poštovani člani in članice komisije. Ja, smo sklepčni. Spoštovana gospa ministrica z ekipo, Računsko sodišče, vse skupaj lepo pozdravljam na 32. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ.

Opravičil za izostanek od seje ni, so pa nadomestila, in sicer doktor Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca Janeza Ciglerja Kralja in poslanec magister Janez Žakelj nadomešča poslanca gospoda Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. V poslovniškem roku nismo prejeli nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je dnevni red seje takšen kot ste ga prejeli sami s sklicem seje.

Prehajamo pa na 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV Z DELOM REVIZIJSKEGA POROČILA RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE Z NASLOVOM: PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023, PREVERITVE V ZVEZI Z IZPLAČILOM NAGRADE SVETLANI MAKAROVIČ.

Kot gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli: dopis Računskega sodišča, Komisije za nadzor javnih financ z dne 3. septembra 2024 in del revizijskega poročila Računskega sodišča, Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ki se nanaša na preveritev izplačila nagrade Svetlane Makarovič. Omenjeno revizijsko poročilo je Računsko sodišče izdalo 3. septembra 2024.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča, ki se je opravičila, doktor Asta Vrečko, ministrica za kulturo, Računsko sodišče Republike Slovenije ima predstavnico in tudi Ministrstvo za kulturo. Vse goste še enkrat lepo pozdravljam!

Glejte, jaz bom uvodoma zelo kratek, ker mislim, da smo o tem že enkrat imeli sejo in da je tudi ta seja bila podlaga za sprejete sklepa glede izplačila te nagrade. In bom v bistvu samo postavil vprašanja, ki mislim, da so zelo tehtna in sledijo ugotovitvam KPK in Računskega sodišča.

Računsko sodišče - saj bo potem predstavnica povedala, kaj so ugotovili, ampak zelo kratka ugotovitev. Ministrstvo za kulturo je na podlagi poziva k izpolnitvi obljube nagrade izplačalo, ne da bi pred izplačilom dovolj skrbno preverilo vsa pravna dejstva in okoliščine primera v zvezi s prenehanjem obveznosti iz podeljene nagrade v smislu dane obljube oziroma vpliva na dolžnikovo obveznost izpolnitve. Takrat veljavni zakon, kakor tudi sedanji Zakon o Prešernovi nagradi ne predvideva situacije, ko nagrajenec zavrne nagrado. Tudi v določbah oziroma kakor tudi v javnofinančnih in drugih predpisih ni najti podlage za to, da bi ministrstvo po več kot 20 letih obveznosti, ki se ji je nagrajenka odpovedala, moralo poravnati. KPK ugotavlja, da iz zadeve izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja izplačila brez pravne podlage in s tem oškodovanja proračuna, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. KPK je primer v nadaljnjo obravnavo odstopil policiji. Proračunska inšpekcija bo po zagotovilih direktorice z dne, pozor, 12. 6. v kratkem tudi izdala poročilo. In kot sem že dejal, Računsko sodišče pač ugotavlja, da je bilo izplačilo nagrade v nasprotju z Zakonom o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Prvič smo imeli pred pol leta prav, absolutno, in prav je, da imamo te seje. Nekomu se zdi 8346, 1000 evrov nizek znesek, pa vendar se dajmo vprašati, kaj bi, če bi povprečen državljan v državi dolgoval 8346 evrov davka, na primer, kaj bi sledilo. Sledila bi izvršba, njegov transakcijski račun in tako naprej. In tukaj, kaj se bo zgodilo naprej, če se je ugotovilo, da je bilo to izplačilo nagrade nezakonito, kakšne bodo posledice in kdo bo to vrnil državi, davkoplačevalcem? Ali obstaja kakšen instrument oziroma na kakšen način se bo ta denar nazaj vrnil davkoplačevalcem? Veste, to so taki primeri, ko ljudje izgubljajo potem zaupanje v pravno državo in v institucije. Računsko sodišče in KPK sta dve instituciji, ki morata biti tudi v nadaljevanju robustni in nedotakljivi, vsaj sam sem pristaš tega, in je potem potrebno, če Računsko sodišče in KPK ugotovi določene kršitve, je pač treba te kršitve znati tudi sanirati. In današnja seja je prav temu namenjena, da se o tem pogovorimo, na kakšen način bodo davkoplačevalci dobili ta sredstva nazaj, če je to sploh mogoče, ali pa kakšne bodo tudi politične posledice te odločitve. Naj povem, da je za ugotovitev KPK že marsikdo v tej državi, predsedniki Vlade so dobili kakšno nezaupnico že v preteklosti ali pa kakšni drugi ministri. Torej, to je na kratko to, kar je moje vprašanje, kajti razprava o tem je na tem odboru, na tej komisiji že bila in ne želimo ponavljati celotno zgodbo, ampak samo to kako sanirati to škodo, ki je nastala. Saj pravim, 8 tisoč 346 evrov je za nekoga malo denarja, gre pa za simptom, da se z denarjem pač ne razmetava in ne ravna protizakonito, ministrica. Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim gostom. Želite besedo? Izvolite.

