21. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

9. 10. 2024

Transkript seje

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ostali prisotni!

Pričenjam 21. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: magister Bojana Muršič, ki nadomešča poslanca Predraga Baković in pa poslanec Jožef Horvat, ki nadomešča poslanca magistra Janeza Žaklja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, po sklicu seje v petek, 4. 10. 2024, pa sem vam posredovala predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer sem predlagala, da se dnevni red današnje seje razširi z novo točko dnevnega reda, in sicer kot 3. točko - Zahteva državnega sveta za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu.

Dovolite, da preden preidemo na odločanje, pojasnim svoj predlog za širitev dnevnega reda. Kadar Ustavno sodišče pošlje Državnemu zboru zahtevo, ali pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem kot nasprotnemu udeležencu v tem postopku zaradi odgovora na zahtevo oziroma pobudo ali zaradi podatkov in pojasnil v postopku preizkusa pobude v skladu z (?)65. členom Poslovnika na tako zahtevo oziroma pobudo poda mnenje matično delovno telo, ko pridobi mnenje Zakonodajno-pravne službe ter Vlade. Pri konkretni zadevi je Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti posredovalo 18. 6. 2024 in pozvalo Državni zbor, da se o njej izjavi v roku 60 dni. V zvezi z zahtevo je odbor prejel mnenje Vlade 17. 7. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe pa 30. 9. 2024, torej po sklicu te seje. Ker se je rok, ki ga je Ustavno sodišče Državnemu zboru določilo za podajo mnenja k zahtevi že iztekel, menim, da je smiselno obravnavo te zadeve uvrstiti na današnjo sejo odbora.

Prehajamo torej na odločanje o navedenem predlogu za širitev. Želijo morda svoja stališča o predlogih za razširitev podati predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)

Torej prehajamo kar na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda z obravnavo zahteve Državnega sveta za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu.

Glasujemo. Ugotavljam, da je predlog z 11 glasovi za in nič proti sprejet.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

In torej sprejemamo razširjen dnevni red.

Sprejeto razširitev pa bomo obravnavali kot novo 3. točko.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVAJANJU NAPRAV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 96. seji dne 30. 8. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, predlog zakona z dne 25. 7. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 9. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 25. 9. 2024, mnenje Občine Selnica ob Dravi z dne 26. 8. 2024, ter odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo k mnenju Občine Selnica ob Dravi, z dne 18. 9. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. 5. 8. 9. in 11. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Energetska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in pa Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki magistri Tini Seršen, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Izvolite besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ostali prisotni!

Pričenjam 21. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: magister Bojana Muršič, ki nadomešča poslanca Predraga Baković in pa poslanec Jožef Horvat, ki nadomešča poslanca magistra Janeza Žaklja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, po sklicu seje v petek, 4. 10. 2024, pa sem vam posredovala predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer sem predlagala, da se dnevni red današnje seje razširi z novo točko dnevnega reda, in sicer kot 3. točko - Zahteva državnega sveta za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu.

Dovolite, da preden preidemo na odločanje, pojasnim svoj predlog za širitev dnevnega reda. Kadar Ustavno sodišče pošlje Državnemu zboru zahtevo, ali pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem kot nasprotnemu udeležencu v tem postopku zaradi odgovora na zahtevo oziroma pobudo ali zaradi podatkov in pojasnil v postopku preizkusa pobude v skladu z (?)65. členom Poslovnika na tako zahtevo oziroma pobudo poda mnenje matično delovno telo, ko pridobi mnenje Zakonodajno-pravne službe ter Vlade. Pri konkretni zadevi je Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti posredovalo 18. 6. 2024 in pozvalo Državni zbor, da se o njej izjavi v roku 60 dni. V zvezi z zahtevo je odbor prejel mnenje Vlade 17. 7. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe pa 30. 9. 2024, torej po sklicu te seje. Ker se je rok, ki ga je Ustavno sodišče Državnemu zboru določilo za podajo mnenja k zahtevi že iztekel, menim, da je smiselno obravnavo te zadeve uvrstiti na današnjo sejo odbora.

Prehajamo torej na odločanje o navedenem predlogu za širitev. Želijo morda svoja stališča o predlogih za razširitev podati predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)

Torej prehajamo kar na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda z obravnavo zahteve Državnega sveta za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu.

Glasujemo. Ugotavljam, da je predlog z 11 glasovi za in nič proti sprejet.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

In torej sprejemamo razširjen dnevni red.

Sprejeto razširitev pa bomo obravnavali kot novo 3. točko.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVAJANJU NAPRAV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 96. seji dne 30. 8. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, predlog zakona z dne 25. 7. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 9. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 25. 9. 2024, mnenje Občine Selnica ob Dravi z dne 26. 8. 2024, ter odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo k mnenju Občine Selnica ob Dravi, z dne 18. 9. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. 5. 8. 9. in 11. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Energetska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in pa Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki magistri Tini Seršen, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Izvolite besedo.

Tina Seršen

Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Pred vami je novela lani sprejetega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. S predlogom zakona se prenašajo tiste določbe novelirane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki jih je potrebno prenesti najprej, naj spomnim, da je rok za prenos že potekel in se nanašajo na izdajo upravnih dovoljenj za postavitev naprav na OVE. Tako se ureja na primer med drugim prevladujoč javni interes na način, da se v fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih napravah predpisuje zakonska domneva, da so tovrstne naprave v prevladujočem javnem interesu ter da služijo javnemu zdravju in varnosti. Ob tem se določa tudi, da območja, tudi območja, na katerih ta domneva ne velja, to so zavarovana območja za katere velja prepoved, splošna prepoved gradnje objektov in naprav. Vezano na presojo vplivov na okolje, se skladno z direktivo predpisuje izjeme kdaj je predhodni postopek za fotonapetostne naprave ni potreben in omejitve obsega tega postopka v primeru njihove obnove.

Vezano na presojo sprejemljivosti na naravo pa se dodaja nov člen, ki določa pravila glede nepreizkušenih blažilnih ukrepov. To je lahko trajalo neko omejeno časovno obdobje, predpisani so tudi ukrepi v primeru dokazane neučinkovitosti.

Na pobudo in s sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zakon vsebuje še člene, s katerimi se predlaga sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih tako, da se izboljšuje nekatere tehnične določbe, ki se nanašajo na agrofotovoltaiko. Kot vidite, predlog zakona torej ne uvaja sistemskih novosti, temveč gre za nadgradnjo institutov, ki jih zakon že vsebuje.

V zvezi s pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora bi se jim želeli zahvaliti za pripombe, ki so bile, ki naj bi bile v največji meri upoštevane z amandmaji. Glede pripomb, ki jih ni bilo mogoče upoštevati ali pa so zgolj terjale dodatna pojasnila, smo podali odgovore in dodatne utemeljitve, ki so tudi objavljene na spletni strani Državnega zbora. Glede členov, ki se dotikajo agrofotovoltaike razumemo in sprejemamo mnenje ZPS, da s to novelo ni mogoče novelirati Zakona o kmetijskih zemljiščih. Zato pričakujemo, da se bodo ti členi umaknili iz novele in tudi ustrezno uredili v noveli Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi bila pripravljena v kratkem.

V zvezi s pripombami Občine Selnica ob Dravi bi pa želeli pojasniti, da smo na njih podali obsežne odgovore, ki smo jih pripravili skupaj s pristojnim Ministrstvom za kmetijstvo in so tudi objavljeni na spletni strani Državnega zbora.

Če kratko povzamem. Ministrstvi stojita na stališču, da predpisanih prednostnih območij ne bi bilo dopustno širiti na kmetijska zemljišča, saj to niso površine, ki bi jih lahko obravnavali podobno kot na primer strehe ali parkirišča. Ravno obratno, zaradi varovanja kmetijskih zemljišč je pri umeščanju agrofotovoltaike potrebno upoštevati številne zakonske omejitve. Ravno tako se ministrstvi strinjata, da s predlaganim splošnim odpustkom prostorskega načrtovanja za dvojno rabo se ne strinjata s predlaganim splošnim odpustkom prostorskega načrtovanja za dvojno rabo zemljišč. Kot temeljni princip finančnega spodbujanja vseh fotonapetnostnih naprav pa se tudi v bodoče ohranja sistem dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki so tako ali tako na razpolago. Tako upamo, da smo s tem odgovorili občini na njihove predloge.

Na ministrstvu menimo, da je zakon strokovno dobro pripravljen, sprejem je pa nujen tudi zaradi roka za prenos spremenjene direktive, ki je potekal že mesece nazaj in se tukaj soočamo s postopki ugotavljanja kršitve EU prava s strani Evropske komisije. Zato odboru predlagamo, da zakon podpre in pošlje v nadaljnjo obravnavo. Najlepša hvala.

Tina Seršen

Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Pred vami je novela lani sprejetega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. S predlogom zakona se prenašajo tiste določbe novelirane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki jih je potrebno prenesti najprej, naj spomnim, da je rok za prenos že potekel in se nanašajo na izdajo upravnih dovoljenj za postavitev naprav na OVE. Tako se ureja na primer med drugim prevladujoč javni interes na način, da se v fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih napravah predpisuje zakonska domneva, da so tovrstne naprave v prevladujočem javnem interesu ter da služijo javnemu zdravju in varnosti. Ob tem se določa tudi, da območja, tudi območja, na katerih ta domneva ne velja, to so zavarovana območja za katere velja prepoved, splošna prepoved gradnje objektov in naprav. Vezano na presojo vplivov na okolje, se skladno z direktivo predpisuje izjeme kdaj je predhodni postopek za fotonapetostne naprave ni potreben in omejitve obsega tega postopka v primeru njihove obnove.

Vezano na presojo sprejemljivosti na naravo pa se dodaja nov člen, ki določa pravila glede nepreizkušenih blažilnih ukrepov. To je lahko trajalo neko omejeno časovno obdobje, predpisani so tudi ukrepi v primeru dokazane neučinkovitosti.

