Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!
Pričenjam 19. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da so se za sejo opravičili naslednji, naslednji člani odbora in sicer Predrag Baković, Franc Rosec in pa Zvonko Černač. Obenem pa na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodeluje torej Miroslava Gregoriča nadomešča Uroš Brežan.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem nismo prejeli nobenega predloga za spremembe, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Kolegij predsednice Državnega zbora je na 88. seji dne 7. 6. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 3. 6. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 8. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 29. 8. 2024, predlog Društva geodetov izkazničarjev z dne 18. 6. 2024 ter pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor k mnenju Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 9. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2. in 3. členu za novi 3a. člen k 4. 6. 7. 8. in 10. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za naravne vire in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Društvo geodetov izkazničarjev in Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.
Želi besedo predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor? (Da.)
Državni sekretar, gospod Gajšek, izvolite.
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!
Pričenjam 19. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da so se za sejo opravičili naslednji, naslednji člani odbora in sicer Predrag Baković, Franc Rosec in pa Zvonko Černač. Obenem pa na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodeluje torej Miroslava Gregoriča nadomešča Uroš Brežan.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem nismo prejeli nobenega predloga za spremembe, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Kolegij predsednice Državnega zbora je na 88. seji dne 7. 6. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 3. 6. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 8. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 29. 8. 2024, predlog Društva geodetov izkazničarjev z dne 18. 6. 2024 ter pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor k mnenju Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 9. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2. in 3. členu za novi 3a. člen k 4. 6. 7. 8. in 10. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za naravne vire in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Društvo geodetov izkazničarjev in Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.
Želi besedo predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor? (Da.)
Državni sekretar, gospod Gajšek, izvolite.
Hvala lepa.
Zelo kratko. Novela Zakona o arhitekturni in inženirski delavnici se sprejema zaradi odločbe Ustavnega sodišča. Poanta je, da se vrača poklicni skupini geodetsko izkaznico v položaj, kot so ga imeli pred uveljavitvijo ZAID, to je pred 17. 11. 2017. Ocenjujemo, da so vsekakor uporabna geodetska znanja in veščine katere imajo geodeti z geodetsko izkaznico, takšna, da to lahko opravljajo. Poleg tega pa je prišlo od uveljavitve ZAID do sprememb zakonodaje in s tem oblikovanja novih geodetskih postopkov, formalno novih, dejansko pa vsebinsko pomenijo praktično enake. Mi ocenjujemo, da smo medresorsko usklajeni. Imeli smo sestanke tudi z Inženirsko zbornico Slovenije, Geodetsko društvo, Geodetsko upravo Republike Slovenije in predstavnikom Društva geodetov izkazničarjev.
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Zelo kratko. Novela Zakona o arhitekturni in inženirski delavnici se sprejema zaradi odločbe Ustavnega sodišča. Poanta je, da se vrača poklicni skupini geodetsko izkaznico v položaj, kot so ga imeli pred uveljavitvijo ZAID, to je pred 17. 11. 2017. Ocenjujemo, da so vsekakor uporabna geodetska znanja in veščine katere imajo geodeti z geodetsko izkaznico, takšna, da to lahko opravljajo. Poleg tega pa je prišlo od uveljavitve ZAID do sprememb zakonodaje in s tem oblikovanja novih geodetskih postopkov, formalno novih, dejansko pa vsebinsko pomenijo praktično enake. Mi ocenjujemo, da smo medresorsko usklajeni. Imeli smo sestanke tudi z Inženirsko zbornico Slovenije, Geodetsko društvo, Geodetsko upravo Republike Slovenije in predstavnikom Društva geodetov izkazničarjev.
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)
Gospa Saša Bricelj Podgornik, izvolite.
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)
Gospa Saša Bricelj Podgornik, izvolite.
Hvala lepa za besedo.
