če pa, ob prenehanju ni članica nobene zadružne zveze, pa prav tako te določbe določajo, katero zadružno zvezo se določi.

Gre za prehodno ureditev zakona in se nanaša na zadruge, ki so bile ustanovljene oziroma so poslovale v času veljavnosti predhodnega pravnega režima in gre za premoženje, ki je nastalo v zadrugah do uskladitve njihove organiziranosti z zveznim Zakonom o zadrugah oziroma do tega zakona, razen tistega premoženja, ki je bilo deljivo med zadružniki po predpisih in splošnih aktih.

Pobudniki menijo, da izpodbijana ureditev neposredno posega v njihov pravni položaj, ker protiustavno omejuje njihovo pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, zaradi nejasnosti in nedoločenosti naj bi / nerazumljivo/ sporočil z 2. členom Ustave, zaradi kršitve načela enakosti pa v nasprotju s 14. členom Ustave.

Pri presoji izpodbijanih členov je po našem mnenju potrebno upoštevati značilnost zadruge. Zadruga je namreč organizacija v naprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov in to pomeni, da člani ne zasledujejo zgolj cilja udeležbe pri dobičku, temveč je za njih pomembno predvsem gospodarsko sodelovanje članov.

Samostojni obrtniki, delavci in občani so se v skladu s prejšnjim obrtnim zakonom iz leta 1988 za zadovoljevanje svojih potreb in uresničevanje svojih interesov, so prostovoljno združevali svoje delo in sredstva.

Člani zadrug, ne po prejšnji in ne po sedanji ureditvi niso bili upravičeni dodelitve določenega dela premoženja zadruge, niti niso do njega imeli pričakovanih pravic. Seveda pa imajo člani zadruge v času delovanja zadruge koristi od tega premoženja, saj se to lahko uporabi za poslovanje zadruge. Zakon le prepoveduje razdelitev teh sredstev med zadružnike.

Potrebno je še poudariti, da so k dohodkom zadruge pomembno prispevali tudi delavci, ki so bili v skladu s 70. členom enakopravni zadružniki in so skupaj z njimi tudi odločali o upravljanju zadruge.

Zaradi tega se ne zdi nelogična in nerazumna ureditev, da se del tega premoženja ne deli.

S četrtim odstavkom 74. člena zakona se ne omejuje svobodna gospodarska pobuda pobudnikov, saj izpodbijane določbe zakona določajo le poseben režim za ta del tako imenovanega nerazdeljivega zadružnega kapitala ter podrobneje določajo subjekt, na katerega se to premoženje prenese ob prenehanju zadruge.

Kar se tiče nerazdeljivega premoženja, ga seveda ni mogoče enako obravnavati, saj zadruge, ki so ustanovljene po uveljavitvi Zakona o zadrugah, tega premoženja nimajo. To premoženje je nastalo kot družbena lastnina, k nastanku katerega so prispevali tako delavci kot zadružniki. In zadruge, ustanovljene pred Zakonom o zadrugah, glede tega premoženja niso na slabšem, temveč so po našem mnenju celo v boljšem položaju, ker lahko to premoženje uporabljajo za financiranje skupnega poslovanja zadruge in njenih članov.

Menimo tudi, da zadrug ni mogoče enačiti z gospodarskimi družbami, saj se gospodarske družbe ustanavljajo izključno zaradi ustvarjanja dobička, zadruge pa za opravljanje takih dejavnosti, ki vsaj niso pretežno pridobitne, so pa namenjene zadovoljevanju potreb članov zadruge.

Ni tudi mogoče enačiti položaja gospodarskih subjektov v času rednega poslovanja in v času postopkov insolventnosti. V primeru, da zadruga ni bila članica nobene zadružne zveze, zakon predvideva, da se to nerazdeljivo premoženje prenese na zadružno zvezo, ki združuje zadruge z enako ali podobno dejavnostjo.

Pojem razvoj zadružništva je po našem mnenju določljiv. Glede statusa prenesenega premoženja pa menimo, da iz zakona izhaja, da mora ta tudi ob prenosu na drugo zadrugo ozirom zadružno zvezo ostati nerazdeljeno in da se ne sme deliti med zadružnike.

Glede na navedeno menimo, da so zatrjevanja pobudnikov o neskladju izpodbijanih določb z Ustavo neutemeljena. Hvala.

Najlepša hvala za mnenje predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Torej, želi predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano besedo?

Dr. Podgoršek, izvolite, imate besedo.

Ja, hvala lepa, lep pozdrav predsedniku in vsem ostalim članom odbora.

V bistvu bi želeli samo v dveh stavkih potrditi to mnenje.

