Spoštovane, spoštovani!

Začenjam 27. sejo Mandatno-volilne komisije!

Po pooblastilu predsednice Mandatno-volilne komisije bom kot podpredsednica te komisije vodila današnjo sejo.

Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije: gospod Ferenc Horvat. Na seji pa kot nadomestne članice in člani komisije s pooblastili sodelujejo: Alenko Jeraj nadomešča Andrej Hoivik, Danijela Krivca nadomešča Alenka Helbl, Anjo Bah Žibert nadomešča Andrej Poglajen, Jelko Godec nadomešča Zoran Mojškerc, Tamara Vonta nadomešča Andrejo Rajbenšu, doktor Mateja Tašner Vatovca nadomešča Nataša Sukič in magistra Darka Krajnca nadomešča Dejan Süč.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o poslancih, druga obravnava.

Dne 1. 10. 2024 je predsednica Mandatno-volilne komisije predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko, in sicer administrativne zadeve. Želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda seje? (Ne.)

Ugotavljam, da ne, zato glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo, 2. točko.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane, tehnične težave/ Ponovitev, nekaj ne dela. Ponovno glasujemo.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POSLANCIH, ki ga je Državnemu zboru predložila poslanka Janja Sluga.

K tej točki ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, mnenje Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, mnenje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, mnenje Italijanske unije, poročilo Komisije za narodne skupnosti, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. In dne 2. 10. 2024 ste prejeli še sklep sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.

V poslovniškem roku za vložitev amandmajev je amandma k 1. členu vložila poslanka Janja Sluga.

Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni: predlagateljica Janja Sluga, Zakonodajnopravna služba, Vlada, Državni svet, Komisija za preprečevanje korupcije, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost in Italijanska unija.

Komisija za narodne skupnosti, ki je predlog zakona obravnavala na podlagi drugega odstavka 124. člena Poslovnika Državnega zbora, je Mandatno-volilni komisiji pisno poročala. Iz poročila izhaja, da Komisija za narodni skupnosti predlog zakona podpira.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi predlagateljica, poslanka Janja Sluga, podati dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa, podpredsednica.

Bom začela kar na začetku, torej pri določilih trenutne zakonodaje, ki se ukvarja s področjem, ki ga danes v predlogu poskušamo spremeniti, to pa je nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. O tem seveda govori tako zakon o poslancih kot tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. In Zakon o integriteti ureja to predmetno zadevo v 26. členu, ki pravi, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, ki je namenjena pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, lahko pa seveda opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem. O tem govori tudi Zakon o poslancih in sicer govori o združljivosti funkcije poslanca in člana Državnega sveta, pa tudi župana in podžupana v občini, ki so seveda nezdružljive v 10. členu in v 12. členu o tem, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ter ne more biti oziroma ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe. Kar je vse lepo in prav in se s tem seveda strinjam, in takšno nezdružljivost tudi podpiram.

