Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajam na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE V BRUSLJU, 11. DECEMBER.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 6. decembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Spoštovana gospa / ?/ predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, članice in člani Odbora za zadeve EU in Odbora za zunanjo politiko, želel vas bi seznaniti z izhodišči za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 11. decembra 2018 v Bruslju.

Na dnevnem redu bo kar nekaj tem. Torej, prva tema, ki bo, bo večletni finančni okvir. Druga tema, ki bo, bo 18-mesečni program sveta. Tretja – priprave zasedanja Evropskega sveta - 13., 14. december 2018. Četrta točka – nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta, 5. točka evropski semester, 6. točka pravna država na Poljskem, 7. točka vrednote Unije – Madžarska in 8. točka razno, torej izid konference o subsidiarnosti in delovno kosilo. Kar se tiče večletnega finančnega okvirja 2021-2027, naj povem naslednje. Torej Svet za splošne zadeve bo ponovno opravil razpravo o večletnem finančnem okvirju 2021-2027, tokrat v luči obravnave na Evropskem svetu, kot sem vas seznanil pri prejšnji točki. Do sedaj je na delovni ravni potekala razprava o posameznih elementih večletnega finančnega okvirja, pri čemer se je identificiralo ključno odprta vprašanja in pozicije držav članic. Razprave o finančnih vidikih večletnega finančnega okvirja do sedaj še ni bilo. Kot veste, Slovenija skupaj z nekaterimi državami in Evropsko komisijo močno podpira čim prejšnji in čim hitrejši dogovor o večletnem finančnem okvirju. Res pa je, da marsikatera država članica ne želi hitenja na račun vsebine, kar tudi jasno povejo. Slovenska delegacija bo na zasedanju GAC zagovarjala stališče o večletnem finančnem okvirju, ki jih je Državni zbor sprejel prejšnji petek, 30. novembra. Kot ključni prioriteti bo izpostavila kohezijsko politiko in politiko razvoja podeželja. Glede na to, da GAC še ni obravnaval prihodkov proračuna EU, pa bo nekaj tudi poudarka na tem področju. V zvezi s kohezijsko politiko bo Slovenija poudarila, da mora alokacijska metoda še naprej temeljiti na kriteriju relativne razvitosti držav članic in regij, hkrati pa se mora najti rešitev, ki bo preprečevala nenadne drastične padce kohezijskih ovojnic tako na ravni držav kot tudi regij. Na področju skupne kmetijske politike bo Slovenija izrazila nenaklonjenost visokemu padcu sredstev za politiko razvoja podeželja in predlagani konvergenci neposrednih plačil na hektar med državami članicami. V zvezi s prihodki proračuna EU se bo Slovenija zavzela za ukinitev vseh rabatov kot tudi za ukinitev tako imenovanega DDV vira.

2. točka – 18-mesečni program Sveta. Naknadno je predsedstvo na dnevni red zasedanja uvrstilo točko o 18-mesečnem programu Sveta za obdobje 1. januar 2019 do 30. junij 2020. Svet se bo tako seznanil s programom naslednjih 3 predsedujočih držav Svetu EU, to so Romunija, Finska in Hrvaška, in ga tudi potrdil. Širša razprava o tem ni predvidena. Naj dodam, da je program tria(?) zavezan zagotavljanju nemotenega prehoda v nov institucionalni in zakonodajni cikel ter dokončanju odprtih zadev iz sedanje strateške agende. Tudi v tem programu so kot nujna stalnica delovanja poudarjanje skupne vrednote Unije. Naslednji 3 predsedujoče države so se skupaj zavezale h krepitvi zaupanja državljanov in podjetij v evropski projekt ter k razvoju konkurenčnosti, gospodarski rasti in podpori naložb. Slovenija pozdravlja predložitev 18-mesečnega programa prihodnjih 3 predsedstev, ki je v skladu s prednostnimi nalogami strateške agende za Unijo v času sprememb in z ostalimi relevantnimi dokumenti. Podpiramo tudi poudarek na skupnih vrednotah, dokončanju pogajanj o večletnem finančnem okvirju in Brexitu. Pozdravljamo obravnavo načrtovanih politik v obdobju 1. januar 2019 do 30. junij 2020 s poudarkom na krepitvi notranjega trga, na učinkovitem upravljanju migracij, poglabljanju ekonomske in monetarne unije, promociji evropskih vrednot, boju proti klimatskim spremembam ter krepitvi Evropske unije kot globalnega akterja. Pozdravljamo osredotočenost tria na širitev in krepitev multilaterizma.