Na pobudo in s sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zakon vsebuje še člene, s katerimi se predlaga sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih tako, da se izboljšuje nekatere tehnične določbe, ki se nanašajo na agrofotovoltaiko. Kot vidite, predlog zakona torej ne uvaja sistemskih novosti, temveč gre za nadgradnjo institutov, ki jih zakon že vsebuje.

V zvezi s pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora bi se jim želeli zahvaliti za pripombe, ki so bile, ki naj bi bile v največji meri upoštevane z amandmaji. Glede pripomb, ki jih ni bilo mogoče upoštevati ali pa so zgolj terjale dodatna pojasnila, smo podali odgovore in dodatne utemeljitve, ki so tudi objavljene na spletni strani Državnega zbora. Glede členov, ki se dotikajo agrofotovoltaike razumemo in sprejemamo mnenje ZPS, da s to novelo ni mogoče novelirati Zakona o kmetijskih zemljiščih. Zato pričakujemo, da se bodo ti členi umaknili iz novele in tudi ustrezno uredili v noveli Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi bila pripravljena v kratkem.

V zvezi s pripombami Občine Selnica ob Dravi bi pa želeli pojasniti, da smo na njih podali obsežne odgovore, ki smo jih pripravili skupaj s pristojnim Ministrstvom za kmetijstvo in so tudi objavljeni na spletni strani Državnega zbora.

Če kratko povzamem. Ministrstvi stojita na stališču, da predpisanih prednostnih območij ne bi bilo dopustno širiti na kmetijska zemljišča, saj to niso površine, ki bi jih lahko obravnavali podobno kot na primer strehe ali parkirišča. Ravno obratno, zaradi varovanja kmetijskih zemljišč je pri umeščanju agrofotovoltaike potrebno upoštevati številne zakonske omejitve. Ravno tako se ministrstvi strinjata, da s predlaganim splošnim odpustkom prostorskega načrtovanja za dvojno rabo se ne strinjata s predlaganim splošnim odpustkom prostorskega načrtovanja za dvojno rabo zemljišč. Kot temeljni princip finančnega spodbujanja vseh fotonapetnostnih naprav pa se tudi v bodoče ohranja sistem dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki so tako ali tako na razpolago. Tako upamo, da smo s tem odgovorili občini na njihove predloge.

Na ministrstvu menimo, da je zakon strokovno dobro pripravljen, sprejem je pa nujen tudi zaradi roka za prenos spremenjene direktive, ki je potekal že mesece nazaj in se tukaj soočamo s postopki ugotavljanja kršitve EU prava s strani Evropske komisije. Zato odboru predlagamo, da zakon podpre in pošlje v nadaljnjo obravnavo. Najlepša hvala.

Hvala vam za predstavitev.

Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, morda želi kdo besedo od predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo? (Da.)

Hvala vam za predstavitev.

Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, morda želi kdo besedo od predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo? (Da.)

Ervin Kosi

Hvala.

Ja, v bistvu mi pozdravljamo tudi to, da se ta 9. člen črta, s tem pa, da obenem smo pač seveda že šli v postopek priprave Zakona o kmetijskih zemljiščih, tako da v naslednjih tednih bo to pripravljeno in tudi posredovano vsem, ki to potrebujejo. Ampak v prvi vrsti bi pa vseeno povedal, da mi smo primarno odgovorni za to, da se na teh zemljiščih prideluje hrana. Druga stvar je elektrika, ampak seveda ne nasprotujemo niti praksam v Evropi, šli bomo tudi v to agrofotovoltaiko z določenimi piloti, da se jasno opredeli, katere poljščine so primerne za primerne pod temi agrofotovoltaičnimi paneli, in na podlagi tega bomo tudi po pravilniku uvedli in dovolili neke vrste agrofotovoltaiko na teh zemljiščih. Ampak pravim, prej pač moramo študije videti. Hvala.

Ervin Kosi

Hvala.

Ja, v bistvu mi pozdravljamo tudi to, da se ta 9. člen črta, s tem pa, da obenem smo pač seveda že šli v postopek priprave Zakona o kmetijskih zemljiščih, tako da v naslednjih tednih bo to pripravljeno in tudi posredovano vsem, ki to potrebujejo. Ampak v prvi vrsti bi pa vseeno povedal, da mi smo primarno odgovorni za to, da se na teh zemljiščih prideluje hrana. Druga stvar je elektrika, ampak seveda ne nasprotujemo niti praksam v Evropi, šli bomo tudi v to agrofotovoltaiko z določenimi piloti, da se jasno opredeli, katere poljščine so primerne za primerne pod temi agrofotovoltaičnimi paneli, in na podlagi tega bomo tudi po pravilniku uvedli in dovolili neke vrste agrofotovoltaiko na teh zemljiščih. Ampak pravim, prej pač moramo študije videti. Hvala.

Najlepša hvala državnemu sekretarju magistru Ervinu Kosiju za te besede.

Besedo dajem pa predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Mateji Tavčar.

Izvolite besedo.

Najlepša hvala državnemu sekretarju magistru Ervinu Kosiju za te besede.

Besedo dajem pa predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Mateji Tavčar.

Izvolite besedo.