Imamo pa tudi v tem Državnem zboru dva poslanca, ki pa nista kot vseh nas 88, ampak sta predstavnika narodnih skupnosti. Državni zbor je namreč ne samo zastopstvo političnih interesov, pač pa tudi interesov obeh narodnih skupnosti. In ta dva poslanca uživata en poseben položaj, ki se mu reče pozitivna diskriminacija in je njun položaj tudi varovan z Ustavo Republike Slovenije. Ustava ureja položaj teh dveh poslancev v 80. členu, ravno tako v 64. členu kjer v bistvu določa, da se v Državni zbor vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti, v 64. členu pa, da so določene posebne pravice te avtohtone narodne skupnosti. Zdaj po mojem trdnem prepričanju je bistveni razlog za nezdružljivost poslanske funkcije s katerokoli drugo funkcijo v nezdružljivosti oziroma v konfliktu interesov. Državni zbor oziroma zakonodajalec namreč ne more sprejeti neke prepovedi kar vsevprek, ampak mora imeti za vsako prepoved, za vsak specifičen položaj, se pravi individuo, opraviti individualno presojo, kako v točno tistem določenem položaju prihaja, če prihaja do konflikta interesov. Moje stališče je, da zakonodajalec nikoli, niti ob sprejemanju Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niti Zakona o poslancih, ni imel namena predstavnikov narodnih skupnosti postavljati v slabši položaj, kot jima ga zagotavlja ustava. Nikoli. Dejstvo pa je, da so očitno določbe zakonodaje toliko dvoumne, da se jih da interpretirati tudi drugače. In jih tako interpretira tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Kar je po mojem mnenju in tudi po mnenju Ministrstva za pravosodje, pa tudi po mnenju Upravnega sodišča napačna interpretacija. Zato si želim, da dikcijo v Zakonu o poslancih korigiramo v tem smislu, da bo ta določba jasnejša in razumljivejša in da ne bo kratila ustavno zagotovljenih pravic narodnostnim manjšinam, ki jo v Državnem zboru zastopata poslanca narodnih skupnosti. Še enkrat ponavljam, gre zgolj za ta dva poslanca, ker je samo ta specifična situacija tista, ki po mojem mnenju ne predstavlja konflikta interesov, niti obeh javnih interesov, ki jih poslanca zastopata, kaj šele, da bi lahko govorili o konfliktu zasebnega interesa z javnim. KPK je kljub temu, da je pred časom že zaprosila za mnenje pristojno ministrstvo, Ministrstvo za pravosodje, in sicer v letu 2021, se kljub temu odločila razlagati si te določbe drugače. Ministrstvo za pravosodje pa je v svojem stališču takrat jasno sporočilo, pa bom zdaj citirala: »Ministrstvo pravi, da za pravilno uporabo določbe, je treba po njihovem mnenju upoštevati namen določbe.« Torej preprečevanje nasprotja interesov, da bi določbo lahko aplicirali na konkretno situacijo je treba ugotoviti kakšne interese posameznik zastopa v dveh različnih položajih, in ugotavljati ali je interes, ki ga posameznik zastopa v zakonsko določbo v varovanem položaju lahko ogrožen z interesi, ki jih ta isti posameznik zastopa v drugem položaju. In Ministrstvo za pravosodje nadaljuje, da iz obeh virov izhaja, da je interes, ki ga zastopa poslanec, prav tisti, ki ga zastopa tudi samoupravna narodna skupnost. In enako potem pravi, da pri razlagi te določbe zakona ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je imel zakonodajalec pri sprejemu določb namen predstavnika narodne skupnosti bodisi poslanca ali pa predstavnika narodne skupnosti postaviti v položaj, ki je manj ugoden od tistega, ki ga priznava Ustava. Zato nadaljujem, Ministrstvo za pravosodje, da je državni, da državni organi brez zaupanja javnosti svoje delo opravljajo težje ali pa ga sploh ne morejo opravljati. Zaupanje v delovanje institucij pa je vrednota, ki jo varujemo z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Eden izmed dejavnikov tveganja za korupcijo in s tem povezan upad zaupanje javnosti je nasprotje interesov, ki pa, kot rečeno, v tem konkretnem primeru ne obstaja. Ravno nasprotno, ta dva poslanca, v obeh vlogah zastopata popolnoma iste interese, kot, tako v eni kot tudi v drugi vlogi.

Če preberem samo določbo statuta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki v svojih splošnih določbah v 1. členu govori tudi o tem kaj je njena naloga in tudi potem seveda naloga njenih funkcionarjev. Posebne naloge, spet citiram: posebne naloge predstavlja razvijanje neposrednega sodelovanja med državnimi institucijami Republike Slovenije in Madžarske, negovanje stikov z zamejskimi madžarskimi organizacijami in drugimi mednarodnimi ustanovami ter organizacijami za varstvo manjšin. Najpomembnejša naloga PMSNS je ohranitev in razvijanje Pomurske madžarske skupnosti, njene materinščine, nacionalne zavesti, stvarne in duhovne dediščine ter uveljavljanje njenih nacionalnih interesov. Njena naloga pa je tudi pospeševanje uresničevanja pravic, ki jih zagotavlja ustava in zakoni. Na podlagi tega je seveda jasno, da poslanca narodne skupnosti tudi v svojih vlogah v sami narodni skupnosti nikakor ne zasledujeta nikakršnih drugačnih interesov, kot jih zasledujeta kot njuna poslanca.

