Spoštovani! Začenjam 16. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora. Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo doktor Damirja Črnčeca in vse ostale prisotne.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospa Nataša Sukič, gospod Žan Mahnič in gospod Franci Kepa. Prav tako se seje ne bodo udeležili, ker so zadržani, predstavniki Državnega sveta. Na seji kot nadomestni član sodeluje Bojan Podkrajšek namesto člana odbora gospoda Antona Šturbeja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: pod 1. točko Predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2024-2030; 2. točka, vprašanja in pobude članov odbora. V poslovniško določenem roku nismo prejeli predlogov za razširitev dnevnega reda.

Prehajamo NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V LETIH 2024-2030.

Predlog resolucije je bil 5. 7. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Prejeli ste gradivo, predlog resolucije, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta in amandmaje poslanskih skupin Svoboda in Socialnih demokratov ter Levice k predlogu resolucije. Še obvestilo, magistra Janeza Žaklja nadomešča gospod Aleksander Reberšek.

K tej točki so bili vabljeni: doktor Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, generalpolkovnik Robert Glavaš, ki se je opravičil, gospod Leon Behin, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je tukaj, Zakonodajno-pravna služba, Kabinet predsednika Vlade in Urad predsednika republike.

Amandmaje k predlogu resolucije so v poslovniškem roku vložile poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga resolucije, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih poglavjih. Odboru predlagam, da se razprava opravi o vseh poglavjih skupaj, da se združi in se potem tudi po opravljeni razpravi opravi glasovanje o vseh poglavjih skupaj. Je kdo proti? In po opravljeni razpravi bi opravili še glasovanje o amandmajih, nato pa bi glasovali o vseh poglavjih skupaj. Ali kdo nasprotuje? (Ne.)

Želi besedo predlagatelj resolucije, gospod Damir Črnčec? Izvolite.

Hvala. Spoštovani predsednik, članice in člani Odbora za obrambo, kolegi, navzoči!

Ta resolucija, ta nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leta 2024 do 2030 je drugi tak ključni strateški dokument, ki ga sprejema Državni zbor v tem mandatu. Kot se spomnimo, smo sprejemali, ste sprejemali Resolucijo o dolgoročnem programu in razvoju opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in tisti dokument seveda pokrije, da tako rečem, prvi del tega nacionalno varnostnega sistema, torej obrambni sistem oziroma obrambni podsistem. Ta drugi dokument, ki je danes tukaj pred nami, pa seveda pokriva drug zelo pomemben segment, drug del podsistema nacionalne varnosti, in to je sistem zaščite in reševanja. Ta resolucija je razvojno usmerjevalni dokument, tako kot vsaka resolucija. Kar je pa ključno tukaj poudariti, je seveda to dokument, ki implementira tudi izkušnje iz prakse, tudi v zadnjih letih, ki smo jih imeli, na Ministrstvu za obrambo, v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v sistemu civilne zaščite. Ta program seveda temelji na ključnih izhodiščih, ki jih postavlja resolucija strategije nacionalne varnosti, torej je seveda usklajen s ključnim razvojnim dokumentom, ki ga je sprejel Državni zbor in seveda z drugimi dokumenti, ki jih sprejemamo na ravni Vlade in kar je seveda tudi pomembno je usklajen s ključnimi izhodišči s tega področja, ki veljajo v okviru Evropske unije, regionalnih pogodb, konvencij, sporazumov ter seveda dvostranskih sporazumov, ki jih imamo. Prav tako ta program sledi ciljem trajnostnega razvoja agende 2030 s ciljem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in kot sem že dejal, je usklajen tudi z EU uredbo, s tega področja.

Program upošteva seveda torej doseženo stanje razvoja. Treba je tukaj v uvodu povedati, da seveda kot veste Slovenija ima, upam si trditi tudi na evropski ravni eden najbolj razvitih sistemov civilne zaščite z dolgo dolgoletno tradicijo. Temelj tega sistema je še vedno prostovoljstvo. To, kar počnemo na ministrstvu in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje je, da vse te prostovoljne zmogljivosti sile, torej od gasilskih, gasil…, prostovoljnega gasilstva do gorske reševalne, jamarjev, podvodnih reševalcev, kinologov in tako dalje, da ne bom koga slučajno izpustil, da jih nekako usmerjamo v smislu tega kako naprej, skrbimo za razvoj njihovih zmogljivosti, torej pomagamo pri krepitvi njihovih kapacitet, torej bodisi skozi vozila bodisi skozi opremo, torej skozi različne načine financiranja in skrbimo seveda, da je to skupaj usklajeno v nekem jasnem strateškem dokumentu, kako to vse skupaj izvajati in če imamo seveda na eni strani Zakon o zaščiti in reševanju, ki te stvari normativno ureja, je ta program, ta resolucija tisti, izvedbeni načrt, če tako rečem, ki je seveda temeljna podlaga, da vsi ti sistemi, vse te zmogljivosti sistema delujejo usklajeno, sinhrono in da so seveda v korak s časom.

Dejstvo je, da kot veste, Slovenija je torej, je na stičišču ali pa je deležna posledic podnebnih sprememb, imeli smo največji požar, imeli smo največje poplave, vse te stvari so tukaj, so z nami in ne bodo nikamor izginile in temu primerno seveda smo se tudi v sistemu samem, skozi prakso, skozi delovanje odzvali.

