Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ostali prisotni!

Pričenjam 21. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: magister Bojana Muršič, ki nadomešča poslanca Predraga Baković in pa poslanec Jožef Horvat, ki nadomešča poslanca magistra Janeza Žaklja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, po sklicu seje v petek, 4. 10. 2024, pa sem vam posredovala predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer sem predlagala, da se dnevni red današnje seje razširi z novo točko dnevnega reda, in sicer kot 3. točko - Zahteva državnega sveta za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu.

Dovolite, da preden preidemo na odločanje, pojasnim svoj predlog za širitev dnevnega reda. Kadar Ustavno sodišče pošlje Državnemu zboru zahtevo, ali pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem kot nasprotnemu udeležencu v tem postopku zaradi odgovora na zahtevo oziroma pobudo ali zaradi podatkov in pojasnil v postopku preizkusa pobude v skladu z (?)65. členom Poslovnika na tako zahtevo oziroma pobudo poda mnenje matično delovno telo, ko pridobi mnenje Zakonodajno-pravne službe ter Vlade. Pri konkretni zadevi je Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti posredovalo 18. 6. 2024 in pozvalo Državni zbor, da se o njej izjavi v roku 60 dni. V zvezi z zahtevo je odbor prejel mnenje Vlade 17. 7. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe pa 30. 9. 2024, torej po sklicu te seje. Ker se je rok, ki ga je Ustavno sodišče Državnemu zboru določilo za podajo mnenja k zahtevi že iztekel, menim, da je smiselno obravnavo te zadeve uvrstiti na današnjo sejo odbora.

Prehajamo torej na odločanje o navedenem predlogu za širitev. Želijo morda svoja stališča o predlogih za razširitev podati predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)

Torej prehajamo kar na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda z obravnavo zahteve Državnega sveta za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu.

Glasujemo. Ugotavljam, da je predlog z 11 glasovi za in nič proti sprejet.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

In torej sprejemamo razširjen dnevni red.

Sprejeto razširitev pa bomo obravnavali kot novo 3. točko.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVAJANJU NAPRAV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 96. seji dne 30. 8. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, predlog zakona z dne 25. 7. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 9. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 25. 9. 2024, mnenje Občine Selnica ob Dravi z dne 26. 8. 2024, ter odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo k mnenju Občine Selnica ob Dravi, z dne 18. 9. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. 5. 8. 9. in 11. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Energetska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in pa Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki magistri Tini Seršen, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Izvolite besedo.

Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Pred vami je novela lani sprejetega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. S predlogom zakona se prenašajo tiste določbe novelirane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki jih je potrebno prenesti najprej, naj spomnim, da je rok za prenos že potekel in se nanašajo na izdajo upravnih dovoljenj za postavitev naprav na OVE. Tako se ureja na primer med drugim prevladujoč javni interes na način, da se v fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih napravah predpisuje zakonska domneva, da so tovrstne naprave v prevladujočem javnem interesu ter da služijo javnemu zdravju in varnosti. Ob tem se določa tudi, da območja, tudi območja, na katerih ta domneva ne velja, to so zavarovana območja za katere velja prepoved, splošna prepoved gradnje objektov in naprav. Vezano na presojo vplivov na okolje, se skladno z direktivo predpisuje izjeme kdaj je predhodni postopek za fotonapetostne naprave ni potreben in omejitve obsega tega postopka v primeru njihove obnove.

Vezano na presojo sprejemljivosti na naravo pa se dodaja nov člen, ki določa pravila glede nepreizkušenih blažilnih ukrepov. To je lahko trajalo neko omejeno časovno obdobje, predpisani so tudi ukrepi v primeru dokazane neučinkovitosti.

Na pobudo in s sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zakon vsebuje še člene, s katerimi se predlaga sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih tako, da se izboljšuje nekatere tehnične določbe, ki se nanašajo na agrofotovoltaiko. Kot vidite, predlog zakona torej ne uvaja sistemskih novosti, temveč gre za nadgradnjo institutov, ki jih zakon že vsebuje.

V zvezi s pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora bi se jim želeli zahvaliti za pripombe, ki so bile, ki naj bi bile v največji meri upoštevane z amandmaji. Glede pripomb, ki jih ni bilo mogoče upoštevati ali pa so zgolj terjale dodatna pojasnila, smo podali odgovore in dodatne utemeljitve, ki so tudi objavljene na spletni strani Državnega zbora. Glede členov, ki se dotikajo agrofotovoltaike razumemo in sprejemamo mnenje ZPS, da s to novelo ni mogoče novelirati Zakona o kmetijskih zemljiščih. Zato pričakujemo, da se bodo ti členi umaknili iz novele in tudi ustrezno uredili v noveli Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi bila pripravljena v kratkem.