Tudi mi ocenjujemo, da niso kršene ustavne pravice, in se pridružujemo mnenju Zakonodajno-pravni službi. Če je pa še kakšno podrobnejše vprašanje, pa seveda z veseljem odgovarjamo.

Najlepša hvala.

Torej želi še kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora? Ne vidim prijavljenih.

Torej zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Torej o čem bomo odločali. Na podlagi 265. člena Poslovnika dajem na glasovanje naslednjo mnenje: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 5. decembra 2018 in mnenjem Vlade z dne 18. oktobra 2018 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Torej, glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je to mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključeno sprejeto mnenje, in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki bo v skladu z 266. členom Poslovnika pripravila odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Torej, če nihče ne nasprotuje, predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda.

Torej, med 1. IN 2. TOČKO DANAŠNJEGA DNEVNEGA REDA, preden smo ga razširili, smo imeli POROČILO O POSLOVANJU DRUŽBE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI V LETU 2016, torej predvsem s seznanitvijo realizacije sklepov in 2. TOČKA, kjer je šlo za LETNO POROČILO ZA LETO 2017, KI TEMELJI NA PRIKAZU, TOREJ DOSEGANJA CILJEV GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI.

Se strinjate s tem predlogom, da obe točki, 1. in 2. Združimo. Gre za približno isto materijo. V okviru te materije lahko razpravljamo tako z doseganjem ciljem, kot s točkami sklepov?

Torej Poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. v letu 2016 - seznanitev z realizacijo sklepov in letnega poročila o poslovanju družbe Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. v letu 2017, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi.

Torej odbor je matično delovno telo. Poročilo je obravnaval na podlagi 4. odstavka 41. člena poslovnika Državnega zbora. Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije v 31. členu določa, da družba enkrat letno, najpozneje do 31. oktobra Državnemu zboru pošlje letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi iz tega zakona.

V zvezi s poročilom za leto 2016 mi dovolite, da podam naslednjo informacijo, predvsem zaradi novih članov in članic odbora, ki v preteklem mandatu niso sodelovali pri delu tega odbora.

Odbor je poročilo za leto 2016 obravnaval v preteklem mandatu in sicer na 25. seji 30. 11. 2017 in v prvem nadaljevanju 25. seje 18. januarja 2018.

Odbor je opravil razpravo s tem, da poročila ni poročila ni potrebno obravnavati na seji Državnega zbor, sprejel pa je tudi dva sklepa. Z drugim je odbor predlagal, da se poročilo dopolni in posreduje odboru v roku 3 mesecev.

Sklep v treh mesecih ni bil realiziran, nato je prišlo do prenehanja mandata, tako da odbor z obravnavo te tečke ni nadaljeval.

V tem mandatu smo 3. decembra 2018 prejeli dopolnjeno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. v letu 2016, s poročilom o realizacija sklepa odbora.

Glede na povedano, bomo v zvezi s poročilom za leto 2016 pozornost namenili predvsem informaciji o realizaciji sklepov, ki ste jih tudi prejeli s sklicem.

Včeraj, 11. decembra 2018, ste poleg navedenih gradiv prejeli še Mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k Letnemu poročilu o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi v letu 2017. K obravnavi obeh točk, torej predlog sklepov, ki jih imate seveda na klopi, ki ste jih pravkar še prejeli, torej v zvezi z 2. točko dnevnega reda 4. redne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa gre za Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., v letu 2017, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, EPA 224-VIII.

Torej predlagane sklepe ne bom bral, mislim, da jih imate vsi na klopi, si jih lahko do tega trenutka, ko boste tudi sami razpravljali torej preberete. Rad bi pa še povedal, da k obravnavi obeh točk sem vabil: predstavnike Vlade, tukaj vidim državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvu, gozdarstvo, in prehrano, ki je prav tako že danes pregovoril. Potem imamo tukaj predstavnike družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., lep pozdrav. Ministrstvo za kmetijstvu, gozdarstvo, in prehrano, ki sem prav tako namenil - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, videl sem tukaj danes tudi državnega sekretarja gospoda Cantaruttija, mislim da je šel nekje ven, ampak je prisoten. Potem Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki se nam je opravičil. Aha, ste tukaj! Se opravičujem. Zavod za gozdove Republike Slovenije, tukaj vidim gospoda direktorja, Damjana Oražma. Potem Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, vidim tukaj tudi predstavnika, gozdarsko inšpekcijo, lepo pozdravljeni, in Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Lepo pozdravljeni.

Torej, besedo dajem najprej predstavniku družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., da poda informacije o realizaciji sklepa odbora.

