Dobro jutro vsem skupaj. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 14. sejo Odbora za kulturo.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Žan Mahnič, Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Rado Gladek, Andreja Hoivika nadomešča poslanec Andrej Poglajen in pa Dušana Stojanoviča nadomešča kolegica Tamara Kozlovič. Vse lepo pozdravljam.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer: 1. točka - Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025, in sicer za leto 2023, 2. točka - Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2023-2024 in 3. točka - Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije Ljubljana za leto 2023. Potem imamo pa še 4. točko - Razno.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer Poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko in pa mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Nacionalni svet za kulturo, ki se je opravičil.

In zato sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Marku Rusjanu. Izvolite.

Dobro jutro vsem skupaj. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 14. sejo Odbora za kulturo.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Žan Mahnič, Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Rado Gladek, Andreja Hoivika nadomešča poslanec Andrej Poglajen in pa Dušana Stojanoviča nadomešča kolegica Tamara Kozlovič. Vse lepo pozdravljam.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer: 1. točka - Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025, in sicer za leto 2023, 2. točka - Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2023-2024 in 3. točka - Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije Ljubljana za leto 2023. Potem imamo pa še 4. točko - Razno.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer Poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko in pa mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Nacionalni svet za kulturo, ki se je opravičil.

In zato sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Marku Rusjanu. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. pozdrav vsem poslankam in poslancem in ostalim gostom.

Kot veste, medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije vsako leto pripravi letno poročilo in ga da v obravnavo naprej na Vlado, potem pa v seznanitev Državnemu zboru. Jaz bi poskušal na kratko predstaviti, kaj vsebuje poročilo. In sicer, da se je leto 2023 načeloma nadaljevalo in zaključilo veliko projektov s področja slovenskega jezika oziroma jezikoslovja ter infrastrukturnih dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, ciljni uporabniki in govorci pa so bile tudi slovenske skupnosti zunaj Republike Slovenije ter govorci slovenščine v večjezičnem okolju. Cilji izvedenih ukrepov so bili izboljšati opremljenost slovenščine in slovenske jezikovne skupnosti z jezikovnimi viri, priročniki, orodji ter s svetovalnimi podpornimi storitvami, povečati dostopnost pisne kulturne dediščine ter omogočiti spletno dostopnost do podatkov v slovenščini in tovrstnih gradiv tudi skupinam z različnimi posebnimi potrebami. Sofinancirali so tudi projekti za promocijo in razvoj jezikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti ter različnih manjšinskih etničnih in priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji. Nadaljevalo se je izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za pripadnike drugih narodnosti v Republiki Sloveniji; te navedene skupnosti / nerazumljivo/ financirali radijski in televizijski programi. Izvajajo se dejavnosti za povečanje jezikovnih zmožnosti in rabo slovenščine v slovenskih skupnostih v sosednjih državah ter v zdomstvu in izseljenstvu. Nadalje, nadaljevale se tudi dejavnosti za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem znakovnem jeziku in oseb s prilagojenimi načini sporazumevanja. Izvedeno je bilo usposabljanje za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku za strokovne delavce za vzgojno-izobraževalno delo z gluhimi in naglušnimi. Nadaljevalo se je financiranje doktoratov slovenskega jezika na tujih univerzah, ki zagotavlja kakovosten študij slovenščine, spodbuja raziskovalno delo na področju slovenistike, predstavljajo slovenski jezik, književnost in kulturo v svetu ter krepijo meduniverzitetno sodelovanje. Potekala so tudi redna usposabljanja za zaposlene v državnih organih in lokalnih skupnostih, namenjena izboljšanju uradovalnega jezika in jezika na spletnih straneh državnih organov. Ministrstva in druge ustanove so skrbeli za tolmačenje slovenski jezik, kar je bilo to potrebno na mednarodnih dogodkih ter promocija slovenskega jezika kot uradnega jezika Evropske unije na najvišjih srečanjih v tujini. RTV Slovenija si je prizadevala za najvišjo raven slovenščine v vsej njeni socialni raznovrstnosti, izvajala redno jezikovno govorno izobraževanje tudi za zamejce, tolmačila slovenski znakovni jezik in zagotavljala podnapise slovenskih govorilnih vsebin ter podnaslovljenih oddaj.

