Dobro jutro! Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi prisotni, gospe in gospodje!

Začenjam 84. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 84. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v četrtek 3. oktobra. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih... Je vse v redu, z glasovalnimi napravami? Je, dobro. 62 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 61, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je dnevni red 84. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2025-2026. PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanja Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2026 v Državnem zboru.

Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik vlade in minister za finance predstavila proračunski memorandum 2025-2026, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026. O tej predstavitvi ni razprave.

Besedo dajem najprej predsedniku Vlade, doktorju Robertu Golobu, da predstavi navedene proračunske dokumente. Izvolite.

Predsednica, spoštovane poslanke, poslanci.

Danes bi rad predstavil proračun za prihodnje in pa leto 2026. Včasih nam Slovencem gre težko od rok, kaj moramo pohvaliti, še posebej, če moramo pohvaliti svoje lastno delo, ampak jaz bi vseeno rad začel to predstavitev s predstavitvijo gospodarskih kazalcev za našo državo, ki so sami po sebi zelo povedni. Kljub temu, da smo bili v zadnjih dveh letih soočeni najprej z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini in potem s popoplavno obnovo, v katero smo investirali do zdaj že več kot 850 milijonov, je gospodarska slika Slovenije ravno zaradi proračunskih politik te vlade, bistveno boljša kot v marsikateri drugi razviti članici Evropske unije in tudi boljša od povprečja Evropske unije. Upam, da se ni zataknilo s prezentacijo, ker bi želel, da se ti podatki jasno predstavijo in so tudi dostopni. V Sloveniji je gospodarska rast v tem obdobju vedno, razen v letu 2022, prehitevala rast povprečja Evropske unije in to ne malo, znatno. In če pogledamo še kako je to v primerjavi z našimi največjimi trgovinskimi partnericami, po katerih se najraje zgledujemo ali pa na njih sklicujemo, to so Avstrija in Nemčija, lahko vidimo, da sta obe imeli bistveno večje težave pri izhodu iz krize, bistveno večje težave, medtem ko je Slovenija, to je zelena, tista, ki je rastla hitreje, tako od Avstrije, še posebej pa od Nemčije in da se ta trend rasti nadaljuje tudi v prihodnjih letih. Zakaj je to tako pomembno? Zato, ker vsi vemo in prisegamo, da samo z gospodarsko rastjo lahko zagotavljamo socialno državo in blaginjo za prebivalstvo, ker je to tisto, čemur je proračun primarno namenjen. V tem času imamo rekordno nizko brezposelnost, brezposelnost tako, da praktično ni sektorja v zasebnem ali v javnem delu države, gospodarstva, ki ne bi jamral o tem, da je primanjkljaj kadrov. Danes imamo stopnjo brezposelnosti na nivoju, da že upočasnjuje gospodarsko rast. Ravno zaradi tega so pripravljeni marsikateri ukrepi, tudi zakoni, ki dejansko že pomagajo pri sproščanju privabljanja kadrov iz tujine in ne bom govoril o perspektivnih kadrih. Ta zakon, te davčne spremembe imate ravno zdaj na dnevnem redu, govoril bom o zdravniškem kadru. Jaz sem imel to srečo in veselje, da sem pred par dnevi se lahko na lastne oči prepričal, da v konkretnem Zdravstvenem domu Ljubljana so v letošnjem letu že uspeli pripeljati iz tujine po bistveno skrajšanih postopkih praktično vse tiste zdravnike, ki so jih v tujini opazili, se z njimi začeli pogovarjati. Nihče ni odstopil med postopkom, kot je bilo v preteklosti in so jih uspeli letošnje leto pripeljati 14. To samo zaradi sprememb zakonodaje, ki jih je vpeljala ta Vlada in ta parlament. Pred tem se je vedno dogajalo, da so dobili zdravnika, ki je bil pripravljen priti v Slovenijo, ampak postopki so bili tako dolgotrajni, da je vmes zamenjal državo in šel v Avstrijo ali v Nemčijo, zdaj prihaja v Slovenijo. O tem se ne govori dovolj, ampak to so ukrepi, ki so začeli prijemati in podobno lahko opažamo tudi v gospodarstvu in podobno lahko opažamo pri najvišje plačanih delovnih mestih v gospodarstvu. Tisto, kar je pa najbolj pomembno je, da tako gospodarsko rast kot stopnjo brezposelnosti ne financiramo na račun dodatnega zadolževanja. Dodatno zadolževanje je nekaj kar ves čas spremljamo in procent dolga v bruto družbenem proizvodu skozi leta te Vlade ves čas konstantno pada. Tudi po tem smo med boljšimi v Evropi in kot lahko vidite, globoko pod evropskim povprečjem. Vse to je rezultat konsistentnih politik, ki jih nadaljujemo tudi v letu 2025 in 2026 s proračunom, ki ga danes predstavljamo tudi v parlamentu.

