Lep pozdrav, spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 24. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 24. seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 11. oktobra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 69 poslank in poslancev je navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 24. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo predloga sklepa o pravici Aleša Lipičnika do nadomeščanja poslanca, ki opravlja funkcijo v Vladi. Ker poslanec mag. Borut Sajovic v času, ko opravlja funkcijo ministra Vlade, ne more opravljati funkcije poslanca, je Državna volilna komisija zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da pripada pravica opravljanja funkcije poslanca namesto poslanca, ki opravlja funkcijo v Vladi, Alešu Lipičniku. Sklep Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru predložila predlog sklepa, ki je objavljen na e-klopi. Želi morda predsednica komisije besedo? Ne. Želite morda besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Poslanke in poslanci, morda? Ne. Torej ne bo razprave.

Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa. Odločamo o naslednjem sklepu: V času, dokler poslanec mag. Borut Sajovic opravlja funkcijo ministra, opravlja funkcijo poslanca Državnega zbora od današnjega dne Aleš Lipičnik, rojen 12. 9. 1963, stanujoč Kersnikova ulica 1, 1241 Kamnik.

Glasujemo. 72 poslank in poslancev je navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Poslanskega kolega zato vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto, ter mu želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljal delo poslanca. Iskrene čestitke.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 23. oktobra.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 29 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen – samo trenutek, prosim – v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali ministrice in ministri, na prva tri vprašanja poslancev in poslanke opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije pa bo predsednik Vlade odgovarjal v petek, 25. oktobra 2024, ob 9. uri.

Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. Če poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katero ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Robert Golob, predsednik Vlade; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; mag. Franc Props, minister za javno upravo, dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, ter Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom. Prva bo poslansko vprašanje postavila mag. Karmen Furman, in sicer ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovana ministrica!

Najprej naj vas spomnim na datum 30. september, ko se je pred Zdravstvenim domom Slovenska Bistrica vila dolga kolona ljudi, ki so se želeli vpisati k novi družinski zdravnici. Nekateri so tam čakali že od 5. ure zjutraj, vendar mnogi med njimi še do danes nimajo svojega izbranega osebnega zdravnika. Na kaos pred zdravstvenim domom tistega dne je že opozorila predsednika Vlade poslanska kolegica Jelka Godec. Predsednik Vlade pa je takrat milo rečeno presenetil z izjavo, da je za stanje v zdravstvenem domu Slovenska Bistrica ...

Vljudno prosim za mir v dvorani. Hvala.

… odgovorno vodstvo Zavoda, za primarno zdravstvo pa občina oziroma lokalna skupnost. A če pogledamo nekoliko nazaj, v leto 2023, ko je bila na začetku tistega leta situacija povsem enaka pred Zdravstvenim domom Ljubljana Bežigrad. Za takratni kolaps družinskega zdravstva v Ljubljani je vaš predhodnik Danijel Bešič Loredan najprej krivdo uperil v ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Nato je sledilo hitro urgiranje predsednika Vlade in minister se je moral za izrečene besede javno opravičiti, najprej ljubljanskemu županu, potem pa tudi vsem čakajočim.

Glede na dvojna merila predsednika Vlade, ko je po njegovem mnenju za kolaps primarnega zdravstva v Ljubljani kriva država, v primeru Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica pa občina, me danes, spoštovana ministrica, zanima vaše mnenje. Navsezadnje ste vi tista, ki je po funkciji prva odgovorna za reševanje problemov na tem področju.

Zanima me torej:

Kdo bi moral po vašem mnenju rešiti situacijo, nastalo na področju primarnega zdravstva v Sloveniji?

Ker je očitno, da se nam primarno zdravstvo sesuva povsod po državi, zdravstveni domovi ostajajo brez družinskih zdravnikov. Če samo spomnim še na zadnji dve novici, o katerih so mediji prav tako poročali v tem mesecu. Na začetku oktobra so kar trije od štirih družinskih zdravnikov dali odpoved v Tolminu, 4 tisoč ljudi lahko tako ostane brez družinskega zdravnika, sredi novembra bodo v Lenartu ostali brez druge družinske zdravnice in s tem še dodatnih 2 tisoč 800 ljudi brez izbranega zdravnika.