Mogoče podpredsednica na tem mestu zaključim, pa se bom potem še kasneje odzvala.

Hvala.

Najlepša hvala predlagateljici. Zelo lepo.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Nataša Voršič? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. Predlog zakona ureja dve pomembni ustavni materiji, in sicer funkcijo poslanca in ustavne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter seveda medsebojno razmerje med funkcijo poslanca in njegovimi ustavnimi pravicami.

Zakonodajno-pravna služba je pravna stališča glede vsebine, ki jo ureja predlog zakona utemeljila v pisnem mnenju, ki je razdeljeno na dva dela. In sicer se v prvem delu nanaša na vsebino predloga zakona, v drugem delu pa na dodatno ustavno pravno vprašanje, ki ga ta predlog zakona odpira. Predlog zakona določa, da je funkcija poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi opravljanja nadzora in zastopanja v italijanski ali madžarski samoupravni narodni skupnosti. Ker se predlog zakona nanaša na razmerje med funkcijo poslanca in pravicami italijanske in madžarske narodne skupnosti je seveda treba najprej izpostaviti ustavni položaj italijanske in madžarske narodne skupnosti. V Republiki Sloveniji uživata italijanska in madžarska narodna skupnost posebno ustavno pravno varstvo. To varstvo izhaja že iz temeljne ustavne listine, iz mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in neposredno iz 5., 64. in 80. člena Ustave. Ustavno sodišče je to varstvo z več odločbami utrdilo in konkretiziralo. Namen posebnega pravnega varstva je, da se italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom poleg vseh ostalih pravic, ki izhajajo iz poglavja o človekovih pravicah in svoboščinah, zagotovi tudi posebne pravice, ki varujejo njihovo manjšinsko identiteto.

V pravni teoriji in tudi v ustavno sodni praksi se varstvo manjšin zagotavlja v več oblikah in sicer, prvič, kot prepoved diskriminacije in drugič, kot zagotovitev posebnih pravic, ki pripadajo samo manjšini oziroma njenim pripadnikom. Druga oblika varstva je v teoriji znana kot pozitivno varstvo manjšin in učinkuje kot pozitivna diskriminacija, ker so v tem primeru pripadnikom manjšine zagotovljene pravice, ki jih večina nima. S takšnimi ukrepi se zagotavlja visoka stopnja varstva narodnih manjšin, seveda pa se kaže tudi demokratičnost družbe.

Kakšno pa je tisto posebno varstvo, ki ga določa Ustava? To posebno varstvo je posebej določeno v 5., 64. in 80. členu Ustave. Če pojasnimo po vrsti. Najprej ima Ustava v 5. členu splošno določbo, gre za generalno klavzulo, ki določa, da država na svojem ozemlju varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. V 80. členu pa Ustava že določa konkretno ustavno pravico in sicer v tretjem odstavku 80. člena določa, da se v Državni zbor vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. In če gremo naprej. Bistveno za obravnavo predloga zakona je, da je v 64. členu Ustave določena celota vseh posebnih ustavnih pravic, ki jih ima italijanska in madžarska narodna skupnost. Ustava namreč v 64. členu izrecno določa več posebnih pravic, ki tvorijo med seboj povezano celoto. Če analiziramo: v prvem odstavku 64. člena je določena pravica do uporabe narodnih simbolov in izobraževanja v svojem jeziku. V drugem odstavku, ki je pomemben za obravnavo tega predloga zakona, je določena pravica do ustanavljanja svojih samoupravnih narodnih skupnosti. V tretjem odstavku, ki je prav tako pomemben za obravnavo predloga zakona, je določena pravica do zastopanja v Državnem zboru, torej do poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Nato v četrtem odstavku pooblastilo za zakonsko urejanje in v petem odstavku posebna pravica veta pri zakonih, ki se nanašajo na pravice narodnih skupnosti.