Najlepša hvala za uvod, s katerim se absolutno ne strinjam in seveda je namen te seje, da ponavljate točno to, kar ste že naredili na tej seji KNJF in seveda tudi nobenih nezakonitosti ni nobena institucija ugotovila, ne Računsko sodišče in ne KPK. Tako, da naj pojasnim. In glede na to, da so bili takrat že sprejeti sklepi, tudi današnja seja je seveda imela gradivo Računskega sodišča, ki jo je obravnavalo v okviru revizijskega poročila Računskega sodišča, in je tudi javno objavljeno in vsem dostopno. V gradivu za današnjo sejo. In na kar se vi nanašate pa ste seveda prikladno objavili le izsek revizijskega poročila, kar je popolnoma manipulativno in je iztrgano iz celotnega konteksta in revizijskega poročila. In še enkrat poudarjam, Računsko sodišče v revizijskem poročilu ministrstvo ni naložilo priprave niti odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi, niti ni izreklo priporočil v zvezi z izplačilom nagrade. In v tem revizijskem poročilu, v poglavju, kjer so navedeni kršitelji in pa kršitve predpisov poslovanja, Ministrstvo za kulturo v zvezi z izplačilom nagrade prav tako ni navedeno na nobeni točki. In seveda se sprašujem, kaj je potem pravzaprav namen te seje z izsekom Računskega sodišča, manipulativnem, ne, postavljenem v kontekst, obtožbami o nezakonitem ravnanju in seveda drugimi političnimi insinuacijami. Računsko sodišče je podalo mnenje, da nismo bili dolžni izplačati nagrade. Nismo bili dolžni izplačati nagrade, a to ne pomeni, da ni prav, da nekomu izplačamo nagrado, ki mu ni bila nikoli izplačani, a hkrati tudi ne odvzeta, sklep pa tudi ni bil nikoli preklican, tako da to ne pomeni, da je izplačilo na kakršen način napačno in pravna podlaga za izplačilo je tudi bila s tem podana. Prešernova nagrada je specifična nagrada, je najvišja nagrada na področju kulture v Republiki Sloveniji, podeljuje se za Prešernov dan, kulturni praznik, državni praznik in seveda kot taka, ki je velika čast za vsakega prejemnika in prejemnico, nima v zakonu tega, da bi jo lahko zavrnili, prav tako kot nimajo druge nagrade na tem nivoju, druge državne nagrade v drugih državah ali mednarodne nagrade te klavzule, kajti ne predvideva se to. Kadar pa se zavrne, in do tega je že prišlo, tudi v preteklosti, so prav tako kot ta konkretna, dobiteljica nagrade napisani na seznam dobitnikov nagrade in se jih kot take tudi vodi v evidenci Prešernovih nagrajencev Republike Slovenije. In umetnica je takrat zavrnila sprejem nagrade in do te zavrnitve je prišlo, ker je bila ob tem istočasno nagrada podeljena patru Marku Ivanu Rupniku, po neustaljenem načinu, kajti patra Rupnika ni predlagala strokovna komisija za vizualno umetnost, kajti strokovne komisije so tiste, ki v Prešernovem skladu in predlagajo potem, koga se, o kom se odločajo in takšen postopek je uveljavljen že desetletja. Prešernov sklad je vendarle institucija sama zase, ki uživa v Republiki Sloveniji tudi zelo velik ugled, ampak takrat so to edinkrat naredili mimo ustaljenih postopkov, ker so želeli konkretni osebi podeliti nagrado. Prav tako ni bila nagrada podeljena za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za eno samo delo, in to delo ni dostopno širši javnosti, kar je tudi eden izmed kriterijev za podelitev Prešernove nagrade. Umetnica Svetlana Makarovič je iz teh razlogov takrat sprejem nagrade zavrnila in kot rečeno, ostaja pa v evidenci in je ostala vsa ta leta pod vsemi ministri in pod vsemi člani Prešernovega sklada v evidencah in kot prejemnica, tega sklepa ni v 20 letih preklical nihče, niti nihče ni niti namignil, da bi se to moralo zgoditi. Po, lansko leto, po izbruhu afere, ki je bila povezana z obtožbami redovnic glede spolnega nadlegovanja in nasilja patra Marka Ivana Rupnika, je umetnica naslovila prošnjo, da se ji nagrada v celoti izroči.