V zvezi s pripombami Občine Selnica ob Dravi bi pa želeli pojasniti, da smo na njih podali obsežne odgovore, ki smo jih pripravili skupaj s pristojnim Ministrstvom za kmetijstvo in so tudi objavljeni na spletni strani Državnega zbora.

Če kratko povzamem. Ministrstvi stojita na stališču, da predpisanih prednostnih območij ne bi bilo dopustno širiti na kmetijska zemljišča, saj to niso površine, ki bi jih lahko obravnavali podobno kot na primer strehe ali parkirišča. Ravno obratno, zaradi varovanja kmetijskih zemljišč je pri umeščanju agrofotovoltaike potrebno upoštevati številne zakonske omejitve. Ravno tako se ministrstvi strinjata, da s predlaganim splošnim odpustkom prostorskega načrtovanja za dvojno rabo se ne strinjata s predlaganim splošnim odpustkom prostorskega načrtovanja za dvojno rabo zemljišč. Kot temeljni princip finančnega spodbujanja vseh fotonapetnostnih naprav pa se tudi v bodoče ohranja sistem dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki so tako ali tako na razpolago. Tako upamo, da smo s tem odgovorili občini na njihove predloge.

Na ministrstvu menimo, da je zakon strokovno dobro pripravljen, sprejem je pa nujen tudi zaradi roka za prenos spremenjene direktive, ki je potekal že mesece nazaj in se tukaj soočamo s postopki ugotavljanja kršitve EU prava s strani Evropske komisije. Zato odboru predlagamo, da zakon podpre in pošlje v nadaljnjo obravnavo. Najlepša hvala.

Hvala vam za predstavitev.

Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, morda želi kdo besedo od predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo? (Da.)

Hvala.

Ja, v bistvu mi pozdravljamo tudi to, da se ta 9. člen črta, s tem pa, da obenem smo pač seveda že šli v postopek priprave Zakona o kmetijskih zemljiščih, tako da v naslednjih tednih bo to pripravljeno in tudi posredovano vsem, ki to potrebujejo. Ampak v prvi vrsti bi pa vseeno povedal, da mi smo primarno odgovorni za to, da se na teh zemljiščih prideluje hrana. Druga stvar je elektrika, ampak seveda ne nasprotujemo niti praksam v Evropi, šli bomo tudi v to agrofotovoltaiko z določenimi piloti, da se jasno opredeli, katere poljščine so primerne za primerne pod temi agrofotovoltaičnimi paneli, in na podlagi tega bomo tudi po pravilniku uvedli in dovolili neke vrste agrofotovoltaiko na teh zemljiščih. Ampak pravim, prej pač moramo študije videti. Hvala.

Najlepša hvala državnemu sekretarju magistru Ervinu Kosiju za te besede.

Besedo dajem pa predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Mateji Tavčar.

Izvolite besedo.

Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog zakona v okviru svojih pristojnosti in podala pisno mnenje, ki ste ga prejeli 24. septembra. Obravnavani predlog zakona predstavlja novelacijo osnovnega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je bil pripravljen z uporabo tako imenovanega omnibus pristopa. Uredil je odstope od desetih zakonov in noveliral osem področnih zakonov, ki predstavljajo trajne rešitve, kar je bilo podrobno obrazloženo v mnenju Zakonodajno-pravne službe k temu zakonu. Problematika takega zakonodajnega pristopa se poglablja v primeru potrebe po novelaciji omnibus predpisa. Predlagani pristop namreč onemogoča preglednost pravnega reda in s tem ogroža pravno varnost. Tako v zvezi s predlagano novelo ponavljamo opozorila, da je treba v razmerju do drugih predpisov, še posebej pri področnih zakonih, ki zagotavljajo uresničevanje posebnih ustavnih pravic oziroma ustavnih kategorij, kot so kmetijska zemljišča, okolje, narava, vode in drugo, izjeme določati posebej skrbno in je treba, ker gre za odmik od veljavne ureditve, novelirati področni predpis. Iz predlaganih rešitev, ki predstavljajo prenos evropske zakonodaje, pa mora biti tudi nedvomno jasno razvidna uresničljivost varovalk in izpolnjevanje vseh njenih zahtev. Posebej je bila izpostavljena še problematika noveliranja določb Zakona o kmetijskih zemljiščih v prehodnih določbah, in sicer z enim členom, ki spreminja več členov. Sporne določbe namreč predstavljajo samostojen zakon, ki je vrinjen v prehodne določbe drugega zakona. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe gre po načinu in obsegu noveliranja v prehodnih določbah za izjemen primer, ki ruši preglednost in konsistentnost pravnega reda, kar je sporno z vidika pravne varnosti, kakor to izhaja iz 2. člena Ustave. Z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin se v določenih delih odpravljajo pomisleki na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba v pisnem mnenju. Dodatna obsežna pisna pojasnila pripravljavca zakona pa bodo pripomogla k utemeljitvi in boljšemu razumevanju predlaganih rešitev. Hvala.