O predlogu zakona smo pripravili pisno mnenje. V mnenju smo podali pripombe k posameznim členom. Izpostavila bom le dve, ki sta ključni z vidika uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča. Najprej v zvezi z 2. členom, s katerim se opredeljuje naloge geodetov z geodetskimi izkaznicami. Opozorili smo, da iz obrazložitve ni razvidno, ali gre za istovrstne naloge, ki jih geodeti z geodetskimi izkaznicami sedaj opravljajo ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča. Poudarili smo tudi, da v primeru, da te naloge odstopajo oziroma, so za naprej predvidene drugače: da je treba razloge obrazložiti z vidika 49. člena ustave in preveriti, ali uveljavitev predlagane ureditve zahteva morebitno prehodno ureditev. Potem še pripomba k 4. členu. V tem členu so opredeljeni pogoji za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti z različnih področij. Tudi v zvezi s tem smo opozorili, da obrazložitev člena le povzema predlagano besedilo. Iz obrazložitve pa ni razvidno, ali se pogoji za opravljanje dejavnosti za geodete z geodetskimi izkaznicami ureja drugače, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča. Iz odločbe Ustavnega sodišča namreč izhaja, da se je dejavnost na področju nalog geodetov z geodetsko izkaznico opravljala tudi v pravno organizacijski obliki gospodarskih družb. Odločba navaja primer zaposlenih ustanoviteljev manjših gospodarskih družb, to je ene osebne družbe z omejeno odgovornostjo, katerih poslovanje temelji na njihovem osebnem delu, zato se zastavlja vprašanje omogočanja nadaljevanja dejavnosti tem subjektom, saj iz predlagane ureditve izhaja, da je opravljanje te dejavnosti zamejeno na statusno obliko samostojnega opravljanja dejavnosti. Zato smo opozorili, da je treba predlagano ureditev s tega vidika ponovno preveriti in pa tudi, da je treba vsebino, se pravi opredelitev pogojev za opravljanje dejavnosti, obrazložiti z vidika 74. člena ustave, upoštevaje naravo geodetske dejavnosti oziroma ciljev, ki se z navedenimi pogoji zasledujejo. V primeru določitve strožjih pogojev je sicer treba tudi vedno preveriti, ali uveljavitev predlagane ureditve zahteva morebitno prehodno ureditev. Glede na to, da se poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije in geodetov z geodetsko izkaznico deloma prekrivajo, je zato še posebej pomembno, da so pogoji za opravljanje dejavnosti na področju poklicnih nalog obeh subjektov jasno, nedvoumno opredeljeni, razmejeni in tudi obrazloženi, da vloženi amandmaji predstavljajo odziv na mnenje ZPS. Prejeli smo tudi še pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor in sledijo tem našim pripombam.
Dodatno pa bi bilo treba… Glede na vloženi amandma k 4. členu in vsebinsko dopolnitev 14. člena zakona je treba preveriti do seje Državnega zbora ustreznost posameznih alinej tretjega odstavka 5. člena zakona, ki ga spreminja 2. člen predloga zakona, zaradi zagotovitve njune usklajenosti, saj gre za povezani vsebini.
Glede na to, da gre za novelo zakona, ki je pripravljena kot odziv na odločbo Ustavnega sodišča, ki se v svoji obrazložitvi med drugim sklicuje na napačno obrazložitev amandmaja, je treba povedati še sledeče. Iz odločbe Ustavnega sodišča je mogoče razbrati, da je bilo v postopku sprejemanja zakona problematično črtanje določbe drugega odstavka drugega odstavka 5. člena zakona, ki je določala, da lahko posamezna tehnično strokovna opravila v okviru poklicnih nalog po navodilih in pod nadzorom pooblaščenih arhitektov in inženirjev opravi tudi druga oseba z ustreznimi kompetencami. Ob tem je v odločbi zgolj prepisana obrazložitev amandmaja, da gre za črtanje v skladu z mnenjem ZPS. Zato je treba poudariti, da je bila takšna obrazložitev očitno napačna in tudi zavajajoča, saj iz mnenja ZPS z dne 23. 8. 2017 k tej določbi jasno izhaja pripomba, da je treba vsebino določbe podrobneje opredeliti. Se pravi, ustrezen odziv bi bila dopolnitev vsebine, ne pa njeno črtanje, kot to napačno izhaja iz obrazložitve amandmaja.
Hvala lepa.
Hvala lepa za besedo.