Dosti govora je bilo prav v parlamentu, jaz se dobro spomnim, tudi norčevanja nekaterih, ko smo govorili o tem kakšni so ukrepi za kako bomo zamejili inflacijo, predvsem inflacijo na prehrambenih, na cenah hrane in energentov. Slovenija ima danes z 0,6 najnižjo inflacijo v Evropi. Smo jih zamejili kljub norčevanju iz ukrepov. Ukrepi so prijeli, ker inflacija v Sloveniji ni slučajno najnižja, ampak zaradi tega, kar smo počeli v Vladi, tako na področju energentov kot na področju hrane in ostalih področjih, ki vplivajo pomembno na inflacijo. In podatki so zelo povedni sami po sebi. Inflacija je nižja kot kjerkoli. V soseščini in nižja od povprečja Evropske unije in nič od tega ni bilo narejeno na račun ljudi, še posebej ne najbolj ranljivih. V tem obdobju, ko je bila inflacija približno 14 procentna smo uspeli, da se je povprečna plača zadržala, realno rast tako v zasebnem kot v javnem sektorju, realno so plače rastle celo obdobje, še bolj pa je rasla zagotovljena pokojnina in minimalna plača. Ravno zato, da so tisti, ki so bili s krizo najbolj prizadeti, dobili v resnici večjo rast od ostalih, ker smo želeli v krizi, ker vemo, da je to naša dolžnost, zaščititi najbolj ranljive. In ja, tudi o gospodarstvu smo dosti govorili in tudi o gospodarstvu marsikdaj slišimo kaj slabega. O tem, da so dobički na rekordni višini, ne slišimo prav posebej dosti, ampak so. In nič ni narobe s tem, dobiček je v tržnem gospodarstvu gonilo razvoja, pravilno, in dobički so na najvišjem možnem nivoju in tudi letos bodo rekordni. Res je, da obstajajo sektorji, ki so bolj na udaru, še posebej ti, ki so vezani na izvoz v Nemčijo. To se žal pozna v teh panogah, konkretno govorim o avtomobilski. Pa vendar, tudi v avtomobilski industriji, kot sami veste, pripravljamo obsežen, smo že pripravili in ga že izvajamo, obsežen program investicij v nove tehnologije tako s slovensko industrijo, avtomobilsko, kot tudi z nekaterimi tujimi avtomobilskimi tovarnami. (Kar naprej, prosim.) Kako nam to uspe? V čem je mogoče razlika? Ena od razlik med tem, kar počnemo v Sloveniji, in tem, kar počnejo v Avstriji ali Nemčiji. Eden od odgovorov je gotovo ta, da so naložbe, kjer vidite, da Slovenija v celoti ni rekorderka, je pa rekorderka po procentu naložb iz države. Država je tista, po domače Vlada, ki investira bistveno večji delež, kot je to v Avstriji ali v Nemčiji. Država je tista, ki prednjači in ki v resnici poganja gospodarski razvoj s svojimi investicijami in pri tem se še kljub temu se držimo, da se javni dolg ne sme povečevati procentualno. Z državnimi naložbami bomo nadaljevali tudi v letih 2025 in 2026 na nivoju 5 procentov, kar je bistveno več od nivoja 3 procente, kot je znesek teh istih investicij v sosednjih državah. (Kar naprej, prosim.)

