Dobro jutro vsem skupaj. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 14. sejo Odbora za kulturo.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Žan Mahnič, Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Rado Gladek, Andreja Hoivika nadomešča poslanec Andrej Poglajen in pa Dušana Stojanoviča nadomešča kolegica Tamara Kozlovič. Vse lepo pozdravljam.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer: 1. točka - Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025, in sicer za leto 2023, 2. točka - Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2023-2024 in 3. točka - Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije Ljubljana za leto 2023. Potem imamo pa še 4. točko - Razno.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer Poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko in pa mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Nacionalni svet za kulturo, ki se je opravičil.

In zato sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Marku Rusjanu. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. pozdrav vsem poslankam in poslancem in ostalim gostom.

Kot veste, medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije vsako leto pripravi letno poročilo in ga da v obravnavo naprej na Vlado, potem pa v seznanitev Državnemu zboru. Jaz bi poskušal na kratko predstaviti, kaj vsebuje poročilo. In sicer, da se je leto 2023 načeloma nadaljevalo in zaključilo veliko projektov s področja slovenskega jezika oziroma jezikoslovja ter infrastrukturnih dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, ciljni uporabniki in govorci pa so bile tudi slovenske skupnosti zunaj Republike Slovenije ter govorci slovenščine v večjezičnem okolju. Cilji izvedenih ukrepov so bili izboljšati opremljenost slovenščine in slovenske jezikovne skupnosti z jezikovnimi viri, priročniki, orodji ter s svetovalnimi podpornimi storitvami, povečati dostopnost pisne kulturne dediščine ter omogočiti spletno dostopnost do podatkov v slovenščini in tovrstnih gradiv tudi skupinam z različnimi posebnimi potrebami. Sofinancirali so tudi projekti za promocijo in razvoj jezikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti ter različnih manjšinskih etničnih in priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji. Nadaljevalo se je izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za pripadnike drugih narodnosti v Republiki Sloveniji; te navedene skupnosti / nerazumljivo/ financirali radijski in televizijski programi. Izvajajo se dejavnosti za povečanje jezikovnih zmožnosti in rabo slovenščine v slovenskih skupnostih v sosednjih državah ter v zdomstvu in izseljenstvu. Nadalje, nadaljevale se tudi dejavnosti za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem znakovnem jeziku in oseb s prilagojenimi načini sporazumevanja. Izvedeno je bilo usposabljanje za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku za strokovne delavce za vzgojno-izobraževalno delo z gluhimi in naglušnimi. Nadaljevalo se je financiranje doktoratov slovenskega jezika na tujih univerzah, ki zagotavlja kakovosten študij slovenščine, spodbuja raziskovalno delo na področju slovenistike, predstavljajo slovenski jezik, književnost in kulturo v svetu ter krepijo meduniverzitetno sodelovanje. Potekala so tudi redna usposabljanja za zaposlene v državnih organih in lokalnih skupnostih, namenjena izboljšanju uradovalnega jezika in jezika na spletnih straneh državnih organov. Ministrstva in druge ustanove so skrbeli za tolmačenje slovenski jezik, kar je bilo to potrebno na mednarodnih dogodkih ter promocija slovenskega jezika kot uradnega jezika Evropske unije na najvišjih srečanjih v tujini. RTV Slovenija si je prizadevala za najvišjo raven slovenščine v vsej njeni socialni raznovrstnosti, izvajala redno jezikovno govorno izobraževanje tudi za zamejce, tolmačila slovenski znakovni jezik in zagotavljala podnapise slovenskih govorilnih vsebin ter podnaslovljenih oddaj.

