Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Pričenjam 19. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se za sejo opravičili naslednji, naslednji člani odbora in sicer Predrag Baković, Franc Rosec in pa Zvonko Černač. Obenem pa na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodeluje torej Miroslava Gregoriča nadomešča Uroš Brežan.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem nismo prejeli nobenega predloga za spremembe, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 88. seji dne 7. 6. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 3. 6. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 8. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 29. 8. 2024, predlog Društva geodetov izkazničarjev z dne 18. 6. 2024 ter pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor k mnenju Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 9. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2. in 3. členu za novi 3a. člen k 4. 6. 7. 8. in 10. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za naravne vire in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Društvo geodetov izkazničarjev in Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor? (Da.)

Državni sekretar, gospod Gajšek, izvolite.

Hvala lepa.

Zelo kratko. Novela Zakona o arhitekturni in inženirski delavnici se sprejema zaradi odločbe Ustavnega sodišča. Poanta je, da se vrača poklicni skupini geodetsko izkaznico v položaj, kot so ga imeli pred uveljavitvijo ZAID, to je pred 17. 11. 2017. Ocenjujemo, da so vsekakor uporabna geodetska znanja in veščine katere imajo geodeti z geodetsko izkaznico, takšna, da to lahko opravljajo. Poleg tega pa je prišlo od uveljavitve ZAID do sprememb zakonodaje in s tem oblikovanja novih geodetskih postopkov, formalno novih, dejansko pa vsebinsko pomenijo praktično enake. Mi ocenjujemo, da smo medresorsko usklajeni. Imeli smo sestanke tudi z Inženirsko zbornico Slovenije, Geodetsko društvo, Geodetsko upravo Republike Slovenije in predstavnikom Društva geodetov izkazničarjev.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Saša Bricelj Podgornik, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

O predlogu zakona smo pripravili pisno mnenje. V mnenju smo podali pripombe k posameznim členom. Izpostavila bom le dve, ki sta ključni z vidika uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča. Najprej v zvezi z 2. členom, s katerim se opredeljuje naloge geodetov z geodetskimi izkaznicami. Opozorili smo, da iz obrazložitve ni razvidno, ali gre za istovrstne naloge, ki jih geodeti z geodetskimi izkaznicami sedaj opravljajo ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča. Poudarili smo tudi, da v primeru, da te naloge odstopajo oziroma, so za naprej predvidene drugače: da je treba razloge obrazložiti z vidika 49. člena ustave in preveriti, ali uveljavitev predlagane ureditve zahteva morebitno prehodno ureditev. Potem še pripomba k 4. členu. V tem členu so opredeljeni pogoji za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti z različnih področij. Tudi v zvezi s tem smo opozorili, da obrazložitev člena le povzema predlagano besedilo. Iz obrazložitve pa ni razvidno, ali se pogoji za opravljanje dejavnosti za geodete z geodetskimi izkaznicami ureja drugače, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča. Iz odločbe Ustavnega sodišča namreč izhaja, da se je dejavnost na področju nalog geodetov z geodetsko izkaznico opravljala tudi v pravno organizacijski obliki gospodarskih družb. Odločba navaja primer zaposlenih ustanoviteljev manjših gospodarskih družb, to je ene osebne družbe z omejeno odgovornostjo, katerih poslovanje temelji na njihovem osebnem delu, zato se zastavlja vprašanje omogočanja nadaljevanja dejavnosti tem subjektom, saj iz predlagane ureditve izhaja, da je opravljanje te dejavnosti zamejeno na statusno obliko samostojnega opravljanja dejavnosti. Zato smo opozorili, da je treba predlagano ureditev s tega vidika ponovno preveriti in pa tudi, da je treba vsebino, se pravi opredelitev pogojev za opravljanje dejavnosti, obrazložiti z vidika 74. člena ustave, upoštevaje naravo geodetske dejavnosti oziroma ciljev, ki se z navedenimi pogoji zasledujejo. V primeru določitve strožjih pogojev je sicer treba tudi vedno preveriti, ali uveljavitev predlagane ureditve zahteva morebitno prehodno ureditev. Glede na to, da se poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije in geodetov z geodetsko izkaznico deloma prekrivajo, je zato še posebej pomembno, da so pogoji za opravljanje dejavnosti na področju poklicnih nalog obeh subjektov jasno, nedvoumno opredeljeni, razmejeni in tudi obrazloženi, da vloženi amandmaji predstavljajo odziv na mnenje ZPS. Prejeli smo tudi še pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor in sledijo tem našim pripombam.

Dodatno pa bi bilo treba… Glede na vloženi amandma k 4. členu in vsebinsko dopolnitev 14. člena zakona je treba preveriti do seje Državnega zbora ustreznost posameznih alinej tretjega odstavka 5. člena zakona, ki ga spreminja 2. člen predloga zakona, zaradi zagotovitve njune usklajenosti, saj gre za povezani vsebini.

