Dobro jutro vsem skupaj! / nemir v dvorani/ Malo pozornosti, prosim. Hvala lepa. Dobro jutro vsem skupaj, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni, prisotni!

Pričenjam 22. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da s pooblastili sodelujejo na seji: Jurij Lep namesto Jerneja Žnidaršiča, Bojan Podkrajšek namesto Suzane Lep Šimenko, Jožef Jelen namesto Tomaža Lisca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, in sicer s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika bi na prošnjo Ministrstva za finance predlagala, da odbor obravnava točke v naslednjem vrstnem redu: 2, 1., 3., 4. in 5. točka, da bo lahko zagotovljena ustrezna prisotnost predstavnikov ministrstva in ostalih ministrstev pri posameznih točkah. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje ter s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Tako prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJA O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Vlada je informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost Odboru za finance posredovala 16.

9. 2024 na podlagi sklepa odbora, sprejetega na 8. seji dne 24. 3. 2023, s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji načrta za okrevanje in odpornost četrtletno poroča.

K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance in Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? (Da.) Izvolite, državna sekretarka magistra Saša Jazbec.

): Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Tradicionalno bom začela z dobro novico in me zelo veseli, da je temu tako. Evropska komisija je namreč prejšnji mesec sporočila, da je podala preliminarno pozitivno oceno tretjega zahtevka za plačilo iz tega sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost; to je zahtevek, ki smo ga posredovali v Bruselj letos junija in komisija je ocenila, da je Slovenija izpolnila vseh osem mejnikov, ki so bili povezani s tem zahtevkom. Meddrugim, da spomnim, je v javno posvetovanje Vlada poslala predlog pokojninske zakonodaje, uveljavljen je bil zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, izbrani so bili projekti za izgradnjo energetsko učinkovitih stavb, izobraževalnih ustanov in pa oddana naročila za gradnjo novih ustanov za institucionalno varstvo. Se pravi to svojo oceno, preliminarno oceno je komisija zdaj poslala v mnenje še ekonomsko-finančnemu odboru in upravičeno lahko pričakujemo ali že konec tega meseca ali pa na začetku novembra, da bomo dobili ta tretji obrok 257,7 milijona evrov, od tega gre za, 142 milijonov je nepovratnih sredstev, 116 milijonov je pa posojil. In potem, ko bomo imeli to na svojem računu, bo Slovenija beležila 41 % priliv vseh razpoložljivih sredstev oziroma 1,1 milijardo in država je pa od tega končnim prejemnikom za izvedene projekte že izplačala 558 milijonov evrov, izvedene so bile številne aktivnosti za digitalni, za zeleni prehod, zaključenih in v izvajanju je pa v bistvu več kot tisoč projektov. To omenjam zato, da pač vidimo, da čeprav mogoče ne poznate ali pa poznamo kakšnih projektov, da je mehanizem za okrevanje in odpornost, da je široko sežen, da tako rečem, se pravi, da se dogaja na različnih področjih. Z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost smo, recimo da res omenim nekaj teh naložb, kaj se je kaj se je zgradilo, kaj se je doseglo, uredili in opremili sta se dve železniški progi na odsekih Kranj-Jesenice in Ljubljana-Brezovica in pa obnovili dve železniški postaji v Grosupljem in v Domžalah. Potem so gradbeno zaključili sedem občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo ter devet projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Več kot 700 mladim je bila omogočena zaposlitev za nedoločen čas. Potem je bilo oblikovanih 20 konzorcijev podjetij, ki so pripravili svoje strategije digitalnega razvoja. Potem več kot 200 javnim zavodom s področja raziskovanja in izobraževanja so bile zagotovljene optične povezave nad 1 gigabyte na sekundo - bit verjetno - in vzpostavljenih je bilo 40 medkrajevnih optičnih povezav, ki povezujejo podatkovna vozlišča javnih zavodov na področju raziskovanja. Potem je pa 16 vzgojno-izobraževalnih zavodov je prejelo 36 robotskih rok, ki bodo učencem omogočili pridobitev dodatnih znanj in veščin za poklicne prihodnosti. In pa zagotovljenih je bilo več kot 600 dodatnih najemnih oziroma oskrbovanih stanovanj na 12 lokacijah po celotni državi. Se pravi, ne moremo reči, da učinka torej investicijskega dela načrta za okrevanje in odpornost ni opaziti. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na reformni vidik, to je pač novost v izvajanju evropskih sredstev, novost tega mehanizma. Od skupno 36 načrtovanih ministrstva beležijo izvedbo 15 reformnih ukrepov, kar pomeni, da so bili od začetka izvajanja načrta sprejeti številni strateški dokumenti in pravni akti. Med drugimi so v veljavo stopili Zakon o spodbujanju investicij, Zakon o debirokratizaciji, Zakon o oskrbi z električno energijo, Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu in pa spremembe Stanovanjskega zakona. Sprejeti so bili strategija digitalne transformacije podjetij, načrt razvoja širokopasovnih omrežij in pa načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023 do 2027. Se pravi, to je pa ta drugi del, reformni del, ki je podlaga, da sploh smo prejeli kakršnakoli sredstva. In medtem ko Slovenija čaka na izplačilo tega tretjega zahtevka za plačilo iz mehanizma, Vlada intenzivno izvaja aktivnosti za uresničitev mejnikov petega in šestega obroka za nepovratna sredstva in pa tretjega in četrtega obroka za posojila. V ospredju ostajajo aktivnosti za izvedbo pokojninske, plačne in zdravstvene reforme. Potem na področju ukrepov za zeleni prehod pristojna ministrstva napore vlagajo prednostno v izvedbo ukrepov za spodbujanje obnovljivih virov energije in za krepitev odzivnosti v primeru podnebno pogojenih nesreč. Prav tako se okrepljeno izvajajo ukrepi za krepitev uporabe javnega potniškega prometa. Globoko v izvajanju je tudi vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno preobrazbo gospodarstva vključno z digitalizacijo podjetij in njihovo energetsko učinkovitostjo. Konec letošnjega in prihodnje leto bosta med drugim potekala tudi v luči zaključevanja projektov za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Kot nakazujejo tudi nedavne ugotovitve Evropskega računskega sodišča, ki je revidiralo izvajanje mehanizma ne v Sloveniji ampak na splošno v Evropi, se države članice soočamo z več ali manj podobnimi izzivi in ker je do konca izvajanja tega mehanizma ostalo, sta ostali v bistvu samo še dve leti, zato moramo, torej države moramo zaključiti svoje aktivnosti najkasneje do 31. avgusta 2026. Evropska komisija lahko zadnje zahtevke za izplačilo izplača najkasneje do 31. decembra 2026. Časa ni veliko, zato moramo te vse napore za izvedbo ukrepov še povečati. Dejstvo je, da se strategije in načrti zdaj izvajajo v drugačnih okoliščinah kot takrat, ko so bili napisani, zato je pomembno, da se njihovo izvajanje redno spremlja in po potrebi tudi prilagaja, da bi na koncu dosegli predvidene cilje. Nacionalni načrti so bili namreč spisani v času, ko smo bili sredi krize, ki jo je povzročila pandemija in ta pandemija oziroma ta kriza je še bolj jasno pokazala, katere so slabosti in izzivi posameznih držav članic. Takrat je bil odziv sicer hiter, časa za poglobljene razmisleke o tem, kam vlagati sredstev, katerih reform se prednostno lotiti, pa ni bilo na pretek. Da rečemo tako. In zato so načrti držav članic precej različni in uspešnost njihovih taktik in izvajanja bo pokazal čas. Je pa dejstvo, da vojna v Ukrajini in pa drugi geopolitični vplivi in podnebna kriza, ki smo jim priča sočasno sigurno ne olajšajo ali pa niso olajšali izvajanja teh ukrepov in dejstvo je, da živimo v izjemno nepredvidljivih časih. To povem zato, ker smo s kolegi z ministrstvi, smo tudi mi v procesu podrobnega pregleda izvajanja posameznih ukrepov. Vlada bo predvidoma začetek novembra obravnavala novo informacijo Urada za okrevanje in odpornost, ki namreč zbira predloge ministrstev glede nadaljevanja izvajanja ukrepov, za katere ocenjujejo, da jih zaradi objektivnih okoliščin ne morejo več izvesti na način, kot je bilo predvideno v izvedbenem sklepu Sveta Evropske komisije o potrditvi slovenskega načrta in tukaj imam v mislih tako vsebinski kot časovni vidik.