Zdaj, ključna konceptualna razlika, ki smo jo izvedli v zadnjem v zadnjih dveh letih, o kateri je tudi nekdanji minister večkrat govoril, je ta, da smo spremenili način delovanja. To načelo postopnosti, ki je veljalo v sistemu zaščite in reševanja, torej najprej lokalna raven, potem regionalna in potem nacionalna. To je, bom rekel, večkrat sem se pošalil, to je stari sistem, tudi organizirane teritorialne obrambe, kot je bil v Sloveniji, s profesionalizacijo je to nekako tam seveda šlo v drugo smer. Tukaj je ta sistem na ta način še postavljen in deluje in ga je treba samo tukaj nadgrajevati. Seveda, pomembno je pa to, ta konceptualna razlika, da država z vsemi resursi, ko se zazna, da je obseg neke nesreče velik, da presega neko regionalno zmogljivost, takoj pride z vsemi zmogljivostmi na kraj sam, torej s takojšnjo intervencijo. O tem konkretno, kaj to pomeni, to pomeni, da se tudi zmogljivosti Slovenske vojske takoj aktivirajo v celoti in vseh drugih potrebnih struktur, ki so del sistema zaščite in reševanja. Kot veste, Slovenska vojska je pač del obrambnega podsistema in to se je v praksi pokazalo seveda kot zelo učinkovito in uspešno in letos se je tudi pokazalo, ta vlaganja v preventivne zmogljivosti. Nosijo prve rezultate. Zmogljivost zračne podpore pri gašenju iz zraka, torej teh tako imenovanih R traktorjev, je v letošnji sezoni se pokazala kot ključna, ki je zagotovila točno to, kar je tudi naloga, da tako rečem, na državni ravni, da poskrbi maksimalno za preventivno dejavnost, aktivnost, torej, ko se je zaznal potencialni požar oziroma žarišče, ki je že začelo nastajati, tudi če je bilo v najbolj odročnih krajih, so bile takoj poslane tja zmogljivosti za podporo gašenja zraka, ki so lahko nemudoma začele delovati, seveda usklajeno skupaj z gasilskimi enotami na terenu, z drugimi službami, ki so skrbele za zavarovanje in seveda tudi potem ob pomoči helikopterjev gašenje iz zraka na ta način. Ta sinergija teh struktur in podsistemov se je pokazala kot ključna pri teh preventivnih aktivnostih. Tako da te izkušnje seveda so tisto, kar je zelo pomembno. Kar je pomembno in poudarjamo vedno znova, da seveda finančni viri in nekaj več bom povedal v nadaljevanju o tem, so tisti, ki seveda zagotavljajo, da lahko okrepimo zmogljivosti in na drugi strani, da tudi tisti, ki so vpeti skozi prostovoljne strukture v ta sistem imajo ustrezen nivo kompenzacij. Še vedno, torej ne govorimo o plačevanju seveda storitev, ampak o kompenziranju za izgubljen čas, za izgubljeno poškodovano opremo vozila in nenazadnje tudi krepitev nekih nastanitvenih zmogljivosti tam, kjer je to potrebno. In seveda tudi tukaj smo, kot veste, ste v Državnem zboru sprejeli zakon, ki je namenil dodatna sredstva za povrnitev dodatne opremljenosti in izboljšanosti delovanja po tistem požaru na Krasu. In sicer bo in ta milijon pa pol dodatnih sredstev ob vsem tem, da je seveda vsa poškodovana oprema bila refinancirana torej skozi druge kapacitete, ki jih že imamo v sistemu samem je bilo to še dodatna finančna pomoč oziroma kompenzacija za izgubljene ali poškodovane stvari in zadeve.

Zdaj, kaj je tukaj, je še pomembno? Da seveda v letošnjem letu torej smo v praksi pokazali, kako delujejo zračni traktorji. Kupljeni so bili, kot veste, zelo hitro. V naslednjem letu je pričakovati, da bo zadnji del tega trojčka, torej če smo rekli, da smo kupili zmogljivosti za gašenje iz zraka za podporo gašenju, torej R traktorje. Kupili smo dodatne bazene in košare za helikopterje, ki omogočajo večji zajem, večjo količino vode in so sodobnejši ter tretji del te zmogljivosti je ta modul za gašenje iz zraka, ki bo na razpolago v Spartanu. Ta modul za gašenje iz zraka bo prišel v Slovenijo v naslednje leto. Drug Spartan je predviden, da pride konec letam in Edvard Rusjan se bo pridružil prvemu Martinu Krpanu in oba bosta seveda imela zmožnost delovati na ta način, da bosta uporabljala lahko ta model, seveda ne hkrati, ampak izmenično.