Kaj so proračunske prioritete? Ponavljam že dve leti, bom ponavljal še dve leti, tri prioritete: na prvem mestu zdravstvo, na drugem mestu znanje, inovacije in gospodarstvo, na tretjem mestu varnost in odpornost. Zdravstvo je tista točka, na kateri izvajamo največje spremembe, izvajamo pa tudi največje investicije. Ali gre vedno vse tekoče? Ne, saj če bi šlo vse tako tekoče, bi bilo že vse to narejeno, kar zdaj izvajamo. Ampak zaradi tega ne bomo nič zmanjšali tempo izvajanja investicij, niti ne tempo izvajanja sprememb v zdravstvu. In to, da smo na dobri poti, dokazuje tudi to, da imamo vsak dan večjo podporo iz samega zdravstva, tudi izvajalcev medicinskih storitev, in to ne samo iz javnega sektorja, tudi koncesionarji so tisti, ki so začeli prepoznavati ukrepe, ki jih izvajamo, kot koristne in tudi zakonske spremembe.

In jaz se res veselim razprave, ki bo v kratkem v parlamentu na temo sprememb, novih sprememb v zdravstvu, kako bomo krepili javni zdravstveni sistem, znanje, inovacije, gospodarstvo. To gre z roko v roki in jaz vem, da se dobro spomnite prvega proračuna in prve prioritete, ko smo rekli, da bomo povečali, znatno povečali delež sredstev za inovacije. S tem smo začeli, brez inovacij ni rasti dodane vrednosti, brez rasti dodane vrednosti ni novih investicij. In tudi ni višjih plač. In s tem nadaljujemo, rast na področju inovacij je tista, ki poganja za seboj, vleče za seboj tudi rast v gospodarstvu. Pa to ni vse, povečujemo tudi sredstva, ki jih namenjamo za inovacije iz ostalih delov integralnega proračuna, tako iz obrambnih izdatkov, iz zdravstvenih izdatkov, tudi digitalizacije, kjer je v resnici delež proračuna na digitalni preobrazbi najbolj poskočil. Ravno zaradi tega, ker se pripravljamo na ta mega projekt superračunalnika.

Varnost in odpornost. Na eni strani krepimo varnost, tudi sredstva v vojaške in obrambne izdatke, predvsem pa tudi sredstva v civilno zaščito in reševanje. Na drugi strani ne zmanjšujemo tempa pri sredstvih potrebnih za poplavno obnovo in razvoj. Vse to so naše prioritete in vse te prioritete kljub zaostrenim fiskalnim pogojem, poudarjam, kljub zaostrenim fiskalnim pogojem uspešno integriramo v proračun za leti 2025 in 2026. (Kar naprej, prosim.) In ob tem, kar sem povedal, se ne ustavljamo takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme, pa če gre za plačno reformo, kjer bo šlo v naslednjih letih 1,4 milijarde dodatnih sredstev za to, da se v javnem sektorju plače na eni strani dvignejo tiste, ki so pod minimalno, da nihče več, ker jih je več 10 tisoč ljudi bilo prisiljenih prejemati manj kot minimalno plačo, nihče več ne bo pod minimalno plačo, hkrati se pa ustvari stimulativni sistem za vse ostale, tako za mlajše sodelavce kot tudi za starejše mentorje, zato da bomo v javnem sektorju lahko dejansko tudi od njih več pričakovali. Damo jim nagrado za ves trud, hkrati pa motiviramo za še boljše delo in predano delo v prihodnje. Sredstva za popoplavno obnovo, namenoma jih povem, koliko so. V skladu je že nabranih 200 milijonov, nabralo se bo še dodatnih in sklad bo imel na razpolago 423 milijonov, 428 milijonov. Ves denar bo namensko namenjen samo poplavni obnovi. Ja, med tem so tudi sredstva za odškodnine tistim prebivalcem, ki so izgubili domove, tistim, ki so se odločili, da bodo sprejeli odškodnino, teh sredstev je v resnici kar skorajda večina v tem proračunu.