Pravna analiza 64. člena pokaže, da vse pravice, naštete v 64. členu Ustave, prvič, izhajajo iz posebnega položaja italijanske in madžarske narodne skupnosti, in drugič, se medsebojno ne izključujejo, ampak povezujejo. Pri presoji združljivosti; to je tema današnje seje, poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti z dejavnostjo v samoupravnih narodnih skupnostih je tako že na ustavno pravni ravni bistveno, da Ustava povezano ureja obe pravici, pravico do sodelovanja v svojih samoupravnih narodnih skupnosti in pravico do dveh poslancev narodnih skupnosti.

Temeljno vprašanje je torej, ali poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti lahko sodeluje v svoji organizaciji, Samoupravni narodni skupnosti. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe ne gre za nezdružljiva položaja, ampak sta položaja celo ustavno pravno in vsebinsko povezana ter združljiva. Razlaga po namenu namreč pokaže, da iz Ustave izhaja jasen namen povezanega urejanja vseh teh pravic. Namreč pravica do izvolitve poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti je določena že v tretjem odstavku 80. člena Ustave, nato pa vključena v celoto pravic v 64. členu Ustave, kar jasno pokaže, da gre pri vseh pravicah iz 64. člena Ustave za celoto medsebojno povezanih pravic in interesov. Ker uveljavljanje ene od teh pravic ne izključuje uveljavljanja drugih, takšno razlago potrjuje tudi logična razlaga.

Povezanost interesov je razvidna še iz ene določbe Ustave, ki izraža močan položaj predstavnikov narodnih skupnosti, in sicer iz posebne pravice veta v petem odstavku 64. člena Ustave, ki določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti. Glede na to, da je predstavništvo narodnih skupnosti zagotovljeno s poslancema narodnih skupnosti, hkrati pa so samoupravne narodne skupnosti tiste, ki so ustanovljene za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja Ustava, je jasno, da gre pri samoupravnih narodnih skupnostih in poslancih narodnih skupnosti za neločljivo povezane interese, ki po naravi in namenu ne morejo biti v medsebojnem nasprotju. Takšno razlago potrjuje, če gremo še na zakonsko ureditev, tudi zakon, ki določa, da samoupravne narodne skupnosti sodelujejo s predstavniki narodnih skupnosti, izvoljenimi v Državni zbor. Sodelovanje poteka med poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti in njunima samoupravnima narodnima skupnostma. Povezanost interesov je vertikalna in gre od pripadnikov narodne skupnosti navzgor do samoupravnih narodnih skupnosti in do posebnega predstavništva teh interesov v Državnem zboru. Če torej poslanec italijanske ali madžarske narodne skupnosti v kakršni koli obliki sodeluje v svoji samoupravni narodni skupnosti, ne gre za nasprotje interesov, ampak za med seboj povezane interese, ki so združljivi.

In še na drugi del mnenja. Kot je bilo že uvodoma napovedano, pa vsebina predloga zakona odpira dodatno pravno vprašanje. Predlog zakona, ki izrecno določa združljivost funkcije poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti s članstvom in dejavnostmi v samoupravnih narodnih skupnostih, namreč odpira dodatno vprašanje združljivosti ali nezdružljivosti funkcije drugega poslanca, to je poslanca splošnega predstavništva, ki je pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti.