Eden pomembnejših ukrepov, ki smo ga tudi realizirali v tem mandatu in to je res velika stvar, morda premalokrat poudarjena, da je na predlog Vlade Državni zbor zmanjšal DDV za nakup gasilske opreme iz 22 procentov na 5 procentov. Kot veste, pač nulta stopnja ni bila možna zaradi EU predpisov, ampak lahko smo pa spustili to na minimalno stopnjo in tudi tukaj je 17 procentov prihranka pri nabavi gasilske opreme, kar velik, velik prihranek. In na drugi strani, kot veste, tudi seveda, ministrstvo skozi požarni sklad in druge stvari, druge finančne vire zagotavlja gasilcem kompenzacijo ali pa refinanciranje, dofinanciranje zmogljivosti, ki jih kupuje. Torej kaj je bistvo tega programa, te resolucije? Da seveda ne predvideva nobenih revolucionarnih sprememb v sistemu, temveč njegovo nadgrajevanje, da se bomo lahko učinkoviteje soočali z vse večjim obsegom nesreč, predvsem, kot sem že dejal, tudi teh podnebnih sprememb, ki so del naše zgodbe. Zdaj letos se je tudi pokazalo, da smo si lahko celo privoščili, če dam to pod narekovaji, besedo, "da smo v času največje sezone pomagali kolegom na Balkanu, torej predvsem v Makedoniji, s helikoptersko zmogljivostjo", kar smo se lahko zanesli na to, kar smo imeli v Sloveniji torej na R traktorje, seveda pa, če bi bila zadeva, če bi se stvar razširila, bi pa zanesljivo potem vpoklicali te helikopterje nazaj, pa vendarle torej smo postali tudi izvoznik, da tako rečem, te pomoči - kot veste, tudi mi smo bili deležni pomoči s strani številnih držav ob naših naravnih nesrečah, bodisi na požaru, bodisi ob poplavah. Torej kot sem dejal, kar je bistvo za v prihodnje in je, da seveda ohranjamo hrbtenico tega sistema in da ta hrbtenica tega sistema temelji na prostovoljstvu in prostovoljnih službah. Vse te službe so in bodo in morajo ostati v tej prostovoljni domeni. Seveda se zaznavajo želje po neki večji profesionalizaciji tudi v vrhu teh organizacij, bodisi gasilske, bodisi gorskega reševanja, kar tudi mi podpiramo skozi finančne vire pa vendarle želimo tudi tukaj postaviti neko jasno mejo do kje gre ta stvar, kajti ne želimo, da se v bistvu izgubi pomen teh organizacij, od tabornikov, radioamaterjev, do letalskih klubov za opazovanje zraka, Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij, vse to je del teh naših zgodb, ki jih mi podpiramo in tudi temu ustrezno namenjamo finančne vire, ki jih povprečno za 10 procentov nekje okvirno dvigujemo iz leta v leto.

Kar je pomembno še tukaj morda izpostaviti v tem mogočem uvodnem delu bi izpostavil tole. Če dam primerjavo številk skozi dve ključni postavki in ki sta nekako, bom rekel, finančno najtežji, pripravljenost sistema za zaščito in reševanje in pomoč v letu 2018 je bilo tukaj izplačano 19 milijonov torej znotraj proračuna, ki je bil težek 38 milijonov. Govorimo zdaj o proračunu URSZR, ki podpira vse, bom rekel druge podsisteme. V letu 2020 je ta znesek zrastel na 53 milijonov. Od tega je bilo na tej pripravljenosti 22 milijonov, torej z 19 na 22. Če pogledamo leto 22 je bil kumulativni znesek, torej realiziranega proračuna 61 milijonov in na tej postavki 25. Iz 19 na 25 v letu 2023 je ta znesek že znašal 31 milijonov. Seveda realizacija proračuna 2023 je bila zaradi povračila interventnih sredstev skozi mehanizem zaščite in reševanja 211 milijonov in zato ta podatek seveda koliko je proračun uprave. Začeli smo s proračunom sto milijonov, torej tisti proračun, ki je bil v letu 2018 38 milijonov je presegel v leto 2023 sto milijonov. Torej, govorimo o skoraj trikratniku sredstev in na tej postavki iz 19 na 31. V letu 2024 smo ohranili ta znesek in imamo na tej postavki 60 milijonov. 60 milijonov.

Tako da kar želim tukaj povedati, je zelo jasno zavezo in kot veste, ta proračun ni del obrambnih izdatkov, proračun Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Jasno zavezo te Vlade, da seveda se investira, se vlaga v krepitev vseh vrst zmogljivosti, krepi se podpora, finančna vsem prostovoljnim društvom, organizacijam skozi različne načine, tako na sistemski ravni kot sem rekel, skozi oprostitev DDV. Torej zmanjšanja DDV na eni strani in skozi vse različne mehanizme podpore, ki jih ima Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Mogoče v tem uvodnem delu bi samo izpostavil še tole, da kot veste, smo tudi skozi evropske mehanizme nabavili v sami upravi 40 kamionov. In ideja seveda je, da URSZR za v bodoče krepi lastne zmogljivosti, tudi za posredovanje in za intervencije, da ima zmogljivosti, ki jih lahko posodi takoj na lokalno raven, bodisi ko je to potreba bodisi, da se tja "deponirajo", da tako rečem, pod narekovaji. Za hranjenje. In to je tudi ena taka sprememba, ki seveda krepi bom rekel odpornost kompletnega sistema v Republiki Sloveniji.

Tako da, če sklenem, torej ta program, ta resolucija, ki je pred nami je dokument, ki odgovarja na izzive časa. Sledi izkušnjam, ki smo jih imeli v zadnjih letih in skrbi za to, da se bo ta sistem razvijal še naprej.

Morda predsednik še predlagam, da mogoče malo v uvodu še gospod Behin, direktor uprave, kakšno reče. Hvala.

Hvala lepa. Seveda naslednji dobi besedo gospod Leon Behin, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje. Kar izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, člani odbora, ostali prisotni, lep pozdrav tudi v mojem imenu in v imenu Uprave za zaščito in reševanje.

