Spoštovani, lepo prosim, da zasedete svoja mesta, da lahko začnemo sejo.

Spoštovane članice in člani komisije, spoštovana državna sekretarka, državni sekretar, vabljeni in vsi ostali prisotni, prav lepo pozdravljeni! Pričenjam 11. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani: gospod Felice Žiža, kot nadomestno pa imamo tukaj gospo Jožico Derganc, ki nadomešča poslanko Katarino Štravs.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebirala, saj ste ga dobili s sklicem seje. Naj le povem, da se današnje seje preko video povezave udeležujejo tudi člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki jih prav tako lepo pozdravljam. Svojo udeležbo na današnji seji so opravičili magistra Suzana Weitleiner, predsednica Kulturnega društva Člen sedem za avstrijsko Štajersko, Pavlova hiša, gospa Andreja Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, doktorica Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, in pa gospod Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV S POROČILOM O REALIZACIJI NAČRTOVANIH DEJAVNOSTI IN SREDSTVIH ZA SLOVENCE IZVEN MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2023.

Gradivo k tej točki, ki smo ga prejeli od Vlade Republike Slovenije dne 19. 6. 2024, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Za uvodno predstavitev obravnavanega gradiva pa dajem najprej besedo državni sekretarki na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospe Vesni Humar. Izvolite, beseda je vaša.

Dober dan! Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Cenjene poslanke in poslanci, predstavniki ustanov in civilno družbenih organizacij iz zamejstva in sveta, člani obeh svetov vlad v dvorani in tisti, ki ste se nam pridružili preko video povezave, cenjeni državni sekretar, kolega Dejan Židan, predstavniki ostalih ministrstev! Ja, poročilo je pred nami, mislim, da je zelo kakovostno tudi letos, hkrati vseobsegajoče in koncizno in daje res en tak hiter in jasen vpogled v to, kaj so posamični ministrski resorji v letu 2023 naredili za Slovence in Slovenke, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Jaz se na tem mestu vsem predstavnikom resorjev tudi zahvaljujem za res izjemno dobro sodelovanje. Morda je poročilo res kratko, ampak treba se je zavedati, da ravno zato, da pridemo do enega takega jasnega seznama dejavnosti, je kar nekaj dela po posamičnih ministrstvih. Velikokrat je tako, da so dejavnosti, namenjene Slovencem v zamejstvu in po svetu, nekako organski del siceršnjih projektov in dokumentov ministrstev, kar je tudi prav, ampak to pomeni, da je potrebno opraviti ta proces, da se dejansko izlušči čim večji del dejavnosti, ki jih resorji na tem področju uspešno opravljajo. Ne bom se ustavljala pri posamičnih elementih tega poročila, niti pri tistem delu, ki neposredno zadeva delo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker sem prepričana, da ste ta kratek dokument prebrali in se z njim seznanili.

Bi pa rada poudarila dvoje. Najprej, da seveda ta korpus dejavnosti je precej obsežen in raznolik, ampak treba je poudariti, da za izvajanjem te dejavnosti so pa neka temeljna načela, ki mislim, da jih v državi v zadnjih letih uspešno po eni strani ohranjamo, po drugi strani pa krepimo in bi rada spregovorila nekaj besed o tem. Prvo načelo, ki se mi zdi pomembno, da ga poudarimo, je povezanost. Mi smo že na začetku tega mandata rekli, da želimo tematiko Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja, dejansko predstaviti in poudarjati na tak način, da vsi ministrice in ministri slovenske vlade, vsi resorji imajo pri snovanju in izvajanju svojih dejavnosti pred očmi tudi naše rojake zunaj meja, da teče izmenjava informacij med resorji na nek dinamičen način in predvsem, da imamo odprta vrata. Vem, da včasih kakšna zadeva tudi traja nekoliko dlje, kot bi si kdo želel, ampak vem tudi, da v letu 2023, pa tudi letos, smo uspeli v bistvu res vzpostaviti takšno komunikacijsko kulturo med posamičnimi ministrstvi, med posamičnimi resorji in tudi s predstavniki Slovencev zunaj meja, da smo marsikatero težavo ali pa oviro lahko skupaj uspešno premagali.

Druga beseda, ki se mi zdi ključnega pomena, je podpora. To se morda ne vidi v številkah, ampak Slovenija v svoji zunanji politiki izjemno veliko pozornost posveča Slovencem zunaj meja. Mislim, da se je izkazalo, tudi v lanskem in letošnjem letu, da pri vseh obiskih na najvišji državni ravni nikoli ne pozabimo na naše skupnosti, ne samo v sosednjih državah, ampak tudi drugod, da se ministrice in ministri zelo zelo redno pri svojih obiskih v tujih državah srečujejo s Slovenkami in Slovenci in da tudi teme, ki so pomembne za naše rojake zunaj meja, redno prihajajo na mizo političnih pogovorov na najvišji ravni. Seveda, Slovenija se, predvsem ko govorimo o zamejski problematiki, ne želi in tudi ne more vmešavati v notranjepolitične odločitve naših sosednjih držav. Hkrati pa želi in mora, in to tudi počne, podpreti pričakovanja in potrebe naših narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in tudi skupnostih v drugih državah po svetu. Se pravi, del te podpore je tudi strokovna podpora oziroma politična podpora pri razreševanju najrazličnejših tem. Zdi se mi ključnega pomena, da so vrata ministrstev za Slovence zunaj meja odprta, da si državni sekretarji, ministri, direktorji direktoratov, strokovni sodelavci vzamejo čas, da probleme, ki so včasih zelo specifični, preučijo in da nudijo našim ustanovam in društvom in zvezam tudi strokovno podporo pri razreševanju teh dilem. Jaz ne bom naštevala, o čem vse se pogovarjamo na ministrstvih, ampak to je res širok diapazon, od visokega šolstva, priznavanja diplom, do davčne politike, do, ne vem, kmetijstva, lastništva zemljišč, lovstva, mislim, tu bi res, to je res en tak dolg seznam tematik, tematik, ki jih odpiramo in tudi v sodelovanju z ostalimi resorji uspešno naslavljamo.

In to me pripelje k moji tretji ključni točki oziroma k tretjemu temeljnemu načelu, to pa je odzivnost. Ne glede na to, kakšne načrte imamo, moramo biti predvsem na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ampak tudi na drugih ministrstvih pripravljeni na to, da se odzivamo na krize, na težave, na nepredvidene situacije. In mislim, da smo bili v letu 2023 tudi s tega vidika, pa tudi letos, precej uspešni in da smo nekatere situacije, kot so stiske nekaterih šol, recimo v Avstriji ali pa v Mendoziji v Argentini, stiske nekaterih kulturnih društev, ki so se zapletli, recimo, s podražitvami investicij in tako naprej, zelo uspešno naslavljali in reševali, in se mi zdi, da je ta točka odzivnosti ena taka pomembna točka, ki bo, ki nas bo vodila še naprej. Se pravi z vsemi temi projekti in dejavnostmi, ki jih ministrstva izvajajo za Slovence zunaj meja so ta tri pomembna temeljna načela, torej povezanost, podpora in odzivnost, in zdi se mi pomembno, da ta tri načela ohranjamo še naprej. Ne glede na to, in s tem bom zaključila, je vendarle treba pogledati tudi številke, ker tudi načela niso, niso veliko, bi rekla, vredna sama po sebi, če se ne izkažejo potem tudi v konkretni podpori. Kot izhaja iz gradiva je Republika Slovenija Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu v letu 2023 skupaj namenila 16 milijonov 300 tisoč in nekaj evrov. Lanski znesek, se pravi, oziroma predlanski znesek leta 2022 pod črto, je bil 14 milijonov 522 tisoč evrov, se pravi, da se je med letoma 2022 in 2023 ta znesek povečal za približno 12 odstotkov. Kar se meni zdi pomembno poudariti je to, da se je znesek, ki ga je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu preko obeh svojih razpisov in interventnih sredstev namenil temu področju, zvišal za 8 odstotkov, se pravi za manj, kot se je celotni znesek.