V zvezi s tem je seveda treba upoštevati, da imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti dvojno volilno pravico. Z vidika pasivne volilne pravice to pomeni, da lahko pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti kandidirajo in so izvoljeni seveda za poslanca italijanske ali madžarske narodne skupnosti ali pa za poslanca splošnega predstavništva. Ker predlog zakona ureja le združljivost funkcije poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, to po nasprotnem razlogovanju, torej a contrario pomeni, da je funkcija poslanca splošnega predstavništva, ki je hkrati seveda tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti nezdružljiva že s članstvom v samoupravnih narodnih skupnostih, pa tudi z dejavnostmi opravljanja nadzora ali zastopanja, to pa pomeni, da poslanec splošnega predstavništva ne bi smel biti tudi član italijanske ali madžarske samoupravne narodne skupnosti in nasprotno, član italijanske ali madžarske samoupravne narodne skupnosti ne bi mogel biti tudi poslanec splošnega predstavništva, čeprav ima poleg posebne volilne pravice tudi splošno volilno pravico za volitve v Državni zbor. Takšna ureditev bi lahko prekomerno posegala v posebne pravice pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in s tem kršila pravice iz 64. člena Ustave ter pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Posegi v ustavne pravice so dopustni le zaradi varstva pravic drugih ali zaradi varstva drugih ustavno varovanih dobrin. Posegi morajo biti določeni z zakonom in morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da v primeru kolizije dveh ustavnih pravic, je lahko v skladu le tista rešitev, ki v najmanjši možni meri posega v vsako izmed njiju. S tega vidika torej, da v primeru kolizije dveh ustavnih pravic zakon v najmanjši možni meri posega v pravice, ki jih imajo posamezniki, je po mnenju Zakonodajno-pravne službe treba ločiti med temeljno dejavnostjo, to je med članstvom na eni strani, in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja na drugi strani. Dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja namreč učinkuje navzven, zato v teh primerih, zgolj v teh primerih, pride do kolizije interesov med poslancem splošnega predstavništva, ki je predstavnik vsega ljudstva, in njegovo dejavnostjo nadzora, zastopanja ali upravljanja.

Če se opredelim še do amandmaja, ki je vložen v zakonodajni postopek. Vloženi amandma z vidika cilja sicer v celoti sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe, vendar pa je zapis v tistem delu, v katerem določa, da gre za poslanca, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev, neustrezen in nepotreben, pa tudi zavajajoč in nedoločen, ker ni jasno, na katerega poslanca se v tem primeru nanaša, saj so lahko v skladu z zakonom o volitvah v državni zbor tako poslanci splošnega predstavništva kot tudi poslanca italijanske ali madžarske narodne skupnosti, izvoljeni s podpisi volivcev. Velja pa tudi smiselna uporaba določb o listah politične stranke oziroma o listah s podpisi. Razlikovanje med poslancem splošnega predstavništva in poslancem italijanske in madžarske narodne skupnosti v pravnem redu že obstaja. Tako ustava kot zakon o poslancih za poslanca splošnega predstavništva uporabljata izraz poslanec in ga s tem razlikujeta od poslanca italijanske ali madžarske narodne skupnosti. Dodajamo še, da tudi izrecna navedba podpredsednika deloma poruši vsebino amandmaja in navedba ni potrebna, ker nezdružljivost pri podpredsedniku ni vezana na položaj, ampak na naloge. Torej ne sme opravljati nalog predsednika samoupravne narodne skupnosti. Zato predlagamo, da se vsebina amandmaja, ki sicer sledi v celoti mnenju Zakonodajno-pravne službe v navedenih delih dodatno preuči do seje Državnega zbora.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za obširno predstavitev.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za državno ureditev, predsednik Rajko Fajt? (Da.)

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev je na svoji 26. seji opravila razpravo o predlogu zakona in ga podprla, saj po mnenju komisije prinaša javno opredelitev pojma nezdružljivosti opravljanja funkcij poslanca narodnih skupnosti in upravljanja in odpravlja torej dileme v zvezi s konfliktom interesov, kar je bilo v zadnjih letih predmet različnih mnenj ter posledično tudi obravnav poslanca narodne skupnosti s strani KPK.