Izvolite, imate besedo, prosim za magnetogram, da se tudi predstavite. Gospod Ficko.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora in članice.

Lepo pozdravljeni v imenu družbe Slovenski državni gozdovi. Poleg mene je danes na seji prisoten tudi direktor za finance, računovodstvo in kontroling, gospod Kaisersberger in pa tim, ki vodi družbo.

Sedaj bi se pa osredotočil na točke, ki so bile danes predstavljene in sicer najprej prvo: Se pravi, kot ste že v uvodu povedal, je 25. seja, ki je bila nadaljevanje 18. januarja 2018, je odbor opravil razpravo. Takrat nam je naložil tudi določene sklepe in te sklepe smo mi pripravili, realizirali in tudi 13. aprila oddali na odbor. Seveda je potem prišlo do zamikov oziroma do volitev in tako naprej in danes imamo nov odbor. Ko smo dobili sklic za sedanjo sejo smo ravno zaradi tega, da bo, bom rekel čim več informacij in da bojo naši argumenti oziroma poročilo tudi dejansko prisotno in obravnavano, smo ga poslali konec meseca novembra še enkrat.

Se pravi, kar se te točke tiče, je družba Slovenski državni gozdovi realizirala vse sklepe, ki jih je odbor sprejel.

Toliko z vaše strani, gospod Ficko? Hvala za del razprave.

Želi še predstavnik kontrolinga, tudi vi? Ne želite.

Želi v zvezi s pojasnil realizacije sklepno besedo predstavnik ministrstva Ministrstva za kmetijstvu, gozdarstvo, in prehrano, gospod državni sekretar, tudi vi morda kakšno besedo?

Izvolite.

Ja, hvala lepa. Hvala lepa ponovno za besedo.

Glede samega poročila, ki ga je državni zbor potem prejel 13. 4. z dopolnjenimi cilji, na nek način izražamo mnenje, da so v poročilu zajeti vsi sklepi, ki so bili tukaj sprejeti, tako po strukturi poseka gozdno-lesnih sortimentov, pravilih in tako naprej.

Skratka, iz teh poročil se lahko vidi nekaj od teh osnovnih informacij, da družba na nek način deluje uspešno že v letu 2016 in tudi 2017, ampak se bomo lotili samo tega dela, ker ga je direktor, gospod Ficko, že povedal. V poročilu so tudi prikazi inšpekcijskih nadzorov, odločb Zavoda za gozdove. Analizirane so prednosti in slabosti tudi pravil prodaje gozdno-lesnih sortimentov in potem v letu 2017 je skupščina sprejela tudi nove pravila in v 2018 so že kar vidni nekateri rezultati novih pravil prodaj gozdno-lesnih sortimentov. Pojasnjene so tudi težave za slabšo aktivnost na področju vzpostavljanja gozdno-lesnih verig, vendar je družba šele v letu 2016 nastala in zato je prav, da imamo tudi ta datum nastanka družbe, ustanovitve družbe v vidu. V bistvu na nek način ugotavljamo tudi mi, da so sklepi te seje na nek način realizirani in tudi bili realizirani, predstavljeni in tudi poslani v Državni zbor v obravnavo. Hvala lepa.

Najlepša hvala, dr. Podgoršek. Samo za informacijo naj napovem, da torej poročilo, ki smo ga prejeli seveda 13. aprila niti ni imelo sprejemnega dopisa, torej je bilo nepopolno kot takšno in da tisto poročilo o katerem danes govorimo, je bilo Državnemu zboru poslano 3. decembra 2018. Torej poročilo na način, kot izgleda poročilo z realizacijo sklepov in seveda z nekim sprejemnim dopisom, tako kot pač bi lahko rekel izgleda eno tako poročilo neke družbe v državni lasti. Samo toliko za informacijo.

Torej, želi še kdo besedo? Predstavnik Ministrstvo za gospodarstvo, državni sekretar, gospod Cantarutti.

Izvolite. Predvsem o realizaciji sklepov. Po vsej verjetnosti boste govorili, ja.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovani poslanci, poslanke, jaz bi na tej točki v tem trenutku dejal samo, da se podobno kot kolega Podgoršek strinjam, da je zdaj to poročilo v redu, da na našem ministrstvu smo tudi seveda skrbno pregledali kaj piše v njem, da nimamo kakšnih večjih pripomb na samo poročilo. Verjamem pa, da se bo v sklopu razprave marsikaj odprla še kakšna tema in bi mogoče kasneje pokomentirali tudi naše stališče ali pa poglede na samo delovanje SDG.

Hvala lepa predsednik.