3. točka – priprava zasedanja Evropskega sveta, ki bo 13. in 14. decembra 2018. Osrednjo pozornost bo Svet za splošne zadeve posvetil pripravi zasedanja Evropskega sveta, ki bo 13. in 14. decembra 2018 v Bruslju. Glede na to, da sem predstavil že stališče, mislim, da ni potrebno še enkrat govoriti o stališčih. Hvala.

Torej 4. točka – nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta. Avstrijsko predsedstvo bo v nadaljevanju predstavilo pregled uresničevanja doslej sprejetih sklepov Evropskega sveta. Dokument za ceno napredka je ta teden pripravil generalni sekretariat Sveta Evropske unije. Slovenija podpira doslednost in redno spremljanje uresničevanja sklepov Evropskega sveta. To je še posebej pomembno v sedanjem obdobju, ko se bližamo zaključku zakonodajnega obdobja, da se zastavljeni načrti ter sprejeti sklepi v kar največji meri uresničijo.

5. točka – evropski semester. Evropska komisija bo v okviru evropskega semestra za leto 2019 predstavila letni pregled rasti, v katerem opisuje napredek in glavne izzive ter predlaga splošne prioritete za Evropsko unijo in usmeritve za politike, ki naj bi bile podlaga za pripravo nacionalnih razvojnih programov, ki bodo države članice predložile aprila naslednje leto. Širša razprava ni predvidena. Ekonomska in socialna konvergenca naj bi bila tako kot doslej dosežena s trojico politik, in sicer s podporo investicijam, z izvajanjem strukturnih reform in zagotavljanjem odgovornih javnih financ. Komisija med drugim posveča posebno pozornost visokim kvalitetnim investicijam ter obravnavi investicijskih vrzeli pri raziskavah in inovacijah pri izobraževanju, usposabljanju in spretnostih ter infrastrukturi. Usmerili naj bi se na reforme, ki povečujejo rast produktivnosti, vključenost in kvaliteto inštitucij ter zagotovili makroekonomsko stabilnost in trdne javne finance. Slovenija v splošnem podpira cilje in prednostne naloge, navedene v letnem pregledu rasti 2019, ki so v osnovi nadaljevanje usmeritev letnih pregledov rasti iz predhodnih let.

6. točka – pravna država na Poljskem. Svet bo ponovno obravnaval stanje na področju spoštovanja pravne države na Poljskem. Potem ko se je Svet oktobra in novembra seznanil s trenutnim stanjem na tem področju, se tokrat ponovno predvideva nadaljevanje zaslišanja Poljske v skladu s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji. Evropska komisija je na novembrskem svetu izrazila zaskrbljenost nad stanjem. Pričakujemo, da bo komisija med drugim ponovno poročila tudi glede tožbe pred Sodiščem EU in začasne odredbe Sodišča EU, ki Poljski nalaga, da prekine z izvajanjem zakonodaje, ki se nanaša na določbe novega zakona o vrhovnem sodišču. Pričakujemo, da bo Poljska poročala o ukrepih, ki jih je sprejela glede začasne odredbe. Slovenija dosledno zagovarja stališče, da je skrb za zagotavljanje spoštovanja načela vladavine prava skupna odgovornost inštitucij in držav članic Evropske unije. Kot vedno ponovimo, da je 7. člen Podobe o Evropski uniji ključnega pomena za zagotavljanje spoštovanja skupnih vrednot, ki izhajajo iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji. Slovenija nadaljevanje zaslišanja s strani Sveta, ki je predvideno s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji, tako vidi kot priložnost za podrobnejša vprašanja držav članic in za poglobljeno razlago Poljske o aktualnem stanju na področju reforme sodstva in pravne države.