Komisija je pri tem spomnila na župansko funkcijo, ki je pred leti postala nezdružljiva z opravljanjem poslanske funkcije, kjer so se kresala številna nasprotujoča si stališča in komisija je izpostavila, da lahko omejevanje opravljanja dveh funkcij vodi tudi v negativno kadrovsko selekcijo. V zvezi z delovanjem poslancev narodnih skupnosti je bilo še izpostavljeno, da je v skladu z demokratičnimi postopki mogoče v funkciji poslanca narodnih skupnosti v Državnem zboru in na primer predsednika ali podpredsednika Sveta narodne samoupravne skupnosti deliti, če pa se pripadniki narodnih skupnosti odločijo, da izvolijo za obe funkciji isto osebo, ne bi smeli omejevati te možnosti, kar bi lahko povzročilo tudi močnejše zastopanje interesov narodnih skupnosti.

Glede stališča KPK o nezdružljivosti opravljanja poslanske funkcije in funkcij v svetu samoupravnih narodnih skupnosti je komisija opozorila, da bi se morala KPK v teh primerih bolj osredotočiti na drugačen položaj poslancev narodnih skupnosti, ki po Ustavi sodijo v posebno kategorijo in KPK bi morala te posebne okoliščine pri sprejetih odločitvah tudi upoštevati. Zato komisija predlagani predlog zakona vidi kot napotilo k bolj določeni zakonodaji, ki bo postavila jasna pravila, kaj je dovoljeno in kaj ne, in da se bomo tako v prihodnje izognili subjektivnim presojam razlaganja zakonodaje. V nadaljevanju je predlagateljica zakona komisiji dodatno pojasnila zakaj je prepričana, da je nujna ureditev tega področja in predstavila tudi sodbo Upravnega sodišča v zvezi s tem. Prav tako pa je bilo pojasnjeno, da se bo z amandmaji uredilo vprašanje združljivosti in nezdružljivosti funkcije poslanca, splošnega predstavništva in pa torej, ki je hkrati pripadnik tudi narodne skupnosti, na kar je na seji komisije opozoril tudi predstavnik pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Kot sem pa v uvodu povedal, je pa na komisiji torej predlog zakona bil podprt.

Hvala.

Najlepša hvala.

Želi mogoče besedo še predstavnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, predsednik Dušan Orban? (Da.)

Izvolite za besedo.

Hvala lepa gospa podpredsednica za besedo.

Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

Jaz bom to prav…, pravni jezik malo obrnil na preprost domač jezik. Glejte, bil sem, sem, tri mandate bil član sveta, sedaj sem v četrtem mandatu, nekako že dva mandata se ubada svet z združljivostjo, nezdružljivostjo funkcije. Mi smo v našem odgovoru na opredelitev glede Zakona o poslancih podali mnenje. Žal vidimo, da naše mnenje se ne upošteva, sploh se niti ne poglobi v težave, ki jih mi tam navajamo. Ena preprosta težava je, če je funkcija v eni in isti osebi združena, potem jaz kot v prejšnjem mandatu predsednik svoje lastne samoupravne skupnosti, če se ne morem pogovoriti in nekako priti na zeleno vejo s predsednikom pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti Bom šel h komu se pritožiti? K poslancu, in kako bo sedaj v tem, v tej točni situaciji. Prosim, gospod poslanec, povejte gospodu predsedniku, da se tako ne dela?

In tudi večkrat v naši ustanovi je bilo izpostavljeno dejstvo, da nekako smo naše interese v PMSNS morali podati na stranski tir zaradi tega, ker je bila v Ljubljani politična volja, interes, da se nekako tako glasuje. Zelo mi je žal, da res, da ne upoštevajo našega mnenja, kajti ne vem, če je nezdružljiva poslanska funkcija s funkcijo župana, v vseh zakonih in podzakonih je pa PMSNS primerljiva z občino, moja funkcija kot predsednik je primerljiva z župansko, potem je pri meni dvom, če delamo za ene, potem moramo tudi za druge in tudi, kar smo mi izpostavili. Tukaj je tudi naš član skupnosti, Dejan Süč. V tem primeru, če bo on kandidiral v PMSNS, on ne sme biti predsednik, isto tako član naše skupnosti, on ne sme izvajati funkcije.