O predlogu zakona smo pripravili pisno mnenje. V mnenju smo podali pripombe k posameznim členom. Izpostavila bom le dve, ki sta ključni z vidika uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča. Najprej v zvezi z 2. členom, s katerim se opredeljuje naloge geodetov z geodetskimi izkaznicami. Opozorili smo, da iz obrazložitve ni razvidno, ali gre za istovrstne naloge, ki jih geodeti z geodetskimi izkaznicami sedaj opravljajo ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča. Poudarili smo tudi, da v primeru, da te naloge odstopajo oziroma, so za naprej predvidene drugače: da je treba razloge obrazložiti z vidika 49. člena ustave in preveriti, ali uveljavitev predlagane ureditve zahteva morebitno prehodno ureditev. Potem še pripomba k 4. členu. V tem členu so opredeljeni pogoji za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti z različnih področij. Tudi v zvezi s tem smo opozorili, da obrazložitev člena le povzema predlagano besedilo. Iz obrazložitve pa ni razvidno, ali se pogoji za opravljanje dejavnosti za geodete z geodetskimi izkaznicami ureja drugače, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča. Iz odločbe Ustavnega sodišča namreč izhaja, da se je dejavnost na področju nalog geodetov z geodetsko izkaznico opravljala tudi v pravno organizacijski obliki gospodarskih družb. Odločba navaja primer zaposlenih ustanoviteljev manjših gospodarskih družb, to je ene osebne družbe z omejeno odgovornostjo, katerih poslovanje temelji na njihovem osebnem delu, zato se zastavlja vprašanje omogočanja nadaljevanja dejavnosti tem subjektom, saj iz predlagane ureditve izhaja, da je opravljanje te dejavnosti zamejeno na statusno obliko samostojnega opravljanja dejavnosti. Zato smo opozorili, da je treba predlagano ureditev s tega vidika ponovno preveriti in pa tudi, da je treba vsebino, se pravi opredelitev pogojev za opravljanje dejavnosti, obrazložiti z vidika 74. člena ustave, upoštevaje naravo geodetske dejavnosti oziroma ciljev, ki se z navedenimi pogoji zasledujejo. V primeru določitve strožjih pogojev je sicer treba tudi vedno preveriti, ali uveljavitev predlagane ureditve zahteva morebitno prehodno ureditev. Glede na to, da se poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije in geodetov z geodetsko izkaznico deloma prekrivajo, je zato še posebej pomembno, da so pogoji za opravljanje dejavnosti na področju poklicnih nalog obeh subjektov jasno, nedvoumno opredeljeni, razmejeni in tudi obrazloženi, da vloženi amandmaji predstavljajo odziv na mnenje ZPS. Prejeli smo tudi še pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor in sledijo tem našim pripombam.
Dodatno pa bi bilo treba… Glede na vloženi amandma k 4. členu in vsebinsko dopolnitev 14. člena zakona je treba preveriti do seje Državnega zbora ustreznost posameznih alinej tretjega odstavka 5. člena zakona, ki ga spreminja 2. člen predloga zakona, zaradi zagotovitve njune usklajenosti, saj gre za povezani vsebini.
Glede na to, da gre za novelo zakona, ki je pripravljena kot odziv na odločbo Ustavnega sodišča, ki se v svoji obrazložitvi med drugim sklicuje na napačno obrazložitev amandmaja, je treba povedati še sledeče. Iz odločbe Ustavnega sodišča je mogoče razbrati, da je bilo v postopku sprejemanja zakona problematično črtanje določbe drugega odstavka drugega odstavka 5. člena zakona, ki je določala, da lahko posamezna tehnično strokovna opravila v okviru poklicnih nalog po navodilih in pod nadzorom pooblaščenih arhitektov in inženirjev opravi tudi druga oseba z ustreznimi kompetencami. Ob tem je v odločbi zgolj prepisana obrazložitev amandmaja, da gre za črtanje v skladu z mnenjem ZPS. Zato je treba poudariti, da je bila takšna obrazložitev očitno napačna in tudi zavajajoča, saj iz mnenja ZPS z dne 23. 8. 2017 k tej določbi jasno izhaja pripomba, da je treba vsebino določbe podrobneje opredeliti. Se pravi, ustrezen odziv bi bila dopolnitev vsebine, ne pa njeno črtanje, kot to napačno izhaja iz obrazložitve amandmaja.
Hvala lepa.
Najlepša hvala.
Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod državni svetnik Milan Ozimič? (Da.)
Izvolite.
Najlepša hvala.
Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod državni svetnik Milan Ozimič? (Da.)
Izvolite.