Kar mislim, da je dobra novica. Predvsem se je povečalo, so se povečala sredstva na področju gospodarstva za več kot 70 odstotkov, iz 548 na 954 tisoč v letu 2023, se pravi, da smo dosegli skoraj milijon. To se mi zdi pomembno, ker v bistvu to povečuje, ta razpršenost virov, v bistvu povečuje možnosti in povečuje odpornost in stabilnost financiranja dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, čeprav ostaja seveda urad osrednji nosilec dejavnosti, skupaj s Komisijo Državnega zbora, pa se mi zdi vendarle prav, da tudi druga ministrstva postopno povečujejo svoje deleže, tako kot se mi zdi prav, da vzpodbujamo in krepimo sposobnost in avtonomnost naših organizacij v zamejstvu in po svetu, da iščejo tudi zunaj proračunske vire, se pravi, da pridobivajo sredstva iz programov Interreg, ki jim urad skozi odbore za spremljanje res posveča izjemno veliko pozornosti, da nastajajo evropska združenja za teritorialno sodelovanje, ki so prav tako ena pomembna tema, ki se ji zelo posvečamo, in da so društva in ustanove dejansko sposobne kandidirati za sredstva v takih izjemnih priložnostih, kot je recimo Evropska prestolnica kulture, kjer so številna društva Slovencev v Italiji in tudi obe krovni organizaciji pridobili sredstva iz tako imenovanega sklada malih projektov, in to sredstva, ki so zelo zelo pomembna za izvajanje nekaterih ključnih aktivnosti.

Tako, da če še ta drugi del nekako strnem. Za 12 odstotkov so se povečala sredstva za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 in to ne le sredstva Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z naših proračunskih postavk, ampak tudi sredstva ostalih v to poročilo in v dejavnosti vključenih resorjev, kar mislim, da je zelo, zelo dober obet in smo lahko s tem vsi zadovoljni. Hvala lepa.

Najlepša hvala državni sekretarki. Sedaj bi dala besedo državnemu sekretarju iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, magistru Dejanu Židanu. Izvolite.

Hvala gospa predsednica za vabilo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani rojaki, ki živite izven meja matične države in lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim!

Dovolite, gospa predsednica, da na začetku pred vsemi povem zahvalo uradu in tudi državni sekretarki, moram povedati, da na trenutke tudi dnevno sodelujemo. Mi delamo na nek način pionirske korake pri izvrševanju Zakona o zamejcih za področja gospodarstva, po novem tudi športa. Bistveno lažje nam jih je delati, zato ker delamo skupaj z uradom, z gospodom ministrom in zlasti ob veliki podpori državne sekretarke in njene ekipe!

Zdaj številke, če gledate Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, rast je res velika. Tisto, kar je dobra novica, da rast v letu 2025 bo, pa še bistveno višja, več ne bomo govorili samo o odstotkih, govorili bomo o večkratnikih. Ampak bistveno bolj pomembno kot same številke, je pa vsebina, ki je za temi številkami. Za kaj se gre? V preteklosti je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport oziroma pred tem se je drugače imenovalo, že podpiralo poslovne klube slovenske v tujini. Mislim znesek podpore je bil približno četrt milijona oziroma nekaj manj na letni ravni. Od leta 2023 naprej, pa smo tudi aktivirali program, ki je bil, vendar ni bil živ, na Ministrstvu za gospodarstvo. To je prvi program, ki krepi v zamejstvu gospodarske temelje manjšine za Porabje. Ta program, kakor vam je poznano, ker smo se tudi že na tej komisiji pogovarjali, je v osnovi tristebrn. Prvi steber so javni razpisi za gospodarske investicije, drugi steber, ki ima dve veji, so turistične investicije za posameznike in potem tudi za naše inštitucije. Tako da v letu 2023 smo pomagali Slovenskemu kulturno informacijskemu centru Lipa, slovenski vzorčni kmetiji in Hiši jabolk. Tretji del programa pa so spodbude za delovanje Zveze Slovencev na Madžarskem, promocija slovenskega Porabja in zagotavljanje dvojezičnosti. Če bi bilo denarja za ta namen v letu 23, 700 milijonov, so razpisi 700000 - pardon, hvala Vesna -, bo letos, tako je vsaj načrt 850002. leto, bo številka bistveno višja. Za kaj se gre? Ko smo ustanovili skupaj z Uradom za zamejsko gospodarsko koordinacijo smo dogovorili, da na primeru dobrega primera Porabja naredimo do neke mere primerljiv program za vse štiri zamejske regije. Če pogledamo, tako Hrvaško kot Furlanijo Julijsko krajino kakor Koroško in kakor tudi Porabje, in tudi, ko boste sprejemali v Državnem zboru proračun, boste videli že rezervirana sredstva za ta namen, tako za leto 2025 kakor tudi za leto 2026. Mi linearno načrtujemo, da bo ta program, ki je sedaj bil težki 2,1 milijon evra, v štirih letih, da bo vrednost tega programa: deset milijonov, torej po dva milijona in pol na posamezno skupnost. Tudi ta program bo temeljil na treh stebrih, seveda pa posamezne značilnosti, ki so značilne za posamezne štiri skupnosti bodo upoštevane. Program je tako daleč, da je osnutek napisan. V tem trenutku ga usklajujemo z našimi podpisniki sporazuma o zamejski gospodarski koordinaciji. Srečamo se naslednji teden, v četrtek, na Mosu. Ponovno se srečamo 4. oktobra v Zagrebu na poslovnem klubu. In tokrat se bo dogodilo, da bo program Vlada sprejela predvidoma do konca tega leta, da ga lahko v naslednjem letu tudi že realiziramo. To je ena veja. Mi se zavedamo, da smo, čeprav pristojno Ministrstvo za šport nikoli ni te svoje naloge po zakonu realiziralo, kakor je potrebno, je pa to nalogo v veliki meri prevzel urad in z vsakoletnim sofinanciranjem slovenskih športnih društev, ampak mi smo se odločili in tudi že dogovorili s strokovnim Svetom za šport Republike Slovenije, da naslednje leto prvič preko pristojnega Ministrstva za šport podpremo pa tudi že šport. To bo seveda prvi ukrep, ki se bo seveda razvijal. Za leto 2025 dogovorjeno, tako je tudi skomunicirano in imamo podporo z zamejskimi športnimi organizacijami, da sofinanciramo štiri regijske pisarne Olimpijskega komiteja, kar v praksi pomeni, da mi na svoje breme financiranja prevzamemo ljudi, ki se že ukvarjajo z organizacijo športa v zamejstvu. Zraven tega pa začnemo sofinancirati tudi tisto, kar je našim zamejcem najbolj pomembno, prihod slovenskih, slovensko govorečih trenerk in trenerjev v zamejstvo, da se bodo ti ukvarjali z našimi otroci in za njihovo športno vzgojo. Tako da načrtujemo, da ko bomo poročali za leto 2025, bo pa res velika razlika tudi v indeksih v primerjavi s trenutnim stanjem. Najlepša hvala.