7. točka, vrednote Unije – Madžarska. Svet se bo ponovno vrnil k obravnavi postopka 7/1 člena Pogodbe o Evropski uniji glede Madžarske, torej tveganja, da bi slednja kršila vrednote iz 2. člena Podobe o Evropski uniji. Kot sem zadnjič omenil, še vedno ostajajo odprta nekatera pomembna vprašanja, izhajajoč iz dejstva, da je Evropski parlament prvič nasploh sprožil postopek po 7/1 členu pogodbe. Predvsem pa Madžarska pred Sodiščem EU ugovarja postopku glasovanja oziroma temu, da po njenem ni bila ustrezno dosežena večina v Evropskem parlamentu za sprožitev 7. člena. Avstrijsko predsedstvo je naposled obravnavo te točke označilo kot izmenjavo mnenj, kar pomeni, da se bo v tej fazi še vedno predstavilo postopkovne plati in če ni predvideno vsebinsko nadaljevanje postopka po 7/1 členu. Madžarska je pripravila obsežen odgovor na navedbe v poročilu Evropskega parlamenta, ki v tej fazi ne bo predmet razprave, torej opredeljevanje do vsebinskih elementov ni predvideno. Od predsedstva avstrijskega in nato romunskega se še vedno pričakuje, da bo povedalo, kako se bo peljal postopek.

8. točka, razno – izid konference o subsidiarnosti in delovno kosilo. Avstrijsko predsedstvo bo pod točko razno poročalo o izidu konference o subsidiarnosti, ki je organizirala 15. in 16. novembra v Bregenzu. Nedavno je predsedstvo napovedalo tudi organizacijo delovnega kosila, na katerem bomo člani Sveta za splošne zadeve obravnavali vprašanje uresničevanja načel subsidiarnosti in proporcionalnosti. Krepitev teh načel je namreč ena od prednostnih nalog Avstrije kot predsedujoče Svetu EU.

Gospod predsednik, hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa, državni sekretar.

Se kdo javi k razpravi? Prijavil se je 1 poslanec, mag. Branko Grims.

Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo.