In ker se tudi o tem dosti špekulira, prvič v zgodovini imamo v enem letu, - v enem letu - v proračunu sto milijonov evrov namenskega denarja za izgradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj. Tako kot je bilo obljubljeno, tako kot je v programu zapisano, deset letni program na leto sto milijonov. V letu 2025 je teh sto milijonov v celoti zagotovljeno, v letu 2026 tudi. Od nobene od prioritet, ki zahtevajo proračunsko podporo prioritet pri reformah, nismo odstopili, ker bi nam bilo škoda denarja. Za vse reforme, ki jih imamo predvidene, so predvidena sredstva v teh proračunih.

(Kar naprej, prosim.) In veste, kaj je najlepše pri vsem skupaj? Za razliko od velikih držav, Nemčije, Francije, Italije, ki imajo neizmerne težave kako sestaviti pod novimi fiskalnimi pravili vzdržen proračun, je Sloveniji to uspelo. Slovenija je bila ena prvih, ki je dobila pozitivno oceno Evropske komisije za svoj proračunski memorandum, ravno zaradi tega, ker smo ves čas planirali po novih fiskalnih pravilih in kljub vsemu temu, kljub uspehom ali pa ravno zaradi uspehov, ki so plod proračunov prejšnjih let in kljub vsem reformam in vsem sredstvom, ki jih bomo dodatno namenili, ki še nikoli niso bila namenjena v takih obsegih, nam uspeva primanjkljaj skozi leta zmanjševati in smo v celoti usklajeni z novimi fiskalnimi pravili, na nivoju Evropske unije. Zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvali. Bodimo ponosni.

Hvala.

Najlepša hvala.

Besedo dajem zdaj pri ministru za finance Klemnu Boštjančiču za dodatno predstavitev proračunskega memoranduma 2025-2026, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Izvolite, gospod minister.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani državljanke in državljani!

Pred vami je tretji in predzadnji paket dveh letnih proračunov te Vlade. Po tem, ko smo prvega pripravili poleti 2022, v veliki negotovosti glede stanja na svetovnem energetskem trgu, smo lanskega sestavljali neposredno po poletnih ujmah, ki so prav tako predstavljali(?) veliko neznanko glede hitrosti in stroškov poplavne obnove.

Tudi letos oblikovanje proračunov spremljajo negotovosti, tokrat predvsem na varnostno stanje precej blizu nas, po drugi strani spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope proti globalnim konkurentom, zanemariti pa seveda ne gre tudi fiskalnih pravil, ki se po štirih letih izjemnih okoliščin v letošnjem prehodnem letu ponovno vzpostavljajo. Vlada Republike Slovenije je pri pripravi obeh proračunov poleg navedenih dejavnikov upoštevala tudi jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete, ter napovedi predlagateljev finančnih računov oziroma načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike in drugih EU sredstev. V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2025 je načrtovanih 15,2 milijardi evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj je ocenjen v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. V predlogu državnega proračuna za leto po tem, torej leto 2026, je načrtovanih 15,9 milijarde evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj je ocenjen v višini 1,2 milijardi evrov, kar naj bi bilo 1,6 odstotka BDP.