Poslanec narodnosti pa lahko istočasno izvaja tudi poslansko funkcijo in predsednikovo funkcijo, kar za mene, ne vem, nekako pozitivna ali negativna diskriminacija, niti ne vem, kako naj jo poimenujem, ampak mislim, da če velja za dva poslanca, bi moralo tudi veljati za vseh 88 drugih.

Hvala lepa za besedo.

Najlepša hvala.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Mandatno-volilni komisiji predlagam, da na podlagi tretje alineje prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora združimo razpravo o obeh členih predloga zakona in predlaganem amandmaju in po opravljeni razpravi glasujemo najprej o predlaganem amandmaju, nato pa še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem oba člena predloga zakona in amandma poslanke, kolegice Janje Sluga k 1. členu. Kdo želi razpravljati? Aha, vidim, da je interes.

Predlagateljica, izvolite, prva predlagateljica.

Najlepša hvala, podpredsednica. Ja, se mi zdi prav, da pač najprej odgovorim na nekatere pomisleke, ki so bili izpostavljeni, pa bom na koncu se posvetila amandmaju in tudi razlogom, ki so me nekako vodili pri oblikovanju dikcije amandmaja.

Najprej pa mogoče mnenje madžarske narodne skupnosti. V nasprotju s tem, kar ste rekli, gospod Orban, sem jaz vaše mnenje zelo podrobno prebrala in sem tudi že ravno tako se odzvala na njega, tako na Komisiji za narodne skupnosti, kot tudi na predstavitvi zakonskega predloga na komisiji Državnega sveta. Moram pa reči, da je na trenutke to vaše mnenje oziroma mnenje narodne skupnosti v nasprotju s samim sabo. V prvem delu namreč, se sklicujete na primerljivost funkcije z župansko funkcijo, kar ste tudi danes izpostavili, potem pa v bistvu navajate, da Svet narodne skupnosti pa predlaga ureditev, v smeri, da je poslanec lahko član sveta občinske samoupravne narodne skupnosti in samoupravnih narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji, v katere se te povezujejo, ne sme pa opravljati funkcije predsednika ali podpredsednika.

Torej vi najprej v svojem mnenju pravite, da spremembe vsebinsko ne podpirate, potem pa predlagate ravno nasprotno, torej, da bi poslanec lahko bil član sveta, ne pa opravljal funkcije predsednika ali podpredsednika sveta, pri čemer pa še nadaljujete, da želite, da se taka ureditev nanaša na vse poslance, kar ste tudi danes izpostavili in v zadnjem odstavku pravite, da v resnici pa po vašem mnenju želite opozoriti, da že po veljavni ureditvi je poslanec lahko član sveta samoupravne narodne skupnosti, pa še posebej ste poudarili, da tudi predsednik in podpredsednik. Ja, tako ste napisali, jaz to zdaj berem. Se pravi, v treh odstavkih je to, to, kar ste izrazili kot vaše mnenje, med sabo si nasprotujoče, zato si zelo težko razlagam, razen tega začetnega stavka, torej, da spremembe ne podpirate, kaj pa vsebinsko v resnici želite, ker pravite, da opozarjate, da je po vašem prepričanju, po veljavni ureditvi poslanec lahko član sveta, tudi predsednik in podpredsednik. To prepričanje pa izhaja iz tega, da je poslanec lahko član občinskega sveta, prav tako pa je do izrecne drugačne ureditve poslanec lahko hkrati bil župan in podžupan.