Jaz bi mogoče samo par še konkretnih zadev, ki izhajajo tudi iz splošne predstavitve, ki jo je naredil gospod državni sekretar. Na koncu je končal z nakupom posebne opreme in s koriščenjem evropskih sredstev. Dejstvo je, da je v zadnjem desetletnem obdobju oziroma v zadnjem sedemletnem obdobju, kot je veljala prejšnja resolucija, se zgodilo na območju Slovenije, Evrope in tudi sveta, upam reči, vse ključne, bistvene spremembe s področja nesreč, ki drastično vplivajo ne samo na razmere v Sloveniji, ampak tudi na sistem razvoja zaščite, reševanja in pomoči na nivoju Evropske unije. Tudi po zaslugi aktivnosti našega komisarja, gospoda Lenarčiča, in evropskega kriznega centra se dejansko so v zadnjih petih letih uniformirale čisto vse dejavnosti pomoči, sodelovanja držav, tako v materialnem smislu kot enotah in tudi zagotavljanja sredstev. Ta bistveni razvoj se je začel po covidu, ki je postavil čisto druge temelje. Delovanja vseh kriznih enot in tudi vseh enot, ki sodelujemo v sistemu zaščite in reševanja, pa je to, lahko rečemo, zelo karikirano, enostavno je napovedano že čisto iz naslova enih infrastrukturnih, da več niso primerni bili niti nobeni načrti niti cilji z vidika infrastrukture, delovanja štabov, zagotavljanja primernih prostorov, trajnosti, prehranskosti, samozadostnosti, avtonomnosti ali pa kakorkoli. Hočemo povedati, enako se je zgodilo, da kar naenkrat več države niso mogle biti povsem samostojne in avtonomne, ker je odpovedal evropski sistem tržnega gospodarstva in tudi svetovni sistem, ker nikjer niste dobili več nič, na kar ste se v načrtih zanašali, da boste kupili, ker je to bilo vse skupno, evropsko ali pa globalni problem. In to se nadaljuje tudi v prihodnje. In nenazadnje po tem covidu, tako kot je bilo omenjeno, so se v Sloveniji zgodili dve, vsako leto, 2022 in 2023, dve največji naravni nesreči, ki smo jih imeli, tako požar kot tudi poplave. In seveda to je ključno vplivalo na pripravo te naše resolucije.

Pošteno je povedati, da resolucija nekoliko zamuja glede na veljavnost prejšnje resolucije iz čisto enostavnega vzroka: ker smo želeli vsa ta izhodišča noter vgraditi in tudi predmet je potem ta nova resolucija 2024-2030, kar se tiče zakaj zagotavljanja ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju zaščite in reševanja v poplavah. Leta 2020 je že takratna Vlada in tudi Evropska komisija potrdila reformo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi v Republiki Sloveniji, kjer se večja pozornost daje preventivi, večjo pozornost se daje primerni opremi, usposobljenosti enot in tudi samemu odzivu. In deli te reforme je tako oprema, ki jo kupuje država na državnem nivoju za poplave, kasneje tudi za požare v naravnem okolju in žled, nujna in jih razdeli lokalnim skupnostim. Povedano je že bilo, da je temelj vsega poseganja so lokalne skupnosti in enote v lokalni skupnosti kot prvi odziv in tukaj bistveno spreminjamo dosedanjo miselnost in način delovanja kjer se je pokazalo, da lokalne skupnosti same s svojo opremo kljub veliki množičnosti, najboljši opremljenosti in števila gasilcev in ostalih prostovoljcev ne morejo zagotavljati najbolj učinkovito te zadeve. Zato se je država odločila, da bo kupila sredstva tudi s pomočjo evropskih sredstev in jih razdelila lokalnim skupnostim, zato da bo ta odziv veliko učinkovitejši, hkrati si bodo pa lahko lokalne skupnosti pomagale tudi na regionalnem nivoju. Ta oprema, z velikim veseljem lahko povemo, da je po dveh letih nabavljena v glavnini, to je tistih 40 vozil, s 164 namenskimi kontejnerji, skupna vrednost je približno 28 milijonov evrov, od katerih je tri četrtine financiranih s strani evropskih in ostalih fondov. In že ta znesek, 28 milijonov evrov, je v finančnem smislu približno desetkratnik tistega, kar se je za opremo kupovalo v zadnjih 20 letih za to področje v Republiki Sloveniji.

Da je šla nadgradnja naprej, je tudi bilo že danes omenjeno. Letalska enota, ki je organizirana v okviru Uprave za zaščito in reševanje in je v letošnjem letu, si upam reči, odlično opravljala svoje, svojo nalogo. V enem letu od ideje nabave prvega letala tudi še čisto operativno v praksi, kjer so zopet porabljena sredstva evropske kohezijske politike iz obdobja 2021-2027 v skupnem znesku 23 milijonov evrov, vrednost investicije, od tega je približno 18 milijonov evropskih in pripadajočih slovenskih sredstev, kar skupaj s prejšnjo investicijo znaša 50 milijonov v dveh letih za opremo in tudi to opremo funkcijsko tudi dano. Vse to govorim zaradi tega, ker iz tega jasno izhaja, da je treba prilagoditi tudi v prihodnje nekoliko in nadgraditi sistema upravljanja sistema zaščite in reševanja. Državni sekretar je že omenil profesionalizacijo kadra in tudi povečanja kadra, ki se nekoliko bolj intenzivno ukvarja s področjem zaščite in reševanja, tukaj mislimo tako na lokalne skupnosti kot na samo državo, kajti dejstvo je, da je v zadnjem desetletju praktično samo še 30 procentov zaposlenih referentov oziroma strokovnih sodelavcev na področju občin, ki pokrivajo področja zaščite in reševanja, vsi ostali so bili prerazporejeni oziroma jih ni. Če povem v številkah, iz več kot sto jih je danes manj kot 40, in hkrati tudi drugi, ki smo v tem sistemu, kljub prevzemanju dodatnih nalog, nove opreme, kot je bilo rečeno, letalske enote, se vzdržujemo nekje na nivoju 300 ljudi, tukaj notri je pa vštetih tudi 150 ljudi, ki delujejo na številki 112. Če želimo seveda učinkovito rasti s tem sistemom, bodo potrebne določene spremembe v tem delu in tukaj jih resolucija odpira delno profesionalizacijo na vseh nivojih, kajti izzivov opreme in izobraževanja je bistveno več.