Najprej glede prihodkov. Prihodki državnega proračuna za leto 2025 znašajo, kot rečeno, 15,2 milijardi evrov in so glede na sprejeti proračun 2025 višji za 4,6 odstotka. V letu 2025 pričakujemo rast prihodkov predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, davka na premoženje, gre predvsem za davek na bilančno vsoto bank, trošarin in drugih davkov na blago in storitve. Iz naslova davkov od dohodkov pravnih oseb je posledica, ta rast je posledica začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 19 na 22 odstotkov, kot verjamem, da vam je dobro znano, ker je to v skladu oziroma zapisano v Zakonu o obnovi v razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Rast iz naslova davka na premoženje je posledica začasnega petletnega davka, davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki se bo plačeval po stopnji 0,2 odstotka od osnove oziroma od bilančne vsote posamezne banke konec leta. Rast trošarin načrtujemo iz razloga, ker so trenutne trošarine na pogonska goriva bistveno višje od tistih iz katerih smo izhajali ob pripravi sprejetega proračuna 2025. Načrtujemo 1,1 milijarda evrov prihodkov od trošarin za energente in električno energijo, 130 milijonov evrov od alkohola in alkoholnih pijač in 500 milijonov evrov od tobačnih izdelkov. Glede rasti drugih davkov na blago in storitve pa je ta posledica rast, posledica dviga viši okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 za enoto obremenitve.

Dohodnina se načrtuje v približno enakem obsegu oziroma višini kot je bila v sprejetem proračunu za leto 2025, kar je posledica dogovora s socialnimi partnerji glede uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, in sicer gre za stoodstotno uskladitev z rastjo povprečnih mesečnih plač za junij 2024 v primerjavi z junijem 2023 v letu 2025, kar pomeni približno sto milijonov evrov izpada iz tega naslova. Nedavčni prihodki se načrtujejo v približno enaki višini kot v sprejetem proračunu za leto 2025, medtem ko so kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki nižji za cirka 40 milijonov evrov. To je predvsem posledica tega, da smo v letošnjem letu spet iz naslova obnove po lanskih katastrofalnih poplavah izrazito povečali prihodke iz naslova, torej kapitalskih prihodkov oziroma dividend SDH. Torej, kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki so nižji za cirka 40 milijonov evrov, prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU pa za cirka 80 milijonov, predvsem zaradi manjšega črpanja iz strukturnega in kohezijskega sklada, kot veste, se je zdaj začelo črpati iz novega kohezijskega načrta, še vedno pa so le ti načrtovani v višini 400 milijonov evrov. Za leto 2026 je načrtovanih 15,9 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,5 odstotka več kot v letu 2025. Kar se tiče odhodkov glede na sprejeti proračun za leto 2025 se odhodke v letu 2025 načrtuje višje za 1,3 milijarde evrov, za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna je predvidenih 1,9 milijarde evrov in se povečujejo glede na sprejeti proračun 2025 za dobrih 130 milijonov evrov. Na višje odhodke iz naslova plač bodo vplivali učinki plačne reforme in odprava plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu. Vlada je namreč s sindikati javnega sektorja 25. septembra podpisala izjavo o stopnji usklajenosti predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki bo določal temeljna pravila na področju plač od 1. januarja 2025 naprej. Poudariti velja, da gre za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih. V letu 2025 se za izdatke za blago in storitve načrtuje 1,5 milijarde evrov. Največ sredstev v okviru tega ekonomskega namena je v letu 2025 predvidenih za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, za financiranje projektov finančne perspektive za obdobje 2021-2027, gre predvsem za projekte, namenjene prilagajanju podnebnim spremembam, zagotavljanju socialne vključenosti ter projektom z namenom izboljšanja dostopa do zaposlitve ter tretji pomemben namen so stroški povezani z modernizacijo in opremljanjem enot slovenske vojske. Načrtovana sredstva za plačilo obresti so v letu 2025 ocenjena v višini 890 milijonov evrov in so načrtovana v enaki višini kot v sprejetem proračunu za leto 2025. Bi pa omenil, da seveda tudi ti stroški obresti naraščajo. Potem ko smo leta 2022 plačali 655 milijonov, leta 2023 684 in letos je ocena 818 milijonov evrov, seveda, ker so seveda stroški zadolževanja zaradi obrestnih mer in politike Evropske centralne banke še vedno precej višji, kot so bili nekaj let nazaj. Se pa mimogrede seveda tudi te znižujejo in prav naslednji teden, ko bo zasedanje Sveta Evropske centralne banke v Sloveniji, se pričakuje nadaljnje znižanje obrestne mere. V okviru rezerv so načrtovana sredstva v višini 1,2 milijardi evrov, od tega glavnina za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, in sicer cirka 480 milijonov evrov ter izločanje na sklad za obnovo v višini 340 milijonov. 140 milijonov je načrtovanih v tekoči proračunski rezervi, ostala sredstva pa so načrtovana predvsem za izločanje na Sklad za podnebne spremembe, Sklad za vode ter za financiranje štipendij iz koncesijskih dajatev. Načrtovane subvencije se nanašajo pretežno na subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom in se jih načrtuje v višini okoli 500 milijonov evrov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom se namenja 1,9 milijarde evrov, pri čemer največji delež predstavljajo transferji za zagotavljanje socialne varnosti, sledijo družinski prejemki s starševskimi nadomestili, potem pa drugi transferji posameznikom in transferji nezaposlenim. Za tekoče transfere občinam so v letu 2025 načrtovana sredstva v višini 165 milijonov evrov, pri čemer je največji obseg sredstev načrtovan za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine prejemajo skladno z Zakonom o finančni razbremenitvi občin. Pri tekočih transferjih v sklade socialnega zavarovanja so za leto 2025 sredstva načrtovana v višini dve milijardi evrov in za leto 2026 2,1 milijarde evrov, pri čemer največji del predstavljajo sredstva za financiranje obveznosti države do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za transfer v ZPIZ se v letu 2025 iz državnega proračuna namenja 1,5 milijarde evrov ter 1,6 milijarde evrov v letu 2026 v glavni za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne. Za transfer v ZZZS se v letu 2025 iz državnega proračuna namenja 535 milijonov evrov, v letu 2026 pa 478 milijonov evrov, od tega 420 milijonov evrov ter 360 milijonov evrov v letu 2026 za stabilizacijo financiranja zdravstva. Torej, 420 2025 pa 360 v 2026. Za tekoče transfere v javne zavode so v letu 2025 predvidena sredstva v višini 3,2 milijardi evrov, kar je cirka 190 milijonov evrov več kot glede na ta sprejeti proračun za leto 2025 in 3,4 milijarde evrov v letu 2026. Glavnina sredstev je namenjena področju izobraževanja gre za osnovno šolstvo, srednje, splošno in poklicno šolstvo ter višje in visokošolsko izobraževanje, torej se velik del plačne reforme odraža tudi v tem namenu. Investicijski izdatki se v letih 2025 in 2026 ohranjajo na približno enaki višini kot so bili realizirani v letu 2023, kot je povedal že predsednik. Slovenija je v vseh teh letih in tudi v naslednjih dveh se ocenjuje, da bo v vrhu držav EU, koliko sredstev v odstotku BDP namenjajo za investicijske izdatke od načrtovanih sredstev bo približno četrtina le-teh namenjenih za promet in prometno infrastrukturo, glavnina seveda za železniški in cestni promet. Sledijo odhodki za obrambo in zaščito, glavnina je namenjena opremljenosti vojske in infrastrukture, s tem povezane, ter sredstva, namenjena izobraževanju, športu in razvoju podeželja. Več o vsebini, namenu in ciljih posameznih investicij vam bodo povedali kolegi ministri pri obravnavi finančnih načrtov posameznih resorjev na sejah pristojnih odborov.

