Dobro jutro vsem skupaj! Pričenjam 50. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Franc Rosec, Franc Breznik, Suzana Lep Šimenko in Tomaž Lisec. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo Janez Cigler Kralj namesto Jerneja Vrtovca in Vera Granfol namesto Lenarta Žavbija.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA ODSTAVKA 59. ČLENA ZAKONA O DOHODNINI.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 26. 6. 2024 posredovalo navedeno pobudo, ki je označena z varstvom podatkov in določilo 60 dnevni rok za odgovor Državnega zbora.

Odboru sta bili posredovani mnenji Vlade in zakonodajno-pravne službe. Za to so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo pobude. V skladu z 265 členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli pobudo Ustavnega sodišča pod oznako varstva podatkov, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje vlade Republike Slovenije. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih. Saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Besedo dajem predstavniku Zakonodajno-pravne službe, doktor Dušan Štrus, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči! Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje o pobudi za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena zakona o dohodnini. Pobudnik med drugim navaja, da je v tem členu zakona o dohodnini urejena diskriminacija, saj naj bi zakonodajalec neutemeljeno razlikoval med zavezanci, ki so zavarovani za polni delovni čas pet mesecev, in tistimi, ki so zavarovani za polovični delovni čas čez vse leto, kljub temu, da slednji plačujejo več prispevkov in imajo posledično višje dejanske stroške. Zakonska ureditev v 59. členu Zakona o dohodnini razlikuje med polno zavarovanimi in ostalimi podjetniki, samostojnimi podjetniki, saj na ta način razlikuje med tistimi, ki svojo dejavnost opravljajo kot svojo glavno dejavnost ter tistimi, ki jo opravljajo le dopolnilno. Takšna ureditev je bila sprejeta, da bi bila ureditev bolj atraktivna za mikro podjetja, hkrati pa spodbuja družbeno odgovorno vedenje na področju socialne varnosti. Izpodbijana ureditev sicer predstavlja izjemo od siceršnjega načela obdavčitve po plačilni sposobnosti, a zaradi tega samostojni podjetniki z višjimi stroški niso na slabšem. Vključitev v sistem normiranih odhodkov je prostovoljna, zato ima vsak možnost uveljavljati svoje dejanske odhodke, če bi bil zaradi izpodbijane ureditve na slabšem. V nasprotju s trditvami pobudnika po našem mnenju izpodbijana ureditev omogoča koriščenje zakonske pravice do krajšega delovnega časa iz naslova starševstva. Na takšno razlago kažejo vse razlagalne metode, kot tudi ustaljena sodna praksa in Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da je naloga pristojnega organa v primeru uporabe pravne norme, da v konkretnih primerih z uporabo ustaljenih metod razlage pravnih norm, zakonski določbi da vsebino, ki je skladna z ustavo in zakonom. Ob upoštevanju vseh navedenih argumentov menimo, da izpodbijana ureditev ne posega v pravno varnost, enakost pred zakonom ali starševske pravice pobudnika in zato ne krši 2., 14. in 54. člena Ustave ter da je prvi odstavek 59. člena Zakona o dohodnini v skladu z Ustavo. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, državna sekretarka magistra Katja Božič.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica. Spoštovani poslanke in poslanci. Vlada je na podlagi poziva Državnega zbora pripravila mnenje na pobudo samostojnega podjetnika za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena zakona o dohodnini, veljavnega do vključno leta 2022 z vidika izvršilne veje oblasti. Pobudnik meni, da je razlikovanje med zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov glede na zavarovanje za polni delovni čas najmanj pet mesecev v koledarskem letu brez stvarnega in razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, kar postavlja zavezance v neenak položaj z vidika višine priznanih normiranih odhodkov meni, da razlikovanje med zavezanci na podlagi zavarovanja ni ustrezno z vidika načela enakosti in enakomerne razporeditve davčnega bremena. Vlada izpostavlja, da je pravica države, da predpisuje davke in druge dajatve, kar določa tudi Ustava. Z davki se ne sledi samo finančnim ciljem, temveč so davki tudi sredstva ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik, pri tem pa si mora prizadevati za enakomerno in sorazmerno delitev davčnih bremen med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kot narekuje načelo pravičnosti obdavčitve. Namen sistema normiranih odhodkov je administrativna poenostavitev predvsem za zavezance začetnike in zavezance z majhnim obsegom poslovanja, torej za zavezance, ki jim vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil lahko predstavlja sorazmerno velike stroške oziroma obremenitev. Poenostavitev je v pavšalni določitvi dohodka zavezanca, kar pomeni odmik od obdavčenja po ekonomski moči zavezanca in s tem tudi od enake obravnave zavezancev v podobnih dohodkovnih položajih v zameno za administrativno poenostavitev. Zavezanec se ob izpolnjevanju določenih pogojev prostovoljno odloči za vstop v ta sistem. Za zavezanca, ki mu dejavnost predstavlja izključno dejavnost, in zavezanca, ki ni v takem položaju in torej dejavnosti, posveča manj časa, je ob enaki dejavnosti in enakih pogojih oziroma produktivnosti utemeljeno domnevati, da ne dosegata enakih prihodkov, zato posledično tudi ni ustrezno v pavšalnem sistemu določiti enotne višine maksimalno priznanih normiranih odhodkov. Kot ločevalni kriterij med zavezanci, ki opravljajo dejavnost kot svojo izključno dejavnost in ostalimi se uporablja vključenost pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavezancu, torej iz naslova dejavnosti za polni delovni čas. To je po mnenju Vlade ustrezno robusten kriterij, ki za potrebe pavšalnega sistema na dovolj enostaven, določljiv in transparenten način omogoča razmejevanje med zavezanci, ki so sicer med seboj v primerljivem oziroma podobnem položaju na primer enaka dejavnost, pogoji, produktivnost, opravljanju dejavnosti pa posvečajo oziroma naj bi posvečali različno količino časa, in s tem predvidoma dosegajo bistveno različne dohodke. Pomembno je, da gre pri izbranem kriteriju za objektivno določljiv kriterij, ki ne omogoča arbitrarnosti. Zavezanec, ki je v zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti v posameznem davčnem letu vključen za polni delovni čas celotno davčno leto, je ob enakih pogojih v bistveno drugačnem položaju glede pričakovanih dohodkov kot zavezanec, ki ni v takem položaju, torej celotno davčno leto opravlja dejavnost, le krajši delovni čas. Iz tega razloga je v pavšalnem sistemu pri zavezancih z različnim obsegom in trajanjem zavarovanja preko različnih potencialnih prihodkov utemeljeno določiti tudi različno višino maksimalno priznanih normiranih odhodkov. Zavezancem, ki uveljavljajo pravice iz starševskega varstva, skrajšan delovni čas, po mnenju Vlade ni primerno v okviru sistema normiranih odhodkov podeljevati statusa tako imenovanih polnih normirancev tudi iz razloga podpiranja drugih politik, torej da mora oseba, ki uveljavlja pravice iz starševskega varstva tudi dejansko opraviti po obsegu manj dela v okviru svoje dejavnosti ter tega nameniti skrbi za varstvo otroka.

Vlada meni, da je način razlikovanja med tako imenovanimi polnimi in tako imenovanimi popoldanskimi normiranci pri določitvi različne višine maksimalno priznanih normiranih odhodkov ustrezen in ni v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj je utemeljen na različnih možnih doseženih prihodkih pri enaki dejavnosti in pogojih opravljanja dejavnosti. Pavšalen sistem ne more upoštevati specifičnega dejanskega položaja posameznega zavezanca, saj je temu že namenjena obdavčitev dohodkov iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Na podlagi vsega navedenega Vlada meni, da je obravnavana pobuda za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o dohodnini, veljavnega do vključno leta 2022, neutemeljena. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 9. 2024 ter ji predlaga, da v skladu z 266 členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi in prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslancev, za je glasovalo 9 poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 50. nujno sejo odbora.

Hvala lepa. Nasvidenje.