Začel bi kar pri dogajanju, ki je v tem trenutku zagotovo najbolj aktualna v Evropski uniji, to so rumeni jopiči v Franciji. Gospe in gospodje, to je realen odraz tega kaj si prebivalci Evropske unije mislijo o politiki Bruslja, ki jo pooseblja ta Macron in v tem trenutku še Angela Merkl. Se pravi to se zdaj širi, posega se po nasilju, na Nizozemskem, kamor se je to gibanje razširilo, so aretirali voditelja opozicije, to smo lahko včeraj brali, posega se po cenzuri in največje, da ne rečem sramota in neumnost hkrati je to, da se poskuša iz Bruslja, ki nima nobene legitimitete več, še kar vsiljevati to politiko drugim državam. Konkreten primer Poljske. Poljska je naredila točno tisto kar bi morala narediti Slovenija že zdavnaj, pa tega ni naredila in zato imamo pravosodje tako, da se ljubi bog usmili. Gremo lahko secirati primere, sicer pa nam jih secira po navadi kakšna druga institucija ali Ustavno sodišče ali pa Evropsko sodišče za človekove pravice. To je pa potem realno stanje. Govoriti pa to s strani Bruslja, da Poljska, ki krši, pojdite malo pogledati kakšne razpise v tem trenutku da Evropska komisija, in oni si dovolijo nekoga kritizirati. Ali veste kakšne razpise dajejo ven? Razpise o financiranju nevladnikov zato, da se bo pospeševalo migracije v Evropo, ob enem se pa flanca kako se bori proti temu. Dajejo se razpisi, ki se notri nevladnikom daje da bi imeli kampanje proti širjenju, ne vem, če je točna formulacija, tistemu kar naj bi bil fake news v zvezi z migracijami. Zanimivo, da v Evropski uniji so bili že primeri, ko so bili nekateri obsojeni ali pa jim je bila vzeta imuniteta zato, ker so dokumentarne posnetke samo širili in mimogrede to se dogaja tudi v Sloveniji, če ne veste tega. Legalno posneti posnetki, posnetki posameznih medijev izven Slovenije se v Sloveniji blokirajo ali pa se naredi tako, da jih potem nihče ne more videti, pa niti se ne obvesti tistega, ki se mu to blokira, to je menda najnovejša domislica. To je seveda grob poseg v človekove pravice in če je grob poseg v človekove pravice, po čem Evropska unija, gospe in gospodje, nima najmanjše pravice komurkoli ušesa navijati, da tisti krši kakšen zakon. Najprej naj Evropska unija neha s takimi neumnostmi sama pri sebi, tako politiko je treba zavrniti, taka politika je uničujoča in vsako vsiljevanje iz Bruslja danes samo krepi tiste sile, ki Evropo trgajo narazen. To še ves čas govorim. Sloveniji je v interesu, da obstane Evropska unija, ampak na ta način z vsiljevanjem, z enkrat znašanjem nad Orbanom, drugič nad Poljsko, tretjič na ne vem kom se ne bo prišlo nikamor več. Najprej bi morali narediti red v Evropski uniji, Evropa naj začne braniti svoje meje, ne pa vabiti nove in nove migracije in potem tam vam lahko preberem uvod k enemu od teh razpisov, da gre za pospeševanje migracij kajti samo na ta način bo Evropska unija lahko zagotovila delovno silo. Kakšno delovno silo? Kdo od migrantov pa dela, gospe in gospodje? Dajte nehati, to je "fake news" že v samem razpisu, ki ga je dala ravnokar ven Komisija Evropske unije. Koliko migrantov dela? Po uradnih vesteh od milijona in pol 33.000, pa še v to v resnici ni res. Po domače rečeno nič, pravi izraz za to je socialni parazitizem, gospe in gospodje, ne pa migrantstvo kot osnova za novo delovno silo. To je problem s katerimi bi se morala Evropska unija soočati. In potem govorite na veliko o tem kako bi se preganjalo nekoga tam na Poljskem, drugič na Madžarskem, tretjič ne vem kje. To ne vodi nikamor več. To bo pripeljalo samo do tega, da se bodo sile, ki že trgajo Evropsko unijo in so jo že raztrgale na primeru brexita, še okrepile in Evropske unije ne bo več. In potem bo imela Slovenija nerešljiv problem, kajti Slovenija je izvozna država vpeta v svoje okolje in kakršnekoli nadaljnje zaostritve brexit je za Slovenijo strahoten udarec, gre za milijardne zneske, kajti zdaj zaradi tega se spreminjajo razmerja kdo je prejemnik, kdo je neto plačnik in za Slovenijo je to čedalje manj ugodno, dvakratno, pa oži se trg in še kaj drugega lahko rečemo. To se pravi, ko gre za to naj najprej Evropska unija počisti sama pri sebi, najprej je treba pozdraviti išijas, pa tiste dati v bolnico, ki imajo ta problem, potem je treba poiskati take, ki bodo znali Evropo povezati in vzpostaviti Evropo nazaj kot skupnost, kjer so spoštovani vsi narodi, vse države in kjer se bo upoštevalo načelo enakopravnosti na najboljši možni način in se bo krepilo evropsko kulturo, ohranjalo evropske narode in skrbelo za to, da se ohrani evropska identiteta. Ko bo Evropa rešila ta problem se bo vse drugo začelo urejati samo od sebe. Dokler se bo pa delalo na ta način kot ste ga zdaj predstavili, pa bo to pripeljalo v nekaj letih do razkroja Evropske unije kot celote, kar bo katastrofa za Slovenijo, gospodarska in siceršnja, da ne govorim o tem, da Slovenija z veseljem participira pri vsemu kar sega v grobo kršenje človekovih pravic zlasti svobode širjenja javne besede in izražanja mnenja, kar tisti, ki je neuspešen svoje oblasti ne more ohranjati drugače kot nasilje in z izkrivljanjem resnice, to zdaj vidimo od Francije do Slovenije pa še kje. Ampak verjemite, da se bodo stvari začele urejati kmalu drugače.

Hvala lepa.

Naslednji se je prijavil dr. Franc Trček. Izvolite.

Hvala za besedo.