Zdaj pa glavni vsebinski poudarki še poročila za leto 2023, ki so pač specifični. Tukaj naj omenimo prvo, da je Javna agencija za knjigo na frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2023 izvedla projekt Slovenija, častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2023. V letu 2023 je agencija tudi izvedla priprave na projekt Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni leta 2024, ki je poleg omenjenega Frankfurtskega knjižnega sejma tista mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature; to je povezano s ciljem promocije slovenskega jezika in kulture v svetu. Ministrstvo za kulturo je tudi v obravnavo v Državni zbor že leta 2023 poslalo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki je bil tudi v letošnjem letu sprejet. Cilj tega zakona je bil seveda zagotovitev uporabe oziroma rabe slovenskega jezika na vseh digitalnih napravah; kot ste videli, je tudi Apple v ponedeljek to že uvedel in dal v uporabo uporabnikom. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je majica, marca 2023 ustanovilo medresorsko delovno skupino za usmerjanje in razvoj jezikovnih virov in tehnologij. Poglavitna naloga skupina je bila vključitev evropskih konzorcij za digitalno infrastrukturo, tako imenovana zveza za jezikovne tehnologije ALT-EDIC, ki bo omogočala vzpostavitev in nadaljnji razvoj velikih jezikovnih modelov in drugih orodij umetne inteligence za vse uradne evropske jezike, gradnjo evropskih podatkov in baz za potrebe jezikovnih tehnologij in gradnjo evropske jezikovno tehnološke skupnosti. Slovenija vidi povezovanje ALT-EDIC kot nadaljevanje projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki se je že v preteklosti pri nas izvajal. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa je aprila 2023 sprejelo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Pravilnik na novo ureja pravico do tolmača gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku. Sprejet je bil tudi Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, ki je vzpostavil pravno podlago za sistemizacijo delovnega mesta strokovnega delavca za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov / nerazumljivo/ zavodih; to je tudi povezano s ciljem ozaveščenost o odvisnosti spoznanih potreb in načinu sporazumevanja.

Zdaj, medresorska delovna skupina je tudi dala nekatera priporočila za v prihodnje, katerim bi se bilo treba več posvečati. Te so, na kratko, skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno-tehnološka orodja, tudi za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, skrb za slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zlasti skrb za dvig sporazumevalne zmožnosti gluhoslepih, skrb za izboljšanje pravne pismenosti vseh generacij, to je predvsem povezano tudi s slabimi rezultati raziskave PISA 2022, izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti in skrb za jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami, to vključuje tako zvočne knjige, zvočne opise predstav, filmov, podnapisi in drugo.

Toliko na kratko z moje strani, če bodo vprašanja, sem pa na voljo. Hvala.

Najlepša hvala za predstavitev.

Besedo sedaj dajem predstavnici Državnega sveta, profesorici doktor Branki Kalenić Ramšak. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem.

Na kratko bi predstavila mnenje komisije Državnega sveta. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 20. seji 11. septembra obravnavala poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2023, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija se je s poročilom seznanila. Na podlagi predstavitve poročila komisija ugotavlja, da je leta 2023 bilo izvedenih, nadaljevanih in zaključenih veliko projektov s področja slovenskega jezika oziroma jezikoslovja ter infrastrukturnih dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, cilji, ciljni uporabniki in govorci pa so bile tudi slovenske skupnosti zunaj Republike Slovenije ter govorci slovenščine v večjezičnem okolju. Komisiji so bili predstavljeni glavni vsebinski poudarki poročila o izvajanju ukrepov jezikovne politike v obravnavanem letu. Komisija podpira priporočila medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja jezikovne politike za področja, ki v prihodnje zahtevajo še več pozornosti, in sicer skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno tehnološka orodja tudi za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zlasti skrb za dvig sporazumevalne zmožnosti gluhoslepih, izboljšanje bralne pismenosti vseh generacij. Zaskrbljujoči so seveda ti slabi rezultati raziskave PISA 2022, kar je bilo tukaj že omenjeno. Izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti in jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami - zvočne knjige, zvočni opisi predstav, filmov, podnapisi in drugo. Člani komisije podpirajo ukrepe pristojnega ministrstva v prid skrbi za slovenski jezik na različnih področjih njegove rabe, še zlasti pa na področju jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti oziroma na splošno za jezikovno kulturo in jezikovno krajino.