Najlepša hvala gospodu Židanu. Sedaj pa dajem besedo ostalim predstavnikom Vlade. kdo bi želel besedo? Gospod Gruden iz Ministrstva za šolstvo, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica za dano besedo. Dovolite, da se tudi sam najprej zahvalim za prijazno vabilo in prav lepo pozdravim tudi v lastnem imenu in v imenu našega resorja vse prisotne. Veseli me, da smo se kljub takšnemu vremenu uspeli nekako dobiti v kar precej velikem številu. Vemo kako je marsikje po srednji Evropi naokoli te dni. No, toliko za uvod.

Na tem mestu bi najprej podčrtal to, kar je omenila že gospa državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospa Vesna Humar. Torej, omenila je tri načela, torej povezovanje, podpora, odvisnost. Tudi sam lahko povem, da se zelo veselimo odličnega sodelovanja z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi z ostalimi resorji, odvisno od nalog, ki so potrebne, da se opravijo in na tem mestu res gre zahvala Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za odlično koordinacijo in usmerjanje na vseh nivojih, torej ne samo vrh urada, ampak tudi z vsemi, bom rekel, kolegicami, kolegi na uradu res odlično sodelujemo, kar se mi zdi zelo pomembno in hvala. Sredstva so bila že omenjena danes. Tudi na našem ministrstvu, torej na našem resorju večamo sredstva in seveda si bomo to, nekako, smo si zadali tudi v prihodnje, da bomo šli v tej smeri.

Morda naj samo na kratko omenim, da je seveda skrb za zamejce, torej za šolstvo v zamejskem prostoru in po svetu in s tem za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika izven meja Republike Slovenije, vedno bila ena izmed prioritet na našem ministrstvu, k temu smo zavezani in stremimo tudi v bodoče in naše tradicionalno delo na tem področju, kot ste lahko prebrali v gradivu, se deli na nekaj večjih sklopov. Prav gotovo je eno izmed najpomembnejših izobraževanje pedagoškega kadra, torej učiteljev. Tukaj gre za res veliko najrazličnejših možnosti, ki so dane učiteljem izven meja Republike Slovenije in, torej tu ne gre samo za bilateralno dogovorjene seminarje s sosednjimi in drugimi državami. Učitelji izven meja Republike Slovenije se dejansko lahko vključijo vse oblike izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja v Sloveniji, ki so namenjena pedagoški populaciji v Sloveniji.

Potem izvajamo tudi posebno izobraževanje v jeziku in stroki, kjer učitelji oziroma pedagoški delavci izpopolnjujejo, sploh recimo, če lahko tako rečem, določene primanjkljaje na določenih področjih, jezikovnih, s katerimi se soočajo. To odlično poteka v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.

Potem je, torej vsa šolska populacija v zamejstvu se lahko udeležuje vseh dejavnosti, ki jih namenjamo tudi populaciji v Sloveniji. Tukaj bi mogoče samo omenil tradicionalno, večinoma poznamo torej razna tekmovanja, potem centre za šolske in obšolske dejavnosti, šolo v naravi in podobno, potem recimo Vegovo priznanje, Cankarjevo priznanje in tako naprej, raznorazne ekskurzije, zelo pomemben sklop je tudi štipendiranje. Torej, kar se tiče našega resorja, gre tukaj za osnovno, srednjo in višjo šolsko populacijo, visoko šolstvo je v pristojnosti ministrstva pač za vzgojo, torej za visoko šolstvo, znanost in inovacije. In tudi mi, skratka na tem nižjem nivoju, omogočamo štipendiranje za zainteresirane. Moram povedati, da imamo tradicionalno vsako leto kar nekaj kandidatov, sploh s področja, če lahko rečem, bivše Jugoslavije in iz Porabja, prav tako, pridejo načeloma vsako leto, pa tudi od drugod.

Potem pa seveda štipendiranje na nivoju razno raznih šol slovenskega jezika preko Centra za slovenščino in drugih inštitucij, s katerimi odlično sodelujemo in to seveda tudi z roko v roki z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Morda še en segment, ki ga bi bilo pomembno izpostaviti, je, da imamo v tujini skoraj 45, pravim skoraj zato, ker se to mesečno spreminja, učiteljev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. Od tega jih je 15 napotenih. To so takšni učitelji, ki izpolnjujejo polno obvezo v tujini. Potem pa imamo recimo ponekod, kjer je mogoče malce manj interesa oziroma je malce manjša populacija, imamo pa nenapotene učitelje. Tako da med ustrezno populacijo na, če lahko rečem, na terenu poiščemo ustrezen kader, s katerim potem odlično sodelujemo. Tako da, torej napotenih je trenutno 15, ostali so nenapoteni, vsega skupaj cirka 45, pa še cirka deset učiteljev, ki pa delajo na daljavo z otroki v bistvu naših, bom rekel napotenih ljudi v tujino, to so predvsem otroci diplomatsko konzularnih predstavnikov in vojske, MORS, torej Ministrstva za obrambo pa še marsikdo se lahko najde tukaj notri. Morda naj samo še omenim tudi sistem evropskih šol, Slovenija je kot članica EU dolžna zagotavljati tudi določeno število učiteljev v sistemu evropskih šol, tako da imamo dve recimo ravnateljici in cirka deset učiteljev tudi po evropskih šolah. Je pa to precej fluidna tematika, če lahko rečem, saj veste, pa pride do porodniške, do takšne in drugačne menjave, tako da se potem tekom leta te številke lahko tudi spremenijo navzgor ali navzdol. Lahko bi rekli, da smo prisotni v več kot 21. državah, da v več kot sto krajih, da imamo sedaj že nekje 2 tisoč 200 po zadnjih informacijah, ki jih zbiramo, udeležencev tega nekje tisoč 200 otrok.

Ostali so mlajši odrasli ali tudi starejši odrasli, skratka, za vse poskrbimo. In nas zelo veseli, da korona, obdobje korone ni poseglo na to področje. Obratno, opazili smo, da trend zanimanja za slovenski jezik v tujini še narašča, saj smo odkrili druge vire in možnosti poučevanja, tako da se je marsikdo, ki prej ni mogel priti k pouku, ki je potekal samo v živo, potem lahko naknadno pač vključil k neki obliki dopolnilnega pouka preko spleta. Tako da, v tem smislu tudi našim, torej pedagoškim delavcem v tujini nudimo ustrezno strokovno podporo preko Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, preko katerega se organizirajo razna dodatna izobraževanja, tradicionalni seminarji, no to tudi v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, tudi za prekooceanske učitelje, te ki imajo tako imenovane sobotne šole preko, recimo preko oceanov, torej Severna in Južna Amerika, Avstralija, tako nekako na hitro. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi gospodu Grudnu. Želi še kdo od predstavnikov Vlade, ministrstva, besedo? Izvolite. Pa lepo prosim, če se lahko za magnetogram tudi predstavite.