Težko je biti nekritičen nad demokratičnim suficitom Evropske unije. Če se pa pogovarjamo o išijasu, eno dejstvo je, da je prevladujoča politična grupacija trenutno še in Evropskem parlamentu, Evropski uniji epepe skratka ljudske stranke, če prevedemo v slovenščino kateri grupaciji pripada tudi slovenska desnica, skratka malo avtorefleksije govorcu pred mano ne bi škodilo in sorodna, če ne ista grupacija je tudi na Otoku zakuhala brexit. To so zdaj neka dejstva, če se pogovarjamo o išijasu. Upam, da se bodo tukaj stanja spremenila. Jaz bi imel v bistvu eno kratko vprašanje že na enem od prihodnjih seji, zdi se mi, da je bila tudi skupna, ko smo malo zapenjali okoli Madžarske, je tam iz tistega stavek in pol stališča Slovenije izhajala neka zadrega. Zdaj neko moje vprašanje je v luči 7/1 člena pogodbe, človek bi pričakoval, kako naj rečem, neko resno meta stališče Slovenije do tovrstnih problematik, ki bi ga tudi v dveh, treh odstavkih pričakoval v stališču ne glede na to ali bo šlo za Madžarsko ali bo šlo za Poljsko ali bo šlo kdaj za nas ali bo šlo za Malto ali bo šlo za Romunijo. In to nekako v bistvu pogrešam in to je tudi neko, če hočete izhodišče neke resne suverene politike, članice, ki bo počasi šla že naslednje leto v gimnazijo, če se tako izrazim. Toliko zgolj. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji razpravljalec gospod Gregor Perič. Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav še enkrat vsem prisotnim!

Ustroj Evropske unije je politični ustroj je nekoliko drugače organiziran kot naš nacionalni in politične stranke se združujejo, se grupirajo v neke politične družine in v tem trenutku torej v trenutnem razmerju političnih moči znotraj Evropske unije tako v Evropskem parlamentu kot v pretežni meri v Evropskem svetu in pa Komisiji zlasti z njegovim predsednikom na čelu ima glavno oziroma prevladujočo besedo največ vpliv ravno evropska ljudska stranka, torej ta družina, ta formacija. Jaz že kar nekaj časa poslušam različne pozive oziroma kriticizem, ki presenetljivo prihaja prav iz predstavnikov ravno iz evropske ljudske stranke, torej na našem nacionalnem nivoju. Tako da mene to preseneča, hkrati čudi in bi predlagal, tako da s temi razhajanji ne obremenjujete vseh nas pa tudi slovenske javnosti, da se usedete se zmenite, sprejmete neko skupno stališče, če ne vidite neke prihodnosti skupnega sodelovanja znotraj evropske ljudske stranke, poiščete kakšno drugo rešitev, ker v osnovi vsi ti problemi s katerimi se danes ukvarjamo, s katerimi se soočamo in vidimo, da tudi Evropska unija težko najde neke učinkovite odgovore nanje, so dejansko odgovori, kjer ima evropska ljudska stranka največji delež oziroma nosi največjo odgovornost in verjamem, da bodo tudi ljudje v prihodnje videli, da je morda Evropska ljudska stranka v tem smislu klecnila, ker ni znala poiskati rešitve na vse te izzive. In kot še enkrat poziv – rešujte vse te vaše dileme za zaprtimi vrati in ne obremenjujte slovenske pa še kakšne druge javnosti v te namene. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še razpravljati še kakšen poslanec?

Mag. Branko Grims ima repliko. Izvolite.

Hvala.

Glejte, kadar kdo klati neumnosti, naj se najprej pozanima, kdo je v Evropski ljudski stranki. Mimogrede je tudi Viktor Orban notri. Če njega ne bi bilo, bi bilo najbrž že tudi, kar se nas tiče, kaj drugače.

Drugo pa – to seveda ne opravičuje ali pa kakorkoli utemeljuje take razprave, kot je bila. Gre za to, komu naj bi Slovenija zdaj dajala kakšne lekcije. Sicer v okviru Evropske unije, ampak vendarle. Govorite zdaj o Sloveniji. Gospe in gospodje, čez Slovenijo je šlo nelegalno 530 tisoč ilegalnih migrantov. Za to še do zdaj nobeden ni odgovarjal. Če greš z enim ilegalnim migrantom v prtljažniku čez mejo, greš za tri leta v zapor. Če jih 530 tisoč spraviš organizirano preko meje, si pa zunanji minister Republike Slovenije. Pa dobrodošli v Sloveniji.

To se pravi – ko bo Slovenija enkrat pri sebi naredila red in tudi poklicala k odgovornosti vse tiste, ki so zavestno kršili pravni red Republike Slovenije – in ga še vedno zavestno kršijo – potem pa morda lahko tudi komu drugemu kdaj kaj reče. Najprej se naučite pometati pred svojim pragom, gospe in gospodje.