Spoštovana ministrica, zanima me:

Ali se na ministrstvu sploh zavedate kritičnosti situacije v primarnem zdravstvu?

Ali stojite za besedami predsednika Vlade, da so za kolaps primarnega zdravstva krive občine?

Ali boste kot ministrica za zdravje dejansko kmalu ukrepali, da bodo ljudje, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, imeli pravico do svojega osebnega zdravnika?

Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani poslanci, poslanke, spoštovani gostje!

Spoštovana poslanka mag. Furman, najlepša hvala za vprašanje.

Kot prvo bi rada povedala, da je Slovenija v celem svetu ena izmed držav, ki ima zelo dobro urejen primarni sistem zdravstvenega varstva. Vsi se tega zavedamo, še posebej na ministrstvu, ker vemo, da je vsaka obravnava pacienta na primarnem zdravstvenem varstvu cenejša in dosti kakovostna in zmanjša tudi napotitve na sekundarno raven. Pri nas vemo, da primarni zdravniki, družinski zdravniki delujejo kot gatekeeper v sistemu, se pravi kot nek filter, ki omogoča zelo učinkovito zdravstveno obravnavo. Takih držav, ki imajo tako dober primarni zdravstveni sistem, je v Evropi izjemno malo. Cela Evropa nam ta sistem zavida. Res pa je, da je število družinskih zdravnikov premajhno, prenizko. Zaradi tega imamo težave. Medtem ko v drugih evropskih državah ta sistem šele postavljajo, šele postavljajo in imajo težave nasploh z zdravstvenim sistemom, smo v Sloveniji zgodovinsko podedovali izjemno dober primarni zdravstveni sistem, kjer pa imamo zaradi pomanjkanja zdravnikov oziroma z zagotavljanjem izbranih osebnih zdravnikov že kar nekaj časa težave, česar se vsi dobro zavedamo.

Primarno zdravstveno varstvo je v pristojnosti občin, organizacija dela v vsakem zdravstvenem domu je v pristojnosti direktorja zdravstvenega doma. Sistemski ukrepi za zagotavljanje oziroma za regulacijo sistema, tudi na primarni zdravstveni ravni, so seveda, kot je sistem zdravstvenega varstva, v rokah ministrstva. Na tisti ravni, se pravi v tistem delu, za katerega smo odgovorni na Ministrstvu za zdravje, smo tako sprejeli že številne ukrepe, ker se situacije zavedamo, od odprtja novega programa medicinske fakultete do izboljšanja standarda timov na primarnem zdravstvenem varstvu, potem smo pred kratkim sprejeli na Vladi Strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, sedaj pripravljamo akcijski program za leti 2025 in 2026. Sprejeli smo številne administrativne razbremenitve za time na primarni zdravstveni ravni, na primer trajna napotnica, pripravljamo tudi e-delovni nalog za fizioterapijo in številne dokumente, ki obremenjujejo zdravnike in zdravstveno osebje na primarni ravni, skušamo digitalizirati in jih s tem administrativno razbremeniti.

Tudi sicer iščemo druge načine, kako bi pridobili v zdravstveni sistem nove kadre. Konkretno pripravljamo spremembo zakonodaje, s katero bodo postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij kandidatov, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v tujini, poenostavljeni, poenoteni in skrajšani. Predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu je trenutno v javni obravnavi. Trenutni Zakon o zdravstveni dejavnosti v 5. členu določa, da mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oziroma mesto, Republika Slovenija pa sodeluje pri zagotavljanju mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni na demografsko ogroženih območjih v skladu s planom zdravstvenega varstva. Kot veste, ZZDej v svoji v noveli predvideva tudi nekatere spremembe oziroma postopek sprejetja mreže javne zdravstvene službe in tudi na primarni ravni predvideva določene spremembe. Hvala.

Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Spoštovana ministrica, zdaj govorite, da je primarno zdravstvo v pristojnosti občin. Glede na vse obljube koalicijskih strank, predsednika Vlade Roberta Goloba, zapisane koalicijske zaveze v koalicijski pogodbi ne razumem, kako lahko danes vi in pred tem tudi predsednik Vlade tako arogantno vztrajate, da je za primarno zdravstvo v celoti odgovorna lokalna skupnost. Namreč, konec leta 2022 največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda na družbenih omrežjih objavila zapis, citiram: »Z reformo, ki se bo začela izvajati 1. januarja 2024, bo zdravstveni sistem dostopen bistveno bolj, kot je zdaj, čakalne dobe bodo bistveno krajše. Ko bo reforma končana, bo vsak, ki to želi, imel svojega osebnega zdravnika, vsak, ki potrebuje specialista, bo do tega prišel v 30 dneh, tisti, ki potrebuje operacijo, pa na to ne bo čakal več kot šest mesecev.« Na začetku leta 2023 je bil predsednik Vlade v svojih obljubah še bolj konkreten, ko je dejal: »Naš cilj je, da imajo vsi bolniki dostop do javnega zdravstvenega sistema na vseh nivojih. V šestih tednih,« v šestih tednih, spoštovana ministrica, »se bomo potrudili, da naredimo sistem, v katerem nihče ne bo ostal brez oskrbe na primarni ravni.«

Zdaj pa mi povejte, no, ali je potem predsednik Vlade s temi svojimi besedami, ki jih je dal ljudem, očitno zavajal, ali so zavajali tudi koalicijski partnerji Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki so zagotavljali v svojih volilnih kampanjah in tudi kasneje v koalicijskih zavezah, da bodo uredili primarno zdravstvo in da bo torej vsak imel dostop do osebnega zdravnika.

Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev predloga. Izvolite.

Najlepša hvala za to dodatno vprašanje.

Kot sem že povedala, odgovornost glede primarne zdravstvene dejavnosti je deljena. Imamo odgovornosti, ki so na lokalni ravni, in imamo odgovornosti na nacionalni ravni. Zato si tudi prizadevamo na Ministrstvu za zdravje za sistemske ukrepe, ne moremo pa poskrbeti za organizacijo dela v zdravstvenem domu, ker je pač to nekaj v pristojnosti občine, nekaj v pristojnosti vodstva vsakega zdravstvenega doma, seveda pa so sistemski ukrepi, ki so v nacionalni pristojnosti, se pravi v pristojnosti na nacionalni ravni. Se pravi, vedno gre za neko sodelovanje, gre za soodločanje, kako najboljše naslovimo potrebe vseh ljudi po zdravstveni oskrbi. Na primarni ravni se mreža tudi sicer dopolnjuje, ne gre samo za družinske zdravnike, gre za patronažno službo, gre za center za krepitev zdravja, gre za centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov in odraslih, gre za pediatrične, šolske dispanzerje, se pravi, ne gre samo za izbranega osebnega zdravnika.

Kot veste, družinskih zdravnikov primanjkuje in jih tukaj ne moremo dobiti zadosti čez noč, lahko pa za to, da bomo okrepili njihovo število, sprejmemo številne ukrepe. Eden od takih ukrepov so bile tudi ambulante za neopredeljene. Povprečno število opredeljenih na ambulanto – ker so to ambulante za neopredeljene, le-ti še vedno štejejo kot neopredeljeni, čeprav so opredeljeni v ambulanti za neopredeljene – je med 17 tisoč 318 in 25 tisoč 949, teh ambulant imamo, med 21 in 25 se giba njihovo število. Seveda si bomo pa še v nadaljevanju prizadevali za sprejetje drugih ukrepov, pri čemer bomo ravno tako sodelovali z lokalnimi ravnmi, z vsemi deležniki v zdravstvu. Se pravi, gre za integrirane ukrepe, ki bodo zagotovili celovito obravnavo vseh oseb in čim boljši dostop tako do primarnega, ko ste govorili tudi o čakalnih dobah, kot seveda do vseh ostalih oblik zdravstvenega varstva.