Plačila sredstev v proračun EU zajemajo plačila v proračun Evropske unije iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev, gre za carinske dajatve pri uvozu, davka na dodano vrednost, bruto nacionalnega dohodka, nereciklirane plastične embalaže in bruto znižanja prispevka iz naslova BND v korist nekaterih držav. Za plačila sredstev v proračunu Unije je bilo v letu 2025 predvidenih cirka 730 milijonov evrov, kar je enako, kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2025. V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu sprememb proračuna 2025, prejemki načrtovani v višini 13 milijonov evrov, izdatki pa v višini 480 milijonov evrov. Za leto 2026 so prejemki načrtovani v višini 13 milijonov evrov, izdatki v višini 465 milijonov evrov. V računu financiranja se v predlogu sprememb proračuna načrtuje 2,8 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2026 pa 3,1 milijarde evrov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2025 ocenjena bruto zadolžitev v višini 4,6 milijarde in v letu 2026 4,3 milijarde evrov. Poleg državnega proračuna so pomemben vir financiranja različnih projektov in ukrepov tudi proračunski skladi. V upravljanju jih imamo 11, torej 11 proračunskih skladov, katerih razpoložljivo stanje na dan 30. 9. znaša 1,2 milijardi evrov, največ od tega je na voljo v Skladu za podnebne spremembe in v skladu NO.

V obeh proračunih smo se osredotočili na ključne prioritete Vlade, ki jih je uvodoma predstavil tudi predsednik. Pred nami so seveda še vedno veliki izzivi, vendar verjamem, da lahko z odločnimi ukrepi in z medsebojnim sodelovanjem gradimo družbo, v kateri bo imel vsak možnost za dostojno življenje in osebni napredek. Predlogoma proračunov želim srečno pot in konstruktivne razprave na pristojnih odborih v dobro Slovenije in njenih prebivalcev in podjetij. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2025-2026, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2026 končana. Predsedniku Vlade doktorju Robertu Golobu in ministru za finance Klemnu Boštjančiču se zahvaljujem za predstavitvi.

Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 vložijo najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora, na kateri bo predlog sprememb proračuna obravnavan. K Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2026 pa lahko poslanke in poslanci Poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 21. oktobra 2024.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer ministru za finance Klemnu Boštjančiču. Izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci...

Prosim, da zapustite dvorano tisti, ki želite, da lahko minister začne. Lepo prosim. Kar začnite minister, izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci ter spoštovani vsi ostali prisotni! Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog novele Zakona o dohodnini, ki predstavlja enega ključnih segmentov spodbujanja zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji, spodbujanje lastništva zaposlenih v lastniški strukturi delodajalca in naslavljanje pomanjkljivosti sistema normiranih odhodkov. Na področju privabljanja nove delovne sile v Slovenijo sta pripravljena dva ukrepa. Predlaga se nova davčna olajšava za nove rezidente, ki bodo pet davčnih let po prihodu v Slovenijo deležni zmanjšanja dohodnine v višini 7 odstotkov prejete bruto plače. Ukrep je namenjen privabljanju visoko kvalificirane delovne sile, za katero se konkurira na globalnem trgu, kar se zagotavlja preko pogoja minimalne višine zagotovljene plače, ki je postavljena v višini dvakratnika povprečne bruto plače. Z drugim ukrepom pa se naslavlja privabljanje prihoda predvsem obmejnih delavcev v Slovenijo, ki niso rezidenti, bodo pa ti lažje zaradi odprave določenih pogojev, ki so administrativno zahtevni, uveljavljali davčno obravnavo primerljivo z rezidentom. Na področju spodbujanja lastništva zaposlenih v lastniški strukturi delodajalca je vlada pripravila dve rešitvi, ki pomenita širjenje možnosti spodbujanja te oblike nagrajevanja zaposlenih.