Časa je namreč, kot rečeno, omejeno in ministrstva morajo zdaj realno oceniti tveganja na vsak na svojem področju in predlagati kaj lahko kot vlada storimo za uspešno realizacijo in na podlagi zbranih informacij in predlogov ministrstev bo potem Vlada v prvem koraku opravila neformalne razgovore z Evropsko komisijo in če bomo skupaj ocenili, da je za optimizacijo uspešnega izvajanja načrta potrebna nova sprememba načrta, jo bo potem Vlada tudi uradno predlagala. Slovenija je, kot veste, ta načrt zaenkrat spremenila enkrat, ampak samo za primerjavo, sosednja Italija, ki velja za uspešnejšo državo glede izvajanja načrta, je po naših informacijah spremembo predlagala že štirikrat, Finska recimo trikrat. In seveda vzporedno s tem procesom, o katerem zdaj govorim, se bo Vlada pripravljala tudi na oddajo četrtega zahtevka za plačilo, ki ga načrtujemo spomladi prihodnje leto. Jaz bi tukaj še enkrat rada povedala, da je čeprav v tem kratkem poročilu, ki ga dobite, pa ki je bilo v bistvu tudi sooblikovano z vašimi sugestijami in predlogi, da je za tem res ogromno dela, posvetovanj, usklajevanj z raznimi deležniki tako na domači sceni kot na EU ravni in lahko rečem tukaj še v prisotnosti kolegov, da so prizadevanja vseh deležnikov, da bi načrtovane reforme in naložbe izvedli pravočasno, da so praviloma izjemna.

Tako, da reformni del načrta presega, reformni del tega načrta, presega prejšnjo, to, in na nek način tudi naslednje vlade. Gre za eno skupno politično rdečo nit in mi zdaj dejansko smo prešli v najbolj intenzivno, najbolj zahtevno fazo izvajanja tega instrumenta. Časa za izvedbo je malo, zato je to sodelovanje, o katerem v bistvu vsakič sproti govorim ali pa apeliram na njega, je ključno za skupen uspeh in zato ta moj apel ostaja tudi tokrat enak, računamo na vaše sodelovanje in pomoč in v bistvu tudi v skladu s tem smo tukaj, pred vami, v skladu s to dobro prakso, ki smo jo po moje pač vzpostavili v času, v tem času izvajanja, smo tukaj praktično cela ekipa iz vseh teh pomembnih resorjev, da bomo lahko čim bolj zadovoljivo odgovorili na vaša vprašanja.

Jaz bi se, kar se uvoda tiče, zdaj tukaj ustavila, smo dogovorjeni, da je to to, kar se uvoda tiče, da gremo raje na konkretna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa za uvodno besedo.

Moram se pridružiti temu, da dejansko mislim, da ta praksa, ki smo jo uvedli pri tem spremljanju načrta za okrevanje in odpornost, je zelo dobra in tudi se zahvaljujem danes že vnaprej, da ste se tako množično tudi odzvali iz ostalih ministrstev, kar je pomembno, da boste odgovorili na postavljena vprašanja, ki se tičejo posameznega resorja, ker samo vi lahko daste kompetentne odgovore, ki temeljijo dejansko na tistem, kar se na posameznem področju dogaja.

Želi mogoče besedo predstavnik Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost? (Ne.) Ne v tem trenutku. Želi besedo mogoče kateri od ostalih navzočih predstavnikov ministrstev oziroma predstavnic ministrstev? Če ne, potem bomo šli na razpravo, pa se potem boste oglašali glede na razpravo in na postavljena vprašanja.

Torej odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Kdo želi besedo? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Prav lep pozdrav tudi vsem predstavnikom Vlade. Me veseli, da ste se v takem številu udeležili te seje, najbrž tudi z mislijo, da lahko pričakujete veliko vprašanj.

Zdaj, jaz bom tako no, začeli ste zelo optimistično kar se tiče samega poročila, ampak, ko ga pa, ko pa to poročilo bereš, se mi pa kljub temu ne zdi tako optimistično, kot ga je gospa državna sekretarka v tem prvem delu predstavila. Dobro vemo, tudi v tej prvi predstavitvi, začetek ali pa rojstvo tega načrta je v letu 2020. Pripravila ga je prejšnja vlada, bila zelo kritizirana, se pravi z nastopom nove vlade zelo kritizirana, da je ta načrt neuresničljiv oziroma v velikih delih neuresničljiv, preoptimističen in tako naprej. Vi ste ga, kot ste rekli, enkrat popravili 2023, ampak očitno imate še vedno težave, kljub popravljenemu načrtu, ki naj bi bil lažje izvedljiv imate še vedno težave z izvedbenim delom tega načrta. Kot rečeno, naj bi se do 31. 8. 2026, se pravi to je manj kot dve leti imamo časa, da se pač Evropski komisiji oziroma da se pač vsa dokumentacija kar se tiče teh vlog odda. Mi smo pa glede na poročilo smo nekje na 30 oziroma tukaj, če smo, če smo čisto konkretni na 31 procentih. Se pravi, v manj kot dveh letih moramo oddelati še še večino posla.