Naslednji zelo pomemben element, ki ga naslavlja resolucija kot eden od temeljnih ciljev je edukacija in pridobivanje kadra. Nič nam ne pomeni infrastruktura, nič nam ne pomeni nova oprema, če ne bomo imeli dovolj velikega kadra in ki bo ustrezno usposobljen, izobražen, na vseh nivojih, tako na lokalnem nivoju kot na državnem nivoju. V ta namen so se bistveno povečala sredstva in se bodo tudi v prihodnje. Tudi iz naslova Evropske unije in sta novo že izoblikovana dva posebna programa za požar v naravnem okolju in pa za poplave, zaradi tega, da bomo lahko ustanovili regionalne in lokalne enote s to novo opremo hkrati bistveno posodablja se sisteme izobraževanja tako na Igu, v Sežani in tudi v Mariboru ter v nadaljevanju tudi še Murska Sobota za specifične tipe podnebnih nesreč s ciljem, da se dodatno izobrazi približno 2 tisoč oseb na letnem nivoju, pa že zdaj lahko rečemo, da je povprečje bilo v letu 2023 - 61 oseb v sistemu zaščite in reševanja se je dnevno izobraževalo v našem centru, bomo rekli, niso najbolj primerljive cifre še zaradi covida v preteklosti, kjer so te cifre bile praktično polovico manjše, ampak dejstvo je, da smo danes veliko, veliko nad samimi temi ciframi.

Izpostavljeno je bilo, da je ključ uspešnosti tudi primerna pripravljenost in preventiva. Samo v zadnjih dveh letih lahko rečemo, da so bile izdelane štiri nove ocene ogroženosti Republike Slovenije ravno zaradi vseh teh sprememb.

Izdelana, sprejeta je bila nova verzija državne ocene tveganja nesreč, nove verzije državne ocene, zmanjšano obvladovanje tveganj za nesreče, ki je tudi podlaga za to resolucijo. V letu 2023 je skupaj z Evropsko komisijo izdelano poročilo o stanju na področju obvladovanja tveganj in nesreč v Republiki Sloveniji z vsemi potrebnimi odzivi, in pa v letu 2023 so prenovljeni trije načrti zaščite in reševanja in sicer za jedrsko nesrečo, terorizem in zrakoplov ter spremenjenih šest državnih načrtov zaščite in reševanja, torej devet v skupno 13, kot jih imamo v tej državi.

In za konec bi jaz si vseeno še dovolil nekaj besed povedati o mednarodnem sodelovanju in o informacijskem sistemu. Zadnje nesreče, tudi danes mislim, da ravno poteka dopisna seja Vlade o pomoči Grčiji za gašenje požarov. Letos bodo preko Uprave za zaščito in reševanje samo v zadnjih štirih mesecih praktično napotene štiri mednarodne enote, ki so posredovale v tujini, to je več kot pred dvema letoma v zgodovini. Imeli smo jih samo v lanskem letu v Turčiji, v potresu v Italiji in v poplavah, največjih poplavah v Republiki Sloveniji, še prej Makedonija, požar in tudi vse ostalo in to jasno kaže, da se bistveno povečuje trend medsebojne pomoči. Republika Slovenija je v lanskem letu prejela pomoč praktično 17 držav, kjer so nas doletele poplave, letos na srečo lahko mi pomagamo drugim, čeprav jim te nesreče niti približno ne bi želeli, ampak jo razumemo in se maksimalno trudimo tako v moštvu in materialni pomoči. Dejstvo je, da smo že certificirali dodatno enoto za prečrpavanje vode v evropski PUL, poleg naše jamarske službe. Letos smo bili v Franciji 14 dni na predispozicionirano posebne evropske enote za gašenje gozdnih požarov, to nameravamo tudi dati v PUL naslednjih pol leta in enako smo oblikovali enoto za posredovano v urbanem območju za iskanje psi, ki je že delovala v Turčiji, kar pomeni, da bomo do konca naslednjega leta imeli vsaj tri obvezne enote v PUL Evropske unije in še eno v nastajanju.

In na koncu še informacijski sistem. Tudi pred tem odborom smo razpravljali o kibernetskem napadu na Upravo za zaščito in reševanje, in nevarnosti, ki sledijo na informacijskem področju. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot temelj nacionalne varnosti mora vzpostaviti samostojen, robusten, zanesljiv sistem komunikacije v vseh razmerah. To se je pokazalo ne samo v ukrajinski vojni, tudi danes lahko beremo kaj se dogaja v Izraelu in v ostalih azijskih zadevah zato želimo ohraniti, kljub temu, da je bilo v predhodnosti predvideno, da se naš klasični sistem zare komunikacije, ki je dosti analogen, opusti, da se ga nadgradi in se ga vzdržuje skupaj z novo prevzetim digitalnim radijskim modelom. Tako, da bomo imeli dva vzporedna, zaradi tega, ker si več ne znamo predstavljati, da gremo samo na digitalno komunikacijo, ko potem ostanemo v sistemu zaščite in reševanja brez temeljnega povezljivosti in delovanja. Zato pač ta sistem gre še vedno nekaj časa naprej skozi to resolucijo, hkrati pa razvijamo na novo skupaj z zdravstvom, uspeli smo lansko leto prevzeti do tedaj zgrajen zdravstveni sistem digitalne komunikacije, ker to omogoča pa bistveno večjo analitiko delovanja in vse ostalo, kadar pač to delamo.