Vendar izpostavljajo, da je na različnih področjih zaznati pomemben razkorak, torej eno je teorija, drugo pa je praksa, razkorak med sprejetimi ukrepi in njihovim dejanskim izvajanjem v praksi. Zlasti so skrb vzbujajoči mednarodni rezultati bralne pismenosti med mladimi PISA 2022, kjer je Slovenija v zadnjem desetletju zelo nazadovala, saj je dosežek bralne pismenosti zadnje desetletje pod povprečjem. Prav tako je pomemben položaj in razvoj slovenskega jezika kot strokovnega jezika v visokem šolstvu in raziskovalni ter razvojni dejavnosti. Komisija pri tem izpostavlja, da je aktualna razprava o novem zakonu za visoko šolstvo prava priložnost, da se položaju in pomenu slovenščine v visokem šolstvu in znanosti posveti dodatna pozornost. Komisija ocenjuje, da omenjeni mednarodni rezultati glede bralne pismenosti predvsem kažejo na sistemsko daljše nezadostno financiranje vzgoje in izobraževanja, ki ima in bo imelo daljnosežne posledice za celotno slovensko družbo. Pri tem se je treba posebej zavedati, da je jezik najpomembnejše orodje sporazumevanja, s katerim se otroci srečajo že zelo zgodaj, zato je izrednega pomena, da otroci že od rane mladosti preko pripovedovanja in branja spoznavajo različne vsebine in načine ustreznega komuniciranja v slovenskem jeziku. Zavedati pa se je tudi treba, da bi tudi takojšnji dodatni ukrepi, ki bi bili nujni v prid izboljšanju stanja v vzgoji in izobraževanju, ki ga še dodatno pesti pomanjkanje učiteljev, učinkovali šele na dolgi rok. Komisija opozarja, da je uresničevanje jezikovne politike pristojnost in obveznost celotne vlade in vsakega ministrstva posebej. Jezikovna politika z ukrepi presega svoj primarni ministrski resor za kulturo in posega na tako različna področja, da zahteva permanentno sodelovanje vseh vladnih resorjev tako pri pripravi kot uresničevanju jezikovne politike. Komisija zato posebej poudarja, da mora Vlada več pozornosti nameniti medresorskemu povezovanju in ukrepe jezikovne politike presojati tako preko vsebine in instrumentov za njeno uresničevanje kot pri zagotavljanju zadostnih proračunskih sredstev ter pri tem upoštevati vrsto dejavnikov, ki odsevajo uspešnost ali neuspešnost te politike.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je interes, in sicer najprej Alenka Jeraj, potem pa Iva Dimic.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Jaz bom odprla vprašanje dveh, torej dve temi. To, kar je že bilo omenjeno, slabi rezultati PISE, slaba bralna pismenost. Zdaj vi zapišete v poročilo, da je to zaradi nezadostnega financiranja, oziroma predvidevam, da to zapišejo na ministrstvu za šolstvo, ampak ne vem, če je problem samo v denarju, ne. Mi smo šli v devetletko, spremenili cel kup stvari, obrnili kar nekaj zadev na glavo in zdaj seveda že vidimo kakšne posledice, na kakšne stvari, na katere smo ob uvedbi opozarjali. Jaz ne bom rekla, da je devetletka kriva, ampak očitno se nam je nekaj v sistemu zgodilo, da so rezultati slabši, seveda so tudi druge okoliščine, otroci so več na telefonih in tako naprej, knjig ne berejo, ne znamo promovirati nekako to. Pa me zanima tukaj, če imate, ministrstvo, vi ste napisali potem, da bo posebna skrb za dvig bralne pismenosti pri vseh generacijah, ampak me zanima ali imate kakšno posebno sodelovanje recimo z ministrstvom za šolstvo. Ker seveda, če ti otroke naučiš brati, potem bodo brali tudi kot odrasli in bodo funkcionalno pismeni tudi, ko bodo morali kakšne obrazce izpolnjevati in to, a ne, tudi tukaj smo slabi, vemo.