Hvala tudi vam.

Besedo pa dajem še predstavniku Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državnemu svetniku Leopoldu Pogačarju, da predstavi mnenje komisije.

Izvolite besedo.

Predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci in ostali prisotni, lep pozdrav!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v luči pomembnosti zaščite kmetijskih zemljišč in njihove primarne vloge pri predelavi hrane in krme za živali poudarja, da je treba odločitve o ureditvi spremljajoče energetske dejavnosti na kmetijskih zemljiščih urejati z veliko mero občutljivosti in odgovornosti. Komisija podpira predlog zakona, saj se zaveda, da je država zavezana k doseganju ciljev na področju obnovljivih virov energije. Ob tem meni, da je treba odpraviti vse nepotrebne ovire za izvedbo projektov ter spodbujati umeščanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije na nepozidana stavbna zemljišča, ki so še neizkoriščena oziroma na območja, ki so primerna za tovrstne posege. Pri tem komisija tudi pričakuje, da se bodo pospešili postopki sprejemanja občinskih prostorskih aktov.

V povezavi z veljavno ureditvijo, ki omogoča postavitev agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju in trajnem travniku z boniteto kmetijskega zemljišča do vključno 35 točk se je komisija spraševala, ali je trava, ki raste pod sončnimi paneli, dovolj kvalitetna in primerna za krmo živali. Po njenem mnenju bi lahko Slovenija sledila nemškemu zgledu, da se fotonapetostni paneli postavijo na kmetijska zemljišča, ki so se zaradi intenzivne kmetijske pridelave izčrpala, ko pa se tla izboljšajo, pa se tovrstna zemljišča ponovno namenjajo kmetijski rabi.

Ob naraščanju števila sončnih elektrarn in s tem povezanimi potrebami po njihovi okolijski sprejemljivi odstranitvi po koncu njihove življenjske dobe se je komisija ravno tako spraševala o pravočasni sistemski ureditvi ravnanja z odpadki iz fotovoltaike oziroma njihovega recikliranja.

Ob obravnavi predloga zakona je komisija opozorila tudi na aktualne finančne izzive investitorjev v samooskrbne sončne elektrarne in se spraševala, ali bodo potencialni novi investitorji sploh še zainteresirani za tovrstne naložbe, če ne bodo imeli jasnih zagotovil države, da se jim pogoji ne bodo naknadno spreminjali.

V povezavi z zagotavljanjem prehranske varnosti in hkratne energetske neodvisnosti komisija poudarja, da bi morali s ciljem poenotenja strateških usmeritev države uskladiti tudi ključne strateške dokumente, kot so Strategija razvoja Slovenije do leta 2030, Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gospodarstva potrebnim spremembam in pa seveda tudi skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023- 2027. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam za to predstavitev Komisije za regionalni razvoj.

Želi morda besedo še kdo od ostalih prisotnih zunanjih povabljenih? (Da.) Dobite besedo, seveda, prosim pa, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom in institucijo iz katere prihajate.

Izvolite besedo.

Hvala, spoštovana predsednica za besedo.

(Roman Žveglič, Kmetijsko gozdarska zbornica.)

Povedati moram, da smo v samem usklajevanju precej tega usklajevali in tudi določene stvari v zvezi z amandmaji in potem o spremembi predloga zakona se je tudi spremenilo. Govorimo okoli rastlinjakov, teh tako imenovanih prefabrikatov. Druga stvar pa seveda smatramo, da vsako poseganje na kmetijska zemljišča seveda morajo biti strogo premišljena in osnova mora biti, tako kot smo že danes slišali, Zakon o kmetijskih zemljiščih. Poseganje z drugimi, bom rekel, drugi zakoni posegajo na ta zakon in tako naprej, potem bomo imeli kar eno težavo. In danes smo zdaj tudi slišali, da se bodo te zadeve, tudi to, uredile. Seveda mi ne nasprotujemo temu, da so na slabših zemljiščih in da imajo lahko seveda tudi te tako imenovane objekti za obnovljive vire energije, ampak s predhodnim soglasjem, se pravi ustreznih inštitucij in seveda nenazadnje tudi lastnikov zemljišč. Toliko na kratko. Zdaj pa vidim, da so zadeve že tudi malo spremenjene in se tudi že spreminjajo. Hvala lepa.