Hkrati smo v zaključku tako imenovanega množičnega alarmiranja. Kar pomeni, da boste pač vsi lahko na telefonu prejeli informacijo o potencialnih nevarnostih, ampak to ni /nerazumljivo/, če poenostavim, ampak takrat res, kadar je nekaj res potrebno, naše ukrepanje. Ob sami nesreči, navodila za ukrepanje ali se umikamo, zaklanjamo, zakaj tulijo selena in podobne zadeve, kar je bistven segment k povečevanju same preventive.

V resoluciji je tudi povedano, da je treba v tem obdobju bistveno posodobiti sistem centrov 112, ki delujejo v neprimernih pogojih in, bom rekel, ne s sodobnimi tehnologijami in tudi v določenem delu nevarnimi tehnologijami za samo funkcioniranje. Tako da, tukaj nas čaka en zelo velik projekt, ki se naslavlja tako imenovane SIT telefonije in pa modernega centra 112, ki bo za sabo potegnil tudi reorganizacijo strukture uprave za zaščito in reševanje - tako kot smo jo naredili že v primeru umestitve letalske enote v samo Upravo za zaščito in reševanje.

In da končam. Tam, kjer je državni sekretar tudi končal, s finančnimi viri. Povečanje in skok iz 50, 60 tisoč evrov sredstev, ki jih je imela Uprava za zaščito in reševanje za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami še v letu 2000-2022 na preko sto milijonov evrov je možen samo ob koriščenju evropskih sredstev, namenskih sredstev in vsega ostalega. Velik del gre seveda iz integrale, ampak veliko več je pa zaradi boljšega črpanja teh sredstev tako iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer se postavljajo trije centri, od Centra za zaščito in reševanje Republike Slovenije do dveh edukativnih procentov. Če ne bi bil narejen ta prehod sigurno ne bi mogli tako uspešno že tekoče parirati kot tudi razvijati samega sistema. Sistema ne bo možno nadgraditi, v kolikor ne bomo tesno sodelovali z lokalnimi skupnostmi in prostovoljci. Kajti, to je naš glavni moto in zanesljivost sistema. Naj mi bo dovoljeno še to reči, ker tudi zdaj veliko se pogovarjamo o nekih dodatnih zakonih z različnih področij sistem, enot, sil in odziva varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji deluje odlično. Sistem ne potrebuje novega sistema, ampak sistem potrebuje prilagoditev in nadgradnjo, ki pa je seveda zaradi dejavnosti v okolju relativno zelo hitra in se je treba hitro obrniti in tudi hitro prilagoditi. Hvala lepa.

Hvala. Želi besedo še predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Špela Močnik Guštin. Maček, pardon.

Hvala lepa.

Torej, predlog resolucije smo v naši službi preučili z vidika naših pristojnosti po Poslovniku Državnega zbora. V pisnem mnenju smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti besedila predloga resolucije, sicer zlasti glede podatkov o objavi oziroma dosegljivosti predpisov in drugih dokumentov, na katere se predlog resolucije sklicuje. Morda se zdi ta pripomba minornega značaja, vendar vpliva na večjo jasnost in s tem boljšo razumljivost samega predloga akta. Poleg tega smo opozorili tudi na nekatere druge nejasnosti predlaganega besedila, ki so redakcijske narave, in tudi, da določitev zaveze Državnega zbora o morebitnem dopolnjevanju resolucije po njenem sprejemu ni skladna s pravno naravo resolucije kot akta Državnega zbora in to je pravno sistemska pripomba.

No, ugotavljam, da so naše pripombe ustrezno upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki so bile, ki so bili vloženi v poslovniško določenem roku in povem, da drugih pripomb nimamo več.

Hvala.

Hvala lepa.

Potem prehajamo na razpravo o posameznih poglavjih in vloženih amandmajih, tako da odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora.

Gospod Lenart.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Lep pozdrav prisotnim gostom, sekretarji, gospod direktor uprave Behin!

Seveda, naš sistem, kot je že bilo rečeno, nekako relativno dober, cilj pa, sistema za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali pa recimo sistema, ki spada pod tudi nacionalno obrambo, če tako rečem, je biti čim boljše pripravljen in nekako resolucija daje vizijo za naprej, kako torej bomo nekako v prihodnosti sledili razvoju in pa seveda sodobnim trendom in tveganjem in na osnovi teh tveganj se resolucija potem tudi spiše. Če rečemo nek obširni načrt, ki ste ga dejansko spisali z ena cela petletno zamudo. Ona prejšnja resolucija je veljala do 2022.

Tako, da glede na to, da pač, bom rekel, da si je Ministrstvo za obrambo nekako ravno v tem, v tem delu zadalo naloge, ki smo jih slišali ob nastopu ministra Šarca, da bomo preko požarnega sklada povečali financiranje vseh gasilskih organizacij, civilni zaščiti, reševalcem, vsem ostalim zaposlenim, prostovoljcem v varnostnih obrambnih sistemih zagotovili materialne in delovne pogoje in jim uredili status in karierne poti, izboljšali bomo ureditev odsotnosti z dela. V glavnem velik del tega kar bom rekel, da pač papir prenese na terenu vidimo, da ni "glih" stanje najbolj rožnato, ampak da se sredstva povečujejo, ker že glede na zadnja leta kakšne ujme smo imeli, to pa drži in moram reči tudi, da odziv na ujme je pa bil ne, to pa, se pravi, tako na poplave, tako na nekako tudi požare in je zelo pomembna, če tako rečem, organizacija pod tem eno resnično tudi prostovoljsko in če tako rečem, humano združenje, ampak imamo pa seveda tudi nekaj vprašanj, kar ni bilo, recimo, od tega narejenega kot je sedaj, bom rekel, to lepo zapisano, kajne? Ker, ko gremo po terenu, tudi vi greste z nami, pač naletimo tudi recimo na, ne vem, gorsko reševalno službo, društvo, ki je tam v eni garaži noter, kar je že popolnoma neprimerno, za, da bi bili ves čas v pripravljenosti.

Potem, če se dotaknem mogoče teh glavnih poudarkov, ki ste jih omenili, med drugim je gospod Črnčec tudi poudaril, da se nekako povečuje pripravljenost in pa kapacitete za gašenje te košare. Glejte, v redu, nove večje košare za zajemanje vode za gašenje. Potem pa imamo recimo R traktorje, za katere pa gasilci pravijo, da so pač bolj "švoh" kapacitet, kajne. Zdaj, tukaj jaz slišim, da so, ja, za vodo, da tukaj jaz pač slišim, da pri teh večjih požarih, kajne, bi bilo priporočljivo, da imajo, če tako rečem, večje rezervoarje, cisterne za vodo.

Potem gospod Črnčec omenil, da je omenil, da imamo 40 taktičnih vozil? Leta decembra 2022 so ta vozila prispela. Res me zanima, kje so, ker na vse strani, kaj sem povprašal, do zdaj cistern še ni na njih? Ali so že cisterne na njih ali je kakšna dodatna oprema še bila kupljena? Ker ta prazna vozila so bolj kot ne za prevoz tovora, potem, če so to taktična vozila, s katerimi krepimo pripravljenost seveda na velike nesreče kot so bile recimo poplave, da so 8×8? - to pa vemo, da je dobro.

Če, potem gremo še naprej. Imam mogoče še eno vprašanje okrog tega, ker pač spada tudi, pa se ne govori veliko o tem, je pa notri navedeno v resoluciji, da pač skrbimo tudi za protitočno zaščito, letalsko protitočno zaščito. Sedaj, toča, je v zadnjih nekaj mesecih tolkla v debelini pesti. Se pravi, toča ni več samo problem kmetov in kmetovanja, ampak je tudi problem varnosti ljudi, ker je nevarna za življenje, če koga zadene? In tukaj mislim, da smo namenili za eno malo lepšo hišo, sredstev za to in bi morali na tem področju narediti več. Verjamem, da bi se dalo narediti več. Prav tako je v prihodnosti pač naplaniranih še nekaj nabav in verjamem, da te nabave, ki so vse tako opevane kot dvojne, se pravi, da bodo imele možnosti delovanja v vojski in pa potem tudi v namene civilne zaščite torej zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vse to dvojno, verjemite, ne bo šlo. In pač moramo nekako tudi za specialne naloge, imeti tudi specialna vozila in drugo opremo.

Ja, imamo tudi nekako v prihodnjih dneh zaslišanje za novega ministra, ki je naš kolega tukaj med nami danes in moram reči, da pač en takšen prosti tek ministrstva toliko časa brez ministra za obrambo verjetno vpliva tudi na to in delo? In še vprašanje recimo, kaj je v januarju 2024 mislil gospod Šestan na Brdu pri Kranju s tem, ko pravi, da upa, da ne boste naredili revolucije? Ampak evolucije pri civilni zaščiti. Torej bila je planirana reorganizacija civilne zaščite, kako sedaj dejansko te stvari tečejo? Ali so to nekako, če bom rekel, veliki rezi pri tako po tem vodenju in pa seveda tudi obveščanju ob drugačnem sistemu obveščanja ob naravnih in drugih nesrečah.

Še enkrat. Verjamem, da je bilo delo opravljeno. Samo resolucijo seveda kot poslanec Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ne morem biti proti, ampak tudi mi je nekako, ni bila preveč spodbudno zapisana glede na to, da je potem tudi Zakonodajno-pravna služba dala kar obširno, kako naj rečem, pripomb, med drugim tudi to, da pač je logično, da se resolucija ne more dopolnjevati kot je bilo navedeno v njej, ampak se takrat, ko se jo želi spremeniti, mora spisati drugo, kar smo tudi že delali? Tako da, želim vse dobro naprej našemu sistemu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi vsem prihodnjim, kako naj rečem, liderjem tega sistema. Hvala lepa.

Hvala. Gospa Rajbenšu, imate besedo.

Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Hvala tudi za predstavitev Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2024 do 2030.

Jaz bom pač povedala v nasprotju z mojim kolegom, da je pač resolucija napisana dobro, celo bolj celostno in napredno. Tako da, ne vem kje ste vi to kaj brali? Tudi mislim, da je Zakonodajno-pravna služba povedala kaj je narobe in da so se te zadeve odpravile. Če sem prav razumela, zdaj ta resolucija predstavlja več stvari. Torej, področje, kar je bilo že danes povedano, bom malo ponovila, če ste slučajno pozabili, torej področje preventive, sistem opazovanja, obveščevanja, alarmiranja, ocene tveganj, ukrepanja ob nesrečah, usposabljanja sil za zaščito in reševanje ter razvojno raziskovalne naloge, pa tudi seveda zalogo materialnih sredstev in pa mednarodno sodelovanje, kar je bilo že danes povedano. Tudi meni, tako kot daje nacionalni program poudarek, mi je bilo zelo pomembno, da se pač nekako dela zelo na preventivi in pa zmanjšanju tveganja nesreč. Preventiva predvsem mislim na ozaveščanje, implementiranje določenih varnostnih standardov in predpisov v določenih sektorjih kot so gradbeništvo, promet, industrija in tako dalje, pa seveda tudi zmanjšanje tveganja nesreč z raznimi analizami tveganj, gradnja protipoplavnih zadev in tako dalje. Kaj nam to pove? To nam seveda pove, da stroški preventivnih ukrepov so vsekakor ali pa običajno vsaj bistveno, bistveno nižji od stroškov, ki seveda nastanejo zaradi odpravljanja posledic nesreč in te investicije v preventivo se seveda dolgoročno kažejo tudi kot gospodarsko učinkovite, saj preprečujejo te visoke stroške sanacije, pa tudi zdravstvene oskrbe včasih in pa izgubljeno produktivnost.