Ministrstvo za kulturo je pri tem izplačilu nagrade postopalo skladno s 54. členom Zakona o javnih financah, saj je za izplačilo nagrade imelo podlago v verodostojni knjigovodski listini, torej zahtevku za izplačilo in sklepu upravnega odbora Prešernovega sklada iz leta, iz dne 27. december 1999. Obveznost po navedenem sklepu ni prenehala, saj sklep ni bil spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Pravni temelj in višina obveznosti, ki je bila preračunana iz tolarjev v evre in brez obračuna obresti, sta izhajala iz navedenega sklepa. Ministrstvo je z izplačilom izpolnilo pravno obveznost, temelječo na pravnem upravnem aktu. To je sklep upravnega odbora Prešernovega sklada. V veljavnost upravno pravnega razmerja ter pravic obveznosti pa ni mogoče poseči z institucijo obligacijskega prava, kot je institut odpisa dolga.

Zahtevek za izplačilo nagrade so v skladu z internim postopkom pred izplačilom pregledale strokovne službe ministrstva. Dodatkov, dodatnih izdatkov s tem na ministrstvu nismo imeli in tudi nismo naročili dodatnih pravnih mnenj, sredstva za izplačilo nagrade pa smo na ministrstvu zagotovili s prerazporeditvijo v okviru proračunske postavke Prešernove nagrade, na način, da pri tem proračunska pravila niso bila kršena.

Morebitna tožba nagrajenke v primeru zavrnitve izplačila nagrade pa bi povzročila lahko dodatne izdatke državnemu proračunu. Glede na veliko verjetnost uspeha, bi s tem tudi nastali dodatni stroški, vključno z zamudnimi obrestmi, ki pa bi, ki sedaj niso bile obračunane in izplačane, to pa bi v tem primeru dejansko kršilo načelo gospodarnosti. In ob tem naj še enkrat poudarim, da Računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti, ni naložilo nobenih ukrepov proti Ministrstvu za kulturo in naj seveda še enkrat dodam, jasno, da Komisija za preprečevanje korupcije kljub prijavi ni uvedla ločenega postopka iz vidika kršitev načel KPK, saj je ugotovila, da v konkretnem primeru ni prišlo do kakršnihkoli kršitev zakonodaje iz pristojnosti KPK. In to vse tudi jasno in javno objavljeno in če preberete celoto in ne manipulirate, seveda bo, čemu pa je ta seja namenjena, ker je ena že bila, pa si lahko seveda odgovorite le sami.

Hvala lepa.

/ oglašanje iz dvorane/ Ja, prosim, izvolite.

Ja, v Poslanski skupini Levica se pridružujemo mnenju Ministrstva za kulturo in skladno z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora napovedujem obstrukcijo članov komisije na tej nujni seji.

Dobro leto nazaj smo na seji Komisije za nadzor javnih financ sprejeli sklepe, jaz jih imam tukaj, datum je 14. 7. 2023, s katerim smo tri institucije, Računsko sodišče, Komisijo za preprečevanje korupcije ter sektor proračunske inšpekcije Ministrstva za finance pozvali k preučitvi tega primera, danes pa naj bi na tej seji razpravljali zgolj na podlagi dveh strani iz revizije proračuna Računskega sodišča, ki so, ki ste jih priložili h gradivu. dve strani, katerih vsebina ni niti s črko omenjena v končnem mnenju o splošnem delu zaključnega računa, kaj šele o mnenju, o pravilnosti izvršitve, torej v poglavju šest in v poglavju štiri. Nič.

V Poslanski skupini Levica bomo zato sejo obstruirali. Več kot očitno je, da poskuša Nova Slovenija, ki si je komisijo monopolizirala, narediti iz muhe slona ali pa se pač, če uporabim drugačne besede, sejo zlorabiti za obračunavanje s političnimi nasprotniki in ljudmi iz javnega življenja, ki jim niso po godu. Slovensko kulturno ustvarjalko, katere delo poznajo vse generacije Slovenk in Slovencev in ki se vrhunsko udejstvuje na praktično vseh področjih kulturnega ustvarjanja, pa želite zaradi pokončne drže napram spolnim zlorabam v cerkvi, pribiti na sramotilni steber. Ve se, komu krijete hrbet, in žalostno je, da se za to želi izrabljati orodje za nadzor pravilnega dela z javnim denarjem.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo predsednici Računskega sodišča. / oglašanje iz dvorane/ Ne predsednici.

Aha, postopkovno, izvolite.

V Poslanski skupini Gibanja Svoboda se pridružujemo mnenju Ministrstva za kulturo. Pridružujem se mnenju povedanega, kar je povedal predstavnik pred mano, zato bomo v Poslanski skupini Gibanja Svoboda to sejo obstruirali.