Vi sami v načrtu, v načrtu priznavate, da imate kar pri določenih ciljih kar nekaj zamud oziroma konkretno pri 19 mejnikih. In imate za to slabi dve leti časa, da te zamude oziroma da to nadoknadite. Zdaj, jaz verjamem, da se trudite, da ekipa kot lahko tudi tukaj vidimo je močna, ampak kljub temu je pa velik del, če gledamo procentualno, še pred vami. S tega vidika sem malo skeptičen, da nam bo to dejansko uspelo in se bojim, da bomo, tako kot ste rekli, morali mogoče še enkrat popravljati ta načrt, ker očitno tudi ta vaš, vaša nova verzija ni v celoti izvedljiva.

Pa bi se dotaknil zdaj glede na to, da je bi rekel kar široka paleta predstavnikov različnih ministrstev, pa bi se dotaknil kar tega vašega poročila, kjer na deseti strani jasno navajate, kje imamo zamude, pa bi potem tudi prosil posamezne deležnike, da pokomentirajo te zamude. In če gledate tukaj pod 4. točko, se pravi, mejniki in cilji z izvedbenim rokom konec leta 2023 in v letu 2024 z identificiranimi daljšimi zamudami. Prvo, sprejetje akcijskega načrta upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu devet mesečna zamuda. Trajnostna prenova stavb 16-mesečna zamuda. Uveljavitev resolucije varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zelo pomembna tema, devet mesečna zamuda, uveljavitev Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja zamik v leto 2025 15-mesečna zamuda. Uveljavitev zakona o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa, zamik leto 2025 13-mesečna zamuda. Uveljavitev sprememb Zakona o urejanju trga dela 13-mesečna zamuda. Sprejem pokojninske zakonodaje. Vi ste prej v svoji predstavitvi omenili, da je nov predlog oziroma sprememba te pokojninske zakonodaje predstavljena javnosti. Jaz, iskreno povedano, bolj konkretne informacije sem šele prejšnji teden, ko smo imeli, ko smo imeli isto sejo Odbora za finance, kar se tiče tega osnutka, tega fiskalnega osnutka, tam sem jaz osebno pravzaprav nekaj več informacij dobil, kaj se, kaj se s to pokojninsko zakonodajo predvideva. Zdaj, kot vemo, je bil eden od pogojev, da bi mi še v letošnjem letu to pokojninsko zakonodajo sprejeli. Zdaj sicer razlagate, da kljub, kljub zamiku, ki naj bi bil nekje trimesečni, kot ste komunicirali v javnosti. Zdaj po zadnjih informacijah naj bi bil ta zamik še daljši, me zanima, kaj, kaj dejansko zdaj to pomeni. Vi ste sicer rekli, da ste poslali, da ste poslali neke predloge, ampak mogoče malo bolj konkreten komentar, kaj ste pravzaprav poslali, kaj, kaj je na pladnju, kar se tiče pokojninske zakonodaje. No, potem, če grem naprej, usposabljanje za krepitev digitalnih kompetenc, isto zamik v leto 2025, 18-mesečna zamuda. Zakonodaja na področju sistema javnih uslužbencev, zamik v letu v leto 2025, sedemmesečna zamuda. In uveljavitev preostalih dveh pravilnikov za izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, devetmesečna zamuda. Tako da jaz mislim, da sem naštel kar zelo raznolika področja, kjer zamujamo, pa bi prosil, pa bi prosil za začetek mogoče dejansko predstavnike vseh teh ministrstev, ki so, bom tako rekel, odgovorni za te zamude v končni fazi, a ne, malo pokomentirajo in ta optimizem, ki ga je imela državna sekretarka na začetku, dejansko, dejansko potrdijo. Ker kot rečeno, ko poročilo kot tako bereš, ne vem, če je toliko optimistično.

Toliko za začetek. Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati v tem trenutku? (Ne.) Če ne, potem bi jaz mogoče prosila, da res ministrstva, da, mislim, predstavniki ministrstev predstavite to, kar je dejansko zastavil vprašanje poslanec. Pa mogoče bi šli kar po vrstnem redu tako kot so tukaj mejniki in cilji pod točko 4 zapisani. Pa če se lahko kar javljate pa vsak naj posebej se predstavi za magnetogram.

Izvoli, gospod Židan.