Zdaj pa glavni vsebinski poudarki še poročila za leto 2023, ki so pač specifični. Tukaj naj omenimo prvo, da je Javna agencija za knjigo na frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2023 izvedla projekt Slovenija, častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2023. V letu 2023 je agencija tudi izvedla priprave na projekt Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni leta 2024, ki je poleg omenjenega Frankfurtskega knjižnega sejma tista mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature; to je povezano s ciljem promocije slovenskega jezika in kulture v svetu. Ministrstvo za kulturo je tudi v obravnavo v Državni zbor že leta 2023 poslalo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki je bil tudi v letošnjem letu sprejet. Cilj tega zakona je bil seveda zagotovitev uporabe oziroma rabe slovenskega jezika na vseh digitalnih napravah; kot ste videli, je tudi Apple v ponedeljek to že uvedel in dal v uporabo uporabnikom. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je majica, marca 2023 ustanovilo medresorsko delovno skupino za usmerjanje in razvoj jezikovnih virov in tehnologij. Poglavitna naloga skupina je bila vključitev evropskih konzorcij za digitalno infrastrukturo, tako imenovana zveza za jezikovne tehnologije ALT-EDIC, ki bo omogočala vzpostavitev in nadaljnji razvoj velikih jezikovnih modelov in drugih orodij umetne inteligence za vse uradne evropske jezike, gradnjo evropskih podatkov in baz za potrebe jezikovnih tehnologij in gradnjo evropske jezikovno tehnološke skupnosti. Slovenija vidi povezovanje ALT-EDIC kot nadaljevanje projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki se je že v preteklosti pri nas izvajal. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa je aprila 2023 sprejelo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Pravilnik na novo ureja pravico do tolmača gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku. Sprejet je bil tudi Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, ki je vzpostavil pravno podlago za sistemizacijo delovnega mesta strokovnega delavca za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov / nerazumljivo/ zavodih; to je tudi povezano s ciljem ozaveščenost o odvisnosti spoznanih potreb in načinu sporazumevanja.

Zdaj, medresorska delovna skupina je tudi dala nekatera priporočila za v prihodnje, katerim bi se bilo treba več posvečati. Te so, na kratko, skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno-tehnološka orodja, tudi za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, skrb za slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zlasti skrb za dvig sporazumevalne zmožnosti gluhoslepih, skrb za izboljšanje pravne pismenosti vseh generacij, to je predvsem povezano tudi s slabimi rezultati raziskave PISA 2022, izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti in skrb za jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami, to vključuje tako zvočne knjige, zvočne opise predstav, filmov, podnapisi in drugo.

Toliko na kratko z moje strani, če bodo vprašanja, sem pa na voljo. Hvala.

Najlepša hvala za besedo. pozdrav vsem poslankam in poslancem in ostalim gostom.

Kot veste, medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije vsako leto pripravi letno poročilo in ga da v obravnavo naprej na Vlado, potem pa v seznanitev Državnemu zboru. Jaz bi poskušal na kratko predstaviti, kaj vsebuje poročilo. In sicer, da se je leto 2023 načeloma nadaljevalo in zaključilo veliko projektov s področja slovenskega jezika oziroma jezikoslovja ter infrastrukturnih dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, ciljni uporabniki in govorci pa so bile tudi slovenske skupnosti zunaj Republike Slovenije ter govorci slovenščine v večjezičnem okolju. Cilji izvedenih ukrepov so bili izboljšati opremljenost slovenščine in slovenske jezikovne skupnosti z jezikovnimi viri, priročniki, orodji ter s svetovalnimi podpornimi storitvami, povečati dostopnost pisne kulturne dediščine ter omogočiti spletno dostopnost do podatkov v slovenščini in tovrstnih gradiv tudi skupinam z različnimi posebnimi potrebami. Sofinancirali so tudi projekti za promocijo in razvoj jezikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti ter različnih manjšinskih etničnih in priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji. Nadaljevalo se je izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za pripadnike drugih narodnosti v Republiki Sloveniji; te navedene skupnosti / nerazumljivo/ financirali radijski in televizijski programi. Izvajajo se dejavnosti za povečanje jezikovnih zmožnosti in rabo slovenščine v slovenskih skupnostih v sosednjih državah ter v zdomstvu in izseljenstvu. Nadalje, nadaljevale se tudi dejavnosti za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem znakovnem jeziku in oseb s prilagojenimi načini sporazumevanja. Izvedeno je bilo usposabljanje za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku za strokovne delavce za vzgojno-izobraževalno delo z gluhimi in naglušnimi. Nadaljevalo se je financiranje doktoratov slovenskega jezika na tujih univerzah, ki zagotavlja kakovosten študij slovenščine, spodbuja raziskovalno delo na področju slovenistike, predstavljajo slovenski jezik, književnost in kulturo v svetu ter krepijo meduniverzitetno sodelovanje. Potekala so tudi redna usposabljanja za zaposlene v državnih organih in lokalnih skupnostih, namenjena izboljšanju uradovalnega jezika in jezika na spletnih straneh državnih organov. Ministrstva in druge ustanove so skrbeli za tolmačenje slovenski jezik, kar je bilo to potrebno na mednarodnih dogodkih ter promocija slovenskega jezika kot uradnega jezika Evropske unije na najvišjih srečanjih v tujini. RTV Slovenija si je prizadevala za najvišjo raven slovenščine v vsej njeni socialni raznovrstnosti, izvajala redno jezikovno govorno izobraževanje tudi za zamejce, tolmačila slovenski znakovni jezik in zagotavljala podnapise slovenskih govorilnih vsebin ter podnaslovljenih oddaj.

Zdaj pa glavni vsebinski poudarki še poročila za leto 2023, ki so pač specifični. Tukaj naj omenimo prvo, da je Javna agencija za knjigo na frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2023 izvedla projekt Slovenija, častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2023. V letu 2023 je agencija tudi izvedla priprave na projekt Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni leta 2024, ki je poleg omenjenega Frankfurtskega knjižnega sejma tista mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature; to je povezano s ciljem promocije slovenskega jezika in kulture v svetu. Ministrstvo za kulturo je tudi v obravnavo v Državni zbor že leta 2023 poslalo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki je bil tudi v letošnjem letu sprejet. Cilj tega zakona je bil seveda zagotovitev uporabe oziroma rabe slovenskega jezika na vseh digitalnih napravah; kot ste videli, je tudi Apple v ponedeljek to že uvedel in dal v uporabo uporabnikom. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je majica, marca 2023 ustanovilo medresorsko delovno skupino za usmerjanje in razvoj jezikovnih virov in tehnologij. Poglavitna naloga skupina je bila vključitev evropskih konzorcij za digitalno infrastrukturo, tako imenovana zveza za jezikovne tehnologije ALT-EDIC, ki bo omogočala vzpostavitev in nadaljnji razvoj velikih jezikovnih modelov in drugih orodij umetne inteligence za vse uradne evropske jezike, gradnjo evropskih podatkov in baz za potrebe jezikovnih tehnologij in gradnjo evropske jezikovno tehnološke skupnosti. Slovenija vidi povezovanje ALT-EDIC kot nadaljevanje projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki se je že v preteklosti pri nas izvajal. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa je aprila 2023 sprejelo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Pravilnik na novo ureja pravico do tolmača gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku. Sprejet je bil tudi Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, ki je vzpostavil pravno podlago za sistemizacijo delovnega mesta strokovnega delavca za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov / nerazumljivo/ zavodih; to je tudi povezano s ciljem ozaveščenost o odvisnosti spoznanih potreb in načinu sporazumevanja.

Zdaj, medresorska delovna skupina je tudi dala nekatera priporočila za v prihodnje, katerim bi se bilo treba več posvečati. Te so, na kratko, skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno-tehnološka orodja, tudi za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, skrb za slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zlasti skrb za dvig sporazumevalne zmožnosti gluhoslepih, skrb za izboljšanje pravne pismenosti vseh generacij, to je predvsem povezano tudi s slabimi rezultati raziskave PISA 2022, izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti in skrb za jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami, to vključuje tako zvočne knjige, zvočne opise predstav, filmov, podnapisi in drugo.

Toliko na kratko z moje strani, če bodo vprašanja, sem pa na voljo. Hvala.

Najlepša hvala za predstavitev.

Besedo sedaj dajem predstavnici Državnega sveta, profesorici doktor Branki Kalenić Ramšak. Izvolite.

Najlepša hvala za predstavitev.

Besedo sedaj dajem predstavnici Državnega sveta, profesorici doktor Branki Kalenić Ramšak. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem.

Na kratko bi predstavila mnenje komisije Državnega sveta. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 20. seji 11. septembra obravnavala poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2023, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija se je s poročilom seznanila. Na podlagi predstavitve poročila komisija ugotavlja, da je leta 2023 bilo izvedenih, nadaljevanih in zaključenih veliko projektov s področja slovenskega jezika oziroma jezikoslovja ter infrastrukturnih dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, cilji, ciljni uporabniki in govorci pa so bile tudi slovenske skupnosti zunaj Republike Slovenije ter govorci slovenščine v večjezičnem okolju. Komisiji so bili predstavljeni glavni vsebinski poudarki poročila o izvajanju ukrepov jezikovne politike v obravnavanem letu. Komisija podpira priporočila medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja jezikovne politike za področja, ki v prihodnje zahtevajo še več pozornosti, in sicer skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno tehnološka orodja tudi za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zlasti skrb za dvig sporazumevalne zmožnosti gluhoslepih, izboljšanje bralne pismenosti vseh generacij. Zaskrbljujoči so seveda ti slabi rezultati raziskave PISA 2022, kar je bilo tukaj že omenjeno. Izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti in jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami - zvočne knjige, zvočni opisi predstav, filmov, podnapisi in drugo. Člani komisije podpirajo ukrepe pristojnega ministrstva v prid skrbi za slovenski jezik na različnih področjih njegove rabe, še zlasti pa na področju jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti oziroma na splošno za jezikovno kulturo in jezikovno krajino.

Vendar izpostavljajo, da je na različnih področjih zaznati pomemben razkorak, torej eno je teorija, drugo pa je praksa, razkorak med sprejetimi ukrepi in njihovim dejanskim izvajanjem v praksi. Zlasti so skrb vzbujajoči mednarodni rezultati bralne pismenosti med mladimi PISA 2022, kjer je Slovenija v zadnjem desetletju zelo nazadovala, saj je dosežek bralne pismenosti zadnje desetletje pod povprečjem. Prav tako je pomemben položaj in razvoj slovenskega jezika kot strokovnega jezika v visokem šolstvu in raziskovalni ter razvojni dejavnosti. Komisija pri tem izpostavlja, da je aktualna razprava o novem zakonu za visoko šolstvo prava priložnost, da se položaju in pomenu slovenščine v visokem šolstvu in znanosti posveti dodatna pozornost. Komisija ocenjuje, da omenjeni mednarodni rezultati glede bralne pismenosti predvsem kažejo na sistemsko daljše nezadostno financiranje vzgoje in izobraževanja, ki ima in bo imelo daljnosežne posledice za celotno slovensko družbo. Pri tem se je treba posebej zavedati, da je jezik najpomembnejše orodje sporazumevanja, s katerim se otroci srečajo že zelo zgodaj, zato je izrednega pomena, da otroci že od rane mladosti preko pripovedovanja in branja spoznavajo različne vsebine in načine ustreznega komuniciranja v slovenskem jeziku. Zavedati pa se je tudi treba, da bi tudi takojšnji dodatni ukrepi, ki bi bili nujni v prid izboljšanju stanja v vzgoji in izobraževanju, ki ga še dodatno pesti pomanjkanje učiteljev, učinkovali šele na dolgi rok. Komisija opozarja, da je uresničevanje jezikovne politike pristojnost in obveznost celotne vlade in vsakega ministrstva posebej. Jezikovna politika z ukrepi presega svoj primarni ministrski resor za kulturo in posega na tako različna področja, da zahteva permanentno sodelovanje vseh vladnih resorjev tako pri pripravi kot uresničevanju jezikovne politike. Komisija zato posebej poudarja, da mora Vlada več pozornosti nameniti medresorskemu povezovanju in ukrepe jezikovne politike presojati tako preko vsebine in instrumentov za njeno uresničevanje kot pri zagotavljanju zadostnih proračunskih sredstev ter pri tem upoštevati vrsto dejavnikov, ki odsevajo uspešnost ali neuspešnost te politike.