Najlepša hvala.

Želi sedaj besedo predsednica, se opravičujem, predstavnica Računskega sodišča, se opravičujem.

Izvolite.

Ja, pa mikrofon če ugasnete, gospod…

Saj seja še vedno traja, ker pač, samo sklepi se ne bodo sprejemali / nerazumljivo/ / medsebojni pogovor/ Po Poslovniku Državnega zbora mora biti predstavnik Vlade na seji. Koga zagotovite lahko na seji? Predstavnik Vlade, lahko minister ali državni sekretar, na vsaki seji Državnega zbora. / medsebojni pogovor/ Ja, potem pošljite državnega sekretarja, sekretarko. Glejte, zdaj to, mi živimo v vzporednem svetu politike in kot kaže živimo v državi, kjer je pač nekomu dovoljeno popolnoma vse, da krši Poslovnik Državnega zbora v celoti, da ne zagotavlja prisotnosti predstavnikov Vlade na sejah Državnega zbora in delovnih teles. To je nezaslišano in to bo pač treba odpreti na Kolegiju.

Predlagam pa predstavnici Računskega sodišča in potem nadaljujemo.

Izvolite.

Ja, dober dan!

Se opravičujem za te zaplete, ampak nisem jaz kriv, no.

Izvolite.

Dober dan, lepo pozdravljeni!

(Helena Jenko, Računsko sodišče.)

Spoštovani gospod predsednik, spoštovana članica, gospa članica in člani komisije!

Najlepša hvala vseeno za besedo.

Uvodoma bi želela povedati to, kar ste že omenili, se pravi, da smo to izplačilo nagrade nagrajenki Prešernovega sklada preverjali v okviru revizije predloga zaključnega računa državnega proračuna za leto 2023. Da smo to preveritev izvedli, ker smo prejeli pobudo vaše komisije, se pravi Komisije za nadzor javnih financ, da, v kateri ste predlagali, da naj Računsko sodišče izvede revizijo poslovanja Ministrstva za kulturo pri izvedbi nakazila denarne nagrade za Prešernovo nagrado za leto 2000 in ker mora Računsko sodišče v skladu z Zakonom o Računskem sodišču ustrezno upoštevati vaše predloge, smo to revizijo tudi izvedli oziroma vključili v revizijo zaključnega računa proračuna. Revizorji Računskega sodišča so vso dokumentacijo skrbno proučili, pregledali mnenja različnih pravnih strokovnjakov in pravne podlage proučili iz več različnih vidikov.

Mislim, da je zapis v izdanem revizijskem poročilu dovolj jasen in sicer, kot ste ga že prej tudi citirali, ko smo proučili tako Obligacijski zakonik, kot tudi javno finančne predpise, v teh predpisih ne najdemo pravne podlage za to, da bi ministrstvo obveznost, potem, ko se je nagrajenka pred več kot 20 leti odpovedala, moralo poravnati. V javnih finančnih predpisih pa se sredstva proračuna lahko uporabljajo le za namene, ki so nujni za izvajanje nalog države, če so za to izpolnjeni pogoji v veljavnih predpisih.

Kot izhaja tudi že iz razkritja, takrat veljavni Zakon o Prešernovi nagradi situacije za tovrstne primere ni izrecno urejal in v poročilu smo zato zapisali tudi to, očitek, da ravnanje ministrstva, se pravi, izplačilo teh 8 tisoč 346 evrov, da je v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o javnih financah, torej, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

Glede na to, kar je omenila gospa ministrica, da v poročilu nismo navedli popravljalnega ukrepa. Računsko sodišče popravljalne ukrepe v poročilu navaja takrat, kadar v reviziji ugotovimo neko nepravilnost, ki je revidiranec med revizijo ni odpravil, pa da je ta ukrep možno izvesti v 90-dnevnem roku, kot ga predpisuje Zakon o Računskem sodišču. V tem konkretnem primeru smo ocenili, da zahteva za vračilo izplačane nagrade od nagrajenke, na podlagi preučitve relevantne sodne prakse smo ocenili, da bi bila uspešnost izterjave malo verjetna, zato ukrepa tudi nismo- relevantne sodne prakse, tako. Glede mnenja pa seveda moram povedati, da tudi ta konkretna nepravilnost na mnenje je vplivala na izrek našega mnenja, seveda pa gre za relativno majhen znesek v primerjavi z odhodki lansko letnega proračuna 15 milijard evrov, se pravi, da je bil vpliv te nepravilnosti na izrečeno mnenje manj pomemben. Nepravilnosti pa lahko vplivajo na izrečeno mnenje tudi po naravi ali kontekstu.

Toliko še z naše strani / nerazumljivo/ za pojasnila.