Zdaj razumete, da sem malo zbegana, ampak gremo po vrsti. Torej, Državni zbor je zastopstvo političnih interesov in interesov obeh narodnih skupnosti, tako pravi tudi Ustava. Primerjati funkcijo člana sveta ali pa predsednika, pa podpredsednika, z županom je v bistvu medsebojno neprimerljivo. Zakaj? Zaradi tega, ker je odnos Državnega zbora do lokalnih skupnosti neprimerljiv z odnosom Državnega zbora do narodnih skupnosti. V čem? V tem, da Državni zbor izvaja pristojnost nad lokalnimi skupnostmi, jih nadzira, jih lahko celo ustanavlja, lahko razreši župana, lahko razpusti občinski svet, medtem ko takih pristojnosti Državni zbor v primeru narodnih skupnosti nima, nikakršnih.

Torej tu med funkcijo poslanca in člana ali zastopnika narodnih skupnosti ne prihaja do nasprotja interesov, medtem ko, saj enako vam je povedala tudi Zakonodajno-pravna služba, medtem ko prihaja do nasprotja interesov, če jo primerjamo z župansko funkcijo. Če bi, tako kot vi navajate v svojem mnenju, vseh 90 poslancev bilo tudi županov ali pa nekateri od njih, potem bi Državni zbor de facto postal zastopstvo lokalnih interesov, temu pa Državni zbor ni namenjen. Državni zbor je zastopstvo političnih interesov in interesov narodnih skupnosti. Lokalne interese imamo pa zastopane mi v enem drugem organu, to pa je Državni svet. In zato ti dve funkciji, kot jih primerjate med sabo, nista v položaju, ko bi jih na ta način lahko med sabo primerjali. In s tem tudi odgovarjam na to pobudo, ki je tukaj zapisana, da se vam zdi, da bi moral predlog se nanašati na vse poslance. Ravno nasprotno, ne more se nanašati na vse poslance iz razlogov, kot sem jih že navedla, da bi torej potem poslanci v Državnem zboru zastopali v nasprotju z ustavo zgolj in samo lokalne interese. Po ustavi so namreč poslanci zastopniki vsega ljudstva in ne samo tistega, ki je v njihovem volilnem okraju ali pa v njihovi lokalni skupnosti.

Toliko, potem bi pa samo še glede amandmaja. Vem, ja, kaj moti Zakonodajno-pravno službo. Moram pa reči, da je razmislek vodila predvsem trenutna situacija, ko lahko ugotovimo, da se nekaterim že sedanje določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi Zakona o poslancih zdijo logične in dovolj določne, drugim pač vseeno ne. In zato se mi je zdelo, se mi je zdela dikcija, ki ne poudarja posebej, da gre za poslanca, ki je izvoljen v splošnem predstavništvu, torej je izvoljen z liste politične stranke ali volivcev, ne, premalo določen in tudi ko smo ga, ko sem ga dala nekaterim kolegom prebrati, tudi njim ni bil dovolj razumljiv. Zakaj pa se mi zdi, da ni zavajajoč, ni nedoločen, ravno nasprotno! To pa zaradi tega, ker že ko pogledamo obrazce Državne volilne komisije, ko poslanca narodnih skupnosti zbirata podpise, onadva namreč kandidirata s podpisi volivcev, in sicer morata zbrati najmanj procent in pol števila volivcev pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, torej kandidirata s podpisi volivcev tudi na obrazu Državne volilne komisije, kot na splošno se uporablja izraz podpora kandidaturi za poslanca narodne skupnosti. Medtem ko vsi ostali poslanci, torej poslanci splošnega predstavništva kandidirajo na listi, torej poslanca narodnih skupnosti s podporo volivcev, vsi ostali poslanci pa na listi politične stranke oziroma volivcev in tu se meni zdi zadeva dovolj določna. Vsekakor pa ni v nasprotju z namenom kakršnega želimo doseči, da seveda določimo, da poslanec splošnega predstavništva tako kot je ZPS tudi predlagala pa seveda je lahko član narodne skupnosti, ne more pa opravljati nalog predsednika in podpredsednika Sveta samoupravne narodne skupnosti, pri čemer bi se ob ne omembi funkcije podpredsednika lahko razlagalo tudi drugače, zato sem mnenja, da je s tem v bistvu dikcija bolj določna kot bi pa bila brez omembe podpredsednika.

Hvala lepa.