Glede na to, da gre za novelo zakona, ki je pripravljena kot odziv na odločbo Ustavnega sodišča, ki se v svoji obrazložitvi med drugim sklicuje na napačno obrazložitev amandmaja, je treba povedati še sledeče. Iz odločbe Ustavnega sodišča je mogoče razbrati, da je bilo v postopku sprejemanja zakona problematično črtanje določbe drugega odstavka drugega odstavka 5. člena zakona, ki je določala, da lahko posamezna tehnično strokovna opravila v okviru poklicnih nalog po navodilih in pod nadzorom pooblaščenih arhitektov in inženirjev opravi tudi druga oseba z ustreznimi kompetencami. Ob tem je v odločbi zgolj prepisana obrazložitev amandmaja, da gre za črtanje v skladu z mnenjem ZPS. Zato je treba poudariti, da je bila takšna obrazložitev očitno napačna in tudi zavajajoča, saj iz mnenja ZPS z dne 23. 8. 2017 k tej določbi jasno izhaja pripomba, da je treba vsebino določbe podrobneje opredeliti. Se pravi, ustrezen odziv bi bila dopolnitev vsebine, ne pa njeno črtanje, kot to napačno izhaja iz obrazložitve amandmaja.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod državni svetnik Milan Ozimič? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo.

Saj bom zelo kratek. Komisija pravzaprav podpira rešitve in podpira tudi predlog te novele, ki ureja stanje po ustavni odločbi.

Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo še kdo od ostalih oziroma zunanjih vabljenih? (Da.) Prosim, da se za magnetogram v tem primeru predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucijo, iz katere prihajate. Pa ob tem bi vas samo spomnil, da je v skladu z uveljavljena parlamentarna praksa vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu.

Tako prosim, če želi kdo od vabljenih…

Ja, izvolite, imate besedo, in prosim, da se predstavite.

Sem Matej Plešnar, prihajam iz Inženirske zbornice, Matična sekcija geodetov.

Hvala za besedo.

Najprej poudarjam, da Inženirska zbornica Slovenije ni nikoli v preteklosti težila k temu, da se geodete z geodetsko izkaznico umakne s trga dela in jim odvzame kompetence, ki so jih nesporno imeli pred uveljavitvijo Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Zato v tej luči pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča in zakonodajalca, da se jim čim prej povrnejo pravice v enakem obsegu, kot so jih geodeti z geodetsko izkaznico imeli. Nasprotujemo pa izenačitvi geodetov z geodetsko izkaznico s pooblaščenim inženirjem geodezije, kot ga predvideva ta novela.

Naj poudarim, da nikoli v preteklosti ta dva poklica namreč nista bila enakovredna. Geodeti z geodetsko izkaznico ni nikoli opravljal dela popolnoma samostojno ampak vedno pod nadzorom pooblaščenega inženirja geodezije, ki je pregledal in tudi odgovarjal za izvedeno delo. Zakon o geodetski dejavnosti, ki ga je v delih nadomestil zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, je jasno določal, da mora geodetsko podjetje pred začetkom opravljanja geodetske dejavnosti imenovati odgovornega geodeta. Odgovorni geodet, danes pooblaščeni inženir, je bil in je odgovoren za skladnost vsakega izdelka s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah vsakega geodetskega izdelka. Predlagana novela zakona odpravlja neustavnost za geodete z geodetsko izkaznico in jim vrača že pridobljene pravice, na zbornici pa nas skrbi, da se pridobljene pravice geodetov z geodetsko izkaznico dodatno nadgrajuje in jih celo izenačuje s pravicami pooblaščenega inženirja geodezije, kar po našem mnenju ustvarja novo neustavnost, vendar tokrat v škodo pooblaščenim inženirjem. Namreč, gre za opravljanje dela na trgu pod različnimi pogoji, strožjimi za pooblaščene inženirje geodezije. Po predlogu novele bo geodet z geodetsko izkaznico tako lahko opravljal vse naloge pooblaščenega inženirja geodezije po zakonu o katastru nepremičnin, po gradbenem zakonu in zakonu o urejanju prostora, za kar mora imeti pooblaščeni inženir geodezije za vsaj eno stopnjo višjo izobrazbo in opravljen poseben strokovni izpit. Menimo, da geodet z geodetsko izkaznico za te dodatne naloge nima potrebnih znanj in kompetenc. Če bi jih imel pred letom 2018, ne bi potrebovali dveh različnih poklicev. V času od 2018 pa do danes se pogoji za dostop do tega reguliranega poklica pooblaščeni in v primeru revizije niso znižali, geodeti, z geodetsko izkaznico pa v tem času tudi niso pridobili manjkajočih znanj in kompetenc. Zato je širjenje obsega pooblastila nad obseg pridobljenih pravic tudi neodgovorno do naročnikov geodetskih storitev, ki pričakujejo seveda kakovostno opravljeno naročilo.