Preventivni ukrepi nam tudi, torej prispevajo tudi k, kot smo že prej rekli, ključni zaščiti infrastrukture, torej kot so ceste, mostovi, električna omrežja in tako dalje, kar seveda pomeni ali pa je ključno za normalno delovanje družbe in potem tudi gospodarstva, kar smo videli. Seveda pa to pomeni preventiva ali pa ti ukrepi omogočajo tudi nek dolgoročni razvoj, saj preprečujejo v bistvu nazadovanje zaradi pogostih in uničujočih nesreč, kar pomeni, da nas vedno vrne nekaj, v nekaj slabšega, zato je "fajn", če se pač vlaga v te preventivne ukrepe. In pa seveda se nekako zmanjšujejo negativni vplivi, tudi na okolje, kar pomeni, da se s tem preprečujejo lahko poplave, zmanjšujejo se erozije in pa tudi onesnažujejo se določeni vodni viri. Čeprav s preventivo vseh tveganj seveda ni možno odpraviti, pa je ključen ta učinkovit razvoj zmogljivosti za odzivanje na pač naravne in druge nesreče, kar pa seveda omogoča hitrejše in bolj učinkovito obvladovanje kriznih situacij ter zmanjšanje dolgoročnih stroškov, kar sem pa že prej povedala.

Zdaj jaz sem si malo tudi prebrala, ne samo tole resolucijo, ampak sem šla malo gledati tudi primerjavo prejšnje resolucije, torej iz leta 2016 do 2022. Kot sem že prej povedala, določene zadeve so podobne ali se pa pač nadaljujejo. Je pa ta resolucija seveda bolj, kot sem že rekla prej, ima drugačen pristop k preventivi in zmanjševanju tveganj, predvsem zaradi teh sodobnih izzivov in pa predvsem, kar se mi zdi zelo pomembno, so te podnebne razmere oziroma spremembe, ki so se začele dogajati že prej sicer, ampak niso bile toliko v prejšnji resoluciji upoštevane. V primerjavi s prejšnjo resolucijo se tudi vidi, da so se neke zadeve od preventivnih ukrepov, potem zmanjšanja tveganj, to so zadeve, ki so se tukaj v tej resoluciji nadgrajevale. Torej kot sem rekla, poudarek je tudi na vplivu teh podnebnih sprememb. Enotna metodologija, se mi zdi, za vodenje odzivanja na nesreče, kar se mi zdi pomembno za boljšo usklajenost in pa seveda hitrejši odziv, pa kot je bilo tudi že povedano, da se je povečalo to mednarodno sodelovanje, torej za boljšo pripravljenost in odzivanje na nesreče, pa seveda tudi s tem prihaja potem do bolj izmenjave nekih dobrih praks in pa seveda nekih inovativnih rešitev.

Zdaj neki določeni projekti so se vodili že iz leta 2016, to je tudi omenjeno. Torej prispevali, projekti, ki so prispevali k nadgradnji informacijsko komunikacijskega sistema, saj to mislim, da je bilo že nekaj povedano. Izboljšal se je učinkovitost in odzivnost na sodobne vire ogrožanja in tako dalje, da ne bom še ostale naštevala. Zdaj, primerjava proračuna, jaz sem zdaj malo gledala splošen proračun, torej Uprave za zaščito in reševanje za leto 2022 sem pač vzela kot zadnjo prejšnje, prejšnje resolucije pa pač prvo in je, tukaj se vidi velika, velika razlika, kar je bilo seveda že tudi povedano, da se je povišal.

Zdaj, trenutno to kaže pač za leto, če gledamo, 2022, 2024, za 43 procentov, to je trenutno povečanje kar se mi zdi, da je ključno za seveda izboljšanje določenih zadev in upam tudi, da se bodo te zadeve sicer, kot je kazalo, se bo v letu 2025, če se ne motim, se malo zniža, potem se bo zviševalo, ker sem tudi sama mnenja, da se potem s tem lahko izboljša oziroma, ja, opremljenost in pa infrastruktura, poveča se lahko, seveda z višjimi prihodki, tudi število intervencij, če bo potrebno. Določeni preventivni ukrepi, seveda dodatni, se lahko ali pa se jih lahko, več se jih lahko izvede to, kot je bilo tudi že omenjeno, izobraževanja in usposabljanja, seveda. Mednarodna sodelovanja se seveda lažje potem delajo, če imamo več denarja in pa tudi določen tehnološki razvoj, če je seveda ta denar tukaj.

Jaz se vam še enkrat zahvaljujem za to pripravljeno resolucijo. Imela bi eno čisto kratko vprašanje. Zasledila sem, da so pripravljene tudi že ocene tveganj za različne vrste nesreč in pa načrti zaščite, torej pri reševanju. Mene zanima, katere vrste nesreč še vedno mislimo, da imajo največja tveganja. So to poplave ali ste ugotovili, da je še mogoče kaj drugega takega? Hvala lepa.