Hvala lepa.

Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem.

Na kratko bi predstavila mnenje komisije Državnega sveta. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 20. seji 11. septembra obravnavala poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2023, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija se je s poročilom seznanila. Na podlagi predstavitve poročila komisija ugotavlja, da je leta 2023 bilo izvedenih, nadaljevanih in zaključenih veliko projektov s področja slovenskega jezika oziroma jezikoslovja ter infrastrukturnih dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, cilji, ciljni uporabniki in govorci pa so bile tudi slovenske skupnosti zunaj Republike Slovenije ter govorci slovenščine v večjezičnem okolju. Komisiji so bili predstavljeni glavni vsebinski poudarki poročila o izvajanju ukrepov jezikovne politike v obravnavanem letu. Komisija podpira priporočila medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja jezikovne politike za področja, ki v prihodnje zahtevajo še več pozornosti, in sicer skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno tehnološka orodja tudi za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zlasti skrb za dvig sporazumevalne zmožnosti gluhoslepih, izboljšanje bralne pismenosti vseh generacij. Zaskrbljujoči so seveda ti slabi rezultati raziskave PISA 2022, kar je bilo tukaj že omenjeno. Izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti in jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami - zvočne knjige, zvočni opisi predstav, filmov, podnapisi in drugo. Člani komisije podpirajo ukrepe pristojnega ministrstva v prid skrbi za slovenski jezik na različnih področjih njegove rabe, še zlasti pa na področju jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti oziroma na splošno za jezikovno kulturo in jezikovno krajino.

Vendar izpostavljajo, da je na različnih področjih zaznati pomemben razkorak, torej eno je teorija, drugo pa je praksa, razkorak med sprejetimi ukrepi in njihovim dejanskim izvajanjem v praksi. Zlasti so skrb vzbujajoči mednarodni rezultati bralne pismenosti med mladimi PISA 2022, kjer je Slovenija v zadnjem desetletju zelo nazadovala, saj je dosežek bralne pismenosti zadnje desetletje pod povprečjem. Prav tako je pomemben položaj in razvoj slovenskega jezika kot strokovnega jezika v visokem šolstvu in raziskovalni ter razvojni dejavnosti. Komisija pri tem izpostavlja, da je aktualna razprava o novem zakonu za visoko šolstvo prava priložnost, da se položaju in pomenu slovenščine v visokem šolstvu in znanosti posveti dodatna pozornost. Komisija ocenjuje, da omenjeni mednarodni rezultati glede bralne pismenosti predvsem kažejo na sistemsko daljše nezadostno financiranje vzgoje in izobraževanja, ki ima in bo imelo daljnosežne posledice za celotno slovensko družbo. Pri tem se je treba posebej zavedati, da je jezik najpomembnejše orodje sporazumevanja, s katerim se otroci srečajo že zelo zgodaj, zato je izrednega pomena, da otroci že od rane mladosti preko pripovedovanja in branja spoznavajo različne vsebine in načine ustreznega komuniciranja v slovenskem jeziku. Zavedati pa se je tudi treba, da bi tudi takojšnji dodatni ukrepi, ki bi bili nujni v prid izboljšanju stanja v vzgoji in izobraževanju, ki ga še dodatno pesti pomanjkanje učiteljev, učinkovali šele na dolgi rok. Komisija opozarja, da je uresničevanje jezikovne politike pristojnost in obveznost celotne vlade in vsakega ministrstva posebej. Jezikovna politika z ukrepi presega svoj primarni ministrski resor za kulturo in posega na tako različna področja, da zahteva permanentno sodelovanje vseh vladnih resorjev tako pri pripravi kot uresničevanju jezikovne politike. Komisija zato posebej poudarja, da mora Vlada več pozornosti nameniti medresorskemu povezovanju in ukrepe jezikovne politike presojati tako preko vsebine in instrumentov za njeno uresničevanje kot pri zagotavljanju zadostnih proračunskih sredstev ter pri tem upoštevati vrsto dejavnikov, ki odsevajo uspešnost ali neuspešnost te politike.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je interes, in sicer najprej Alenka Jeraj, potem pa Iva Dimic.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je interes, in sicer najprej Alenka Jeraj, potem pa Iva Dimic.