Prvi ukrep naslavlja posebnosti inovativnih zagonskih podjetij, ki je v odsotnosti likvidnih sredstev in sicer na način, da se obdavčitev bonitet prestavlja na kasnejše obdobje, nadalje, da se dohodek obdavči s povprečno davčno stopnjo, kar zmanjša obremenitev prejemnika dohodka, ter da se pri izračunu davčne osnove upošteva morebitni padec vrednosti delnic oziroma deležev. Drugi ukrep pa naslavlja uveljavljanje družbe na način, da se za nagrajevanje v deležih oziroma da se odstopa od sistema brutenja dohodka v naravi, kar zmanjša strošek nagrajevanja za delodajalca in zmanjša celokupno davčno obremenitev zaposlenega. Nadalje vlada predlaga spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Spremembe sistema skozi leta so namreč privedle do tega, da ta že dolgo ne zasleduje več cilja zaradi katerega je bil vzpostavljen, torej administrativna poenostavitev, predvsem za zavezance začetnike in zavezance z majhnim obsegom poslovanja, torej za tiste, ki jim vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil lahko predstavlja sorazmerno visoke stroške oziroma obremenitev. Cilj sprememb je torej, da se sistem ponovno približa prvotnim ciljem in enemu osnovnih načel obdavčevanja fizičnih oseb, torej obdavčevanja po ekonomski moči na način, da se v čim večji meri približa zavezancem, katerim je bil dejansko namenjen, se zmanjša spodbudo za uporabo sistema kot instrumenta zniževanja davčne obveznosti ter se zmanjša negativne učinke na sisteme socialnih zavarovanj, socialne varnosti in na prakse na trgu dela. Glavne spremembe se nanašajo na pogoje za vstop v sistem normiranih odhodkov, na pogoje za ohranitev v sistemu in na višino priznanih normiranih stroškov oziroma odhodkov. Zavezance se v vseh teh elementih razlikuje glede na to, ali so ti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev ali ne. Spremembe se nanašajo na zavezance z večjim obsegom poslovanja, torej na zavezance z letnimi prihodki nad 60 tisoč evrov, če so zavezanci za polni delovni čas neprekinjeno devet mesecev oziroma s prihodki nad 30 tisoč evrov za zavezance, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Spremembe se nanašajo na majhen del zavezancev, pri čemer je treba poudariti tudi, da je sistem normiranih odhodkov izbira zavezanca in nikakor ne obveznost. V letu 2023 je imelo davčno priznane odhodke, višje od 60 tisoč evrov, dobrih 7 tisoč vseh zavezancev normirancev, kar predstavlja samo 8 odstotkov vseh zavezancev normirancev. Polnih normirancev z dohodki nad 60 tisoč evrov je bilo dobrih 6 tisoč, kar predstavlja približno 7 odstotkov vseh normirancev. Popoldanskih normirancev, ki so imeli prihodke višje od 30 tisoč evrov, pa je bilo dobrih 8 tisoč, kar predstavlja približno 10 odstotkov vseh zavezancev normirancev. Pomemben ukrep, ki se predlaga je tudi obveznost razkritja zneska prihodkov na letni ravni, doseženega s povezanimi osebami ali osebo s katero je zavezanec v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, s čimer bo nadzorni organ pridobil pomembne indice za izvajanje ciljnih kontrol.

Spoštovani minister, čas vam počasi poteka, tako da prosim, če počasi zaključite.

Druge predlagane spremembe o katerih verjamem, da bo kar nekaj govora še v prihodnjih urah in jih bomo z veseljem pojasnili pa pomenijo prilagoditev davčnih vsebin zaradi razvoja drugih družbenih področij, izvršitev odločitve Ustavnega sodišča, odprava neenakosti med zavezanci v podobnih položajih oziroma deloma tudi odpravo nejasnosti v zakonskem sodilu. Na podlagi vsega povedanega Vlada predlaga, da se predlog zakona oceni kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.