To me zanima, no, če se vam zdijo pač rezultati tako problematični, da bomo res kakšen ukrep naredili oziroma se malo bolj zares tega lotili, da ne bomo pač isto stvar brali potem v naslednjem poročilu za naslednje leto, ampak da bomo lahko rekli, ne, na tem področju smo pa to pa to naredili, a ne. Saj jaz ne vem kaj, ampak najbrž vi v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo pa to lahko. Pa še enkrat, no, ali je res problem samo denar, no. Jaz mislim, da ni, da bomo se morali kar bolj zares lotiti teh stvari, da to popravimo. Pa na strani 51 me zanima pri Ministrstvu za notranje zadeve, imamo napisano, da se je pač izobraževalo tujce, a ne. Se pravi po Zakonu o tujcih seveda se jih vključi, da se jih tudi nauči jezika in tako naprej, pa povsod imamo, koliko sredstev se je porabilo več ali manj, no, razen tukaj. Zdaj ne vem ali to vi nimate podatka ali ga Ministrstvo za notranje zadeve nima. Verjetno da ga ima, tako da mogoče to pač v gradivu manjka, pa bi prosila še za ta odgovor.

Toliko zaenkrat. Mislim, da imam še, ampak moram malo poiskati. Hvala.

Hvala.

Sedaj predajam besedo kolegici Ivi Dimic, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani gostje.

Moram reči, da poročilo ne kaže tudi na to, da mogoče so zadeve preveč zgolj samo mrtve črke na papirju in da premalo preidemo od besed k dejanjem. Zakaj o tem govorim? Zato, ker je veliko zapisanega, veliko o vseh projektih, ki so bili izvedeni, pa lahko danes ugotavljamo, pa ne samo mi, tudi učitelji, da je bralna pismenost, sploh še pri mladih ali pa pri mlajših, pri najstnikih, v Sloveniji iz leta v leto slabša. Bila je omenjena res ta bralna pismenost, PISA, rezultati so bili porazni. O tem smo v tem Državnem zboru veliko govorili, ampak lahko rečem, da pogrešam premalo neke zavzete aktivnosti. Nenazadnje ne morem mimo tega, da ne bi rekla, da smo v Novi Sloveniji predlagali ravno za osnovnošolske otroke, pa tudi srednješolske, da se uvedejo zaradi večje in boljše poznavanje slovenskega jezika in večje vključenosti tujih slovensko govorečih otrok v slovenski jezik tako imenovane pripravljalnice, katere vem, da ne marate slišati, ampak drugače jih ne znam opredeliti ali ubesediti. Zato ker enostavno to bi bilo, bi rekla, ena taka koncentrirana slovenska beseda, slovenska kultura, ki bi zagotovo, ne verjamem, mislim, ne bom rekla v enem letu, zagotovo pa v nekaj letih dvignila bralno pismenost in seveda utrdila slovenski jezik.