Glede na to, da v zvezi z dodatnimi pooblastili geodetov geodetsko izkaznico ministrstvo ni pridobilo mnenja o obsegu znanj in kompetenc geodetov z geodetsko izkaznico, na primer, od Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ali od Geodetske uprave Republike Slovenije predlogu novele zakona v tem delu nasprotujemo. Društvo geodetov izkazničarjev se tudi zavzema za sodelovanje s pooblaščenimi inženirji geodezije z namenom potrjevanja elaboratov na način angažiranja s podjemno pogodbo. V zvezi s tem predlogom je treba pojasniti, da sta Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti in gradbeni zakon iz leta 2018 prinesla nov način delovanja na področju inženirske dejavnosti z namenom uvajanja pravil v izogib zlorabam pooblastil, predvsem preprečitve nedopustne prakse posojanja nazivov in žigov, kar je bilo prisotno tudi na področju naše stroke geodetske dejavnosti. Angažiranje fizičnih oseb s podjemnimi pogodbami tako ni več dopustno. Inženirsko dejavnost od tedaj opravljajo gospodarski subjekti in zanje pooblaščeni inženirji, ki so prek podjetij tudi zavarovani za odgovornost za škodo, ki bi jo lahko povzročili tretjim osebam. Zato je treba pooblaščenega inženirja, če ga sam nimaš, angažirati s sklenitvijo pogodbe med dvema gospodarskima subjektoma oziroma pooblaščeni inženir mora delati dejansko stalno, trajno ter osebno in neodvisno. Očitke Društva geodetov izkazničarjev o neustavnosti statuta Inženirske zbornice Slovenije prav tako zavračamo. Ministrstvo za finance je v delu obrazložitve predloga zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki ga je Vlada nato leta 2017 potrdila in poslala v Državni zbor, zapisalo, citiram, da izbira načina opravljanja dela ni svobodna, da veljajo tudi splošni predpisi, ki urejajo opravljanje dela, in da se mora delo, upoštevajoč kriterije, dejansko stalno in trajno ter osebno opravljati v delovnem razmerju, torej kot zaposlitev, izjema pa je bil samostojni podjetnik, pri čemer popoldanski espe ni bil dopustna oblika.

Statut zbornice sledi predlogu Zakona o arhitekturni inženirski dejavnosti, prav tako novela statuta, po kateri je pooblaščeni inženir lahko zaposlen v dveh različnih gospodarskih subjektih. Z njima sta soglašala tako Služba vlade za zakonodajo kot takratno Ministrstvo za okolje in prostor, torej problema, ki ga izpostavlja Društvo geodetov izkazničarjev, v resnici ni.

Kot rečeno, zbornica je pripravljena, da prične vpisovati geodete z geodetsko izkaznico v imenik. Ali bo to lahko naredila samo, če bo danes sprejet amandma, ki bo to omogočal, saj je trenutno besedilo predloga zakona pomanjkljivo, ker ne definira postopkov vpisa izbrisa v imenik ter pravic in dolžnosti geodetov z geodetsko izkaznico.

Hvala.

Hvala lepa.

Gospod, izvolite, imate besedo.

Dober dan, sem Bojan Umer, predsednik Društva geodetov z izkaznico.

Glede na predlog, ki smo ga poslali na ta odbor, moram povedati, da je v celoti, da so pripombe sprejete, bile in upoštevane z amandmaji, ki so predlagani k predlogu zakona, kateri po našem mnenju v celoti izpolnjuje odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, tu se bom pa zelo na kratko dotaknil mnenja, ki ga je podal moj predhodnik. Namreč, ko je bil Zajc sprejet, se je tukaj na področju dveh poslovnih skupin, torej okvirna cena 200, 300 geodetov izkazničarjev in pooblaščenih inženirjev, bom rekel, bil boj kdo bo dobil delo na trgu. In tukaj je bilo teh 300 izbrisanih, ostalo nas je pa še pet, tako da zavračam, da zbornica nima nič pri tem proti naši izločitvi iz Ajda. V postopkih usklajevanj, ki so se vršili na ministrstvu, so bila mnenja is predstavljena, po našem mnenju je ministrstvo pravilno se odločilo z vložitvijo amandmajev, in tu bom pa še to dodal, da trditev, da se izenačujejo pooblaščeni inženirji in geodeti z izkaznico, seveda ni res, saj v katastrskih postopkih po Zakonu o katastru nepremičnin, elaborat ki ga mi izdelamo, mora podpisati in potrditi pooblaščeni inženir.

Torej, že to je jasno, da ni to neka izenačitev, ampak imajo pooblastila, s katerim vršijo nadzor s potrjevanjem elaborata, ki ga pa mi izdelamo kot smo ga izdelali pred uveljavitvijo z Ajdo. V tem primeru, ker verjetno imam zadnjo besedo, bi se zahvalil. Ministru, sekretarju in vsem službam na ministrstvu kot vladnim službam, da se je ta, bom rekel, agonija šestih let čakajoč, da pridemo nazaj, upamo, uspešno zaključila.

Hvala lepa.