Gospa predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Jaz imam mogoče v tem trenutku dve informaciji. Bilo je vprašanje, akcijski načrt upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu. Drži, pogajanja so trajala s komisijo bolj dolgo, kakor smo računali. Drži pa tudi, da smo v ponedeljek dobili dokument Evropske komisije, to je 7. oktobra, da smo usklajeni tudi medresorsko; gre za akcijski načrt. Tudi medresorsko usklajevanje je končano, tako da Vlada bo ta načrt sprejela v oktobru ali v začetku novembra. Tisto, kar pa je gospodarstvu bolj pomembno ob pomembnem dokumentu, je pa seveda, kako je denar na razpolago. Spoštovana predsednica, gospodarstvo je preko NOO-ja nujno potrebnega denarja bilo na razpolago 357,8 milijona evrov. Želim vas, spoštovane poslanke in poslanci, informirati, da za vsa načrtovana sredstva so razpisi že bili objavljeni in tisto, kar je zlasti pomembno, za 77,5 % planiranih sredstev, to je 277, so tudi že sklenjene pogodbe. Tako da realizacija pogodb, seveda razumete, bo trajala tam nekje do prve polovice leta 2026. Gospodarstvo tudi zaradi razmer na trgu v nekaterih primerih prosi tudi za kakšne časovne preložitve; mi tam, kjer je možno in razumno, temu tudi sledimo. Bolj podrobno pa, če boste želeli, pa lahko kasneje pojasnim. Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj v nadaljevanju je trajnostna prenova stavb, so štiri, pet ministrstev.

Kdo bi? Ja, izvoli. Predstavi se, prosim.

Hvala. Ja, en lep dober dan vsem!

(Klemen Košir, Urad za spodbujanje zelenega prehoda MOPE.)

Zdaj v bistvu glede ukrepa trajnostna prenova stavb v lasti ministrstev, kot ste sami ugotovili, gre za malo bolj, bom rekel, kompleksen ukrep, kjer, samo da pojasnim, smo mi pravzaprav v vlogi resorno pristojnega ministrstva, ki najprej pravzaprav projekte posameznih stavb izberemo. S tem ciljem, o katerem mi govorimo v tem trenutku, T24 je povezan v bistvu mejnik, predhodni mejnik, to je sama objava javnega povabila za stavbe. Ta predhodni del, se pravi izbor projektov, je bil izveden skladno pač s samim mejnikom in pa tudi časovno ustrezno. Na podlagi pač izbora teh projektov je Vlada s sklepom pravzaprav te stavbe tudi potrdila. Kar pomeni, da imamo pravzaprav nabor stavb, ki se bodo realizirali v nadaljevanju. Zdaj pa tukaj govorimo o zamudi cilja T24. T24 je pravzaprav vmesni cilj. Če si predstavljamo, načrt za okrevanje in odpornost je pač predvideval, da bomo do konca leta 2024 že imeli prenovljenih toliko in toliko kvadratur stavb v lasti ministrstev. In potem sledi še en končni cilj Q22-26. Tako da ja, glede na pač samo dinamiko izvajanja teh projektov po resorjih ta cilj konec leta 2024 ne bo dosežen, ni pa nobenih tveganj glede doseganja končnega cilja, se pravi končne kvadrature stavb, ki jih moramo narediti. Tako da smo se mi pravzaprav povezali z Ursom in Ministrstvom za finance, kjer v bistvu že s komisijo pogajamo pravzaprav ne samo zamik v bistvu tega mejnika, ampak pravzaprav tudi samo ukinitev. Se pravi, malo smo precenili dinamiko izvajanja energetske prenove, samo kvadraturo, zaradi česar bomo pač ta vmesni mejnik črtali, medtem ko končni cilj, ki ga pa predvideva novo, pa po naši oceni ni ogrožen. Hvala.

Hvala lepa.

Še kdo mogoče na to temo? (Da.) Izvolite.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

(Leon Behin, Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije.)

Mejnik resolucije o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Opravljena je tako razprava na odboru Državnega zbora kot tudi v Državnem svetu. Na oktobrski seji čez deset dni je predviden sprejem resolucije o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar pomeni, da bo pač resolucija tudi sprejeta. Do zamika same resolucije je pa prišlo zaradi tega, ker smo želeli vključiti vse izkušnje iz dveh največjih nesreč Kras 2022 in poplave 2023 in prenovili oceno tveganj v letu 2023 za naravne nesreče in zaradi tega seveda posodobitve in vsega ostalega, kar je bilo predhodno pripravljeno, prišlo do devetmesečne zamude. Zaradi same devetmesečne zamude mejnika ni ogroženo nobeno izplačilo oziroma vse ostale realizacije, ki je povezana s sprejemom tega mejnika.