Jaz mislim, da smo tukaj vsi prisotni, ki zagovarjamo, da je potrebno slovenski jezik spoštovati, ga ohranjati, ga krepiti, nenazadnje, slovenščina je tudi eden izmed uradnih evropskih jezikov; bojim se, da imamo premajhen poudarek na tem področju. Kar je mene mogoče v zadnjem tednu še bolj spodbudilo in je ravno sovpadalo z današnjo sejo, pa je - verjetno ste vsi dobili pismo Zveze društev slovenskih filmarjev in ustvarjalcev, oni so zapisali, da določeni zakoni, ki so bili sprejeti pred dvema letoma, praktično ne delujejo in se ne izvajajo. In posledično iz njihovih pisem - jaz upam, da imate to vsi - lahko rečemo, da se ne izvaja obvezna sinhronizacija vsebin, namenjena otrokom do 12. leta. Se pravi, mi imamo zakon, ki določa sinhronizacijo vsebin, namenjenih otrokom do 12. leta, in tega ne izvajamo. In potem se vprašamo, zakaj je naš slovenski jezik tako slab. Oni so opozarjali, da so zakoni začeli veljati 22. oktobra 2022, zdaj smo septembra 2024, vem, da se nanaša na druge določbe, ampak tudi posledica, lahko razberem iz tega pisma, iz tega dopisa, je ta, da se stvari ne izvajajo. In potem se sprašujemo, zakaj otroci enostavno ne govorijo slovensko oziroma zakaj je ta bralna pismenost toliko slabša. Jaz bi prosila seveda za odgovor, kako je, kar se tiče sinhronizacije vsebin, namenjene otrokom do 12. leta. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Naslednja se je k besedi prijavila kolegica Tatjana Greif. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Jaz bi se najprej dotaknila tega, kar se mi zdi najbolj pereče, to je bralna pismenost. Slovenija že več kot 20 let sodeluje v mednarodnih raziskavah bralne pismenosti, ki jih izvaja Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov. In ta raziskava v petletnih ciklih preverja sposobnost branja učencev in učenk četrtih razredov osnovnih šol, ki so v fazi prehoda iz učenja branja v branje za učenje. In trend bralne pismenosti se je pri nas med leti 2001 in 2016, ko je Slovenija začela sodelovati v teh raziskavah, vseskozi izboljševal in v tem obdobju je naraščala hitreje kot v drugih državah. Kasneje pa se je zgodilo, da je začela bralna pismenost upadati in leta 2021 je rezultat v Sloveniji padel za kar 23 točk. Kar je še zaskrbljujoče iz te raziskave, je, da je pokazala, da delež otrok, ki prihajajo v šolo lačni vsak dan in utrujeni, je z dobrih 12 odstotkov narastel na 25 odstotkov. Antropologinja doktor Godina opozarja, da gre za kompleksne težave branja in pisanja in da to niso le izolirani primeri, ampak gre za serijo kognitivnih motenj, ki jih pravilne kot izolirane težave branja in pisanja moramo razumeti kot posebno vrsto kognitivne dezorganizacije. Pedagoška stroka pa opozarja, da je pri pripravi učnih načrtov za slovenski jezik treba ponovno uvesti več branja in pisanja, predvsem prostega pisanja. Povedala bi še, da več digitalizacije v šolstvu in izobraževanju pomeni manj pristnih osebnih odnosov med vrstniki, manj medsebojne pomoči in manj empatije.

Dalje bi povedala še eno stvar, in sicer, junija letos so v Sloveniji živeči migranti in migrantke objavili javno peticijo za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika za tujce. In želijo si, da bi jih napotili na tečaje, čim prej po prihodu v Slovenijo in da bi bilo tečajev več, saj nekateri na prosta mesta čakajo tudi leto dni in več. Zahtevajo pač tudi večje število ur brezplačnega tečaja slovenščine za tujce, še posebej za tiste, ki so priseljeni izven slovanskih jezikovnih okolij. Zanima me, kakšen je odziv Vlade na to peticijo.

In še glede slovenščine, ohranjanja slovenščine v naših zamejskih okoljih. Koroški Slovenci so oktobra lani vložili peticijo na Evropski parlament zaradi pomanjkljivega izvajanja manjšinskih pravic v Avstriji oziroma zaradi neizvajanja avstrijske državne pogodbe. Prihodnje leto bomo beležili 70-letnico sprejema Avstrijske državne pogodbe, ki pa se ne izvaja. Torej, pravica do pouka v slovenščini obstaja na papirju, v praksi pa je. Dvojezični pouk izvajajo samo štiriletne ljudske šole na Koroškem. In še to, raziskava je pokazala, da število govorcev slovenščine na avstrijskem Koroškem je v zadnjih sto letih upadlo s 100 tisoč na 10 tisoč. Hvala.