BARBARA KOŽELJ PODLOGAR (Ministrstvo za kulturo): Barbara Koželj Podlogar je moje ime, zastopa Ministrstvo za kulturo.

Tudi jaz bi se zahvalila za vabilo in seveda se zahvaljujem tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in povsod po svetu za vsa sodelovanja, tudi Ministrstvo za kulturo pri sofinanciranju in podpori temu področju pristopa zelo aktivno. Ob tem bi seveda poudarila samo nekaj projektov, in sicer za delovanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je seveda enakopravni subjekt, vključen v mrežo slovenskih gledališč, ministrstvo namenja sredstva v višini nekaj več kot 175 tisoč evrov in tudi sredstva financira v tolikšni meri, kot jih zaprosijo. Potem bi omenila še morda projekt, ki poudarja torej za razvoj slovenskega jezika, tudi tam so zelo uspešni na teh razpisih, zelo močna je podpora razvoju knjižnične dejavnosti, muzejske dejavnosti in pa predvsem bi poudarila, da je bilo gostovanje Republike Slovenije, torej kot osrednje gostje v Frankfurtu in v Boloniji. Letošnje leto uspešno tudi zaradi zamejskih založb, avtorjev, ki so bili seveda vključeni v program in tako, da je bila res slovenska predstavitev celovita in tudi zelo uspešna. Tudi javna, preko javne agencije za knjigo so zamejske založbe zelo uspešne. Uspešni so tudi projekti, ki seveda pomenijo tako širjenje bralne kulture, kot pa tudi krepitev slovenskega jezika. To je projekt Rastem s knjigo in pa tudi Pot knjige učiteljem. Tu tudi sodelujemo z Ministrstvom za šolstvo. Tako da mislim, da je to sodelovanje izjemno dobro in tudi upam, da bo tako naprej. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Želi še kdo od predstavnikov Vlade? Izvolite. Tudi lepo prosim, če se lahko predstavite za magnetogram.

Pozdravljeni. Anita Stankovič Pavlič, vodja Sektorja za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Najlepša hvala za vabilo in za poročilo državne sekretarke in za intervencijo državnega sekretarja.

Jaz bom zelo kratka. Hotela bi predvsem izpostaviti vlogo zunanjega ministrstva pri podpori slovenske skupnosti. Z mojega delovnega področja, seveda je poudarek na zahodni polobli. In tukaj bi izpostavila tudi obisk ministrice, ki poteka ta teden v Kanadi, v četrtek in petek bo v Torontu in v programu ima tudi srečanje s slovensko skupnostjo. Slovenska skupnost v Kanadi je izredno močna, zelo aktivna in ministrica se zelo veseli srečanja s skupnostjo, ki veliko prispeva še vedno s kontakti s Slovenijo in jim bo tudi izrazila vso hvaležnost zaradi podpore, ki so jo tudi imeli v času naše samostojnosti, ko je Kanada bila, mislim, da prva izvenevropska država, ki nas je priznala prav po zaslugi naše slovenske skupnosti tam.

Izpostavila bi tudi vlogo na splošno naših DKP-jev, veleposlaništev, ki vedno sodeluje tako z lektorati kot z društvi, klubi, nudi podporo in močno se osredotoča tudi na podporo poslovnim klubom. Nedavno je bil odprt poslovni klub v ZDA. In želimo si, da bi rasel, da bi postal močnejši. In smo pripravljeni tu sodelovati z različnimi slovenskimi inštitucijami, da bi dali ta zagon novemu klubu v Washingtonu. Priporočamo se tudi naprej za sodelovanje, odlično sodelujemo z Uradom za Slovence, ko imamo obiske, tudi ko imamo častne konzule, kjer vidimo, da imajo lahko tudi častni konzuli zelo veliko vlogo pri podpori slovenske skupnosti in pri njihovem združevanju. Toliko z moje strani.

Za uvod bi pa predala besedo tudi kolegici, ki je iz Sektorja za sosednje države. Hvala.

Najlepša hvala. Kar izvolite naprej.