Dober dan
Lep pozdrav vsem!
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!
Pričenjam 22. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas seveda še enkrat vse skupaj prav lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji člani odbora: gospod Predrag Baković se je opravičil, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, torej Gašper Ovnik nadomešča Teodorja Uraniča, Dušan Stojanovič nadomešča Nataša Ašič Bogovič in pa Andrej Hoivik nadomešča Danijela Krivca.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red s šestimi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku ni bil posredovan noben predlog za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem. Dovolite mi, da podam tudi en proceduralni predlog na začetku, preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda in sicer, da v skladu z že ustaljeno prakso iz preteklih let, 5. in 6. točko dnevnega reda, to sta letno poročilo Agencije za energijo za leto 2023 in pa poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2023, da to obravnavamo skupaj in sicer tako, da bi predstavnica predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga akta, nato besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Oba dokumenta je namreč pripravila oziroma je njun predlagatelj Agencija za energijo, vsebina teh poročil pa je v določenih segmentih povezana, zato je posledično za pričakovati, da se bo razprava poslank in poslancev dotikala dejansko obeh dokumentov. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) V kolikor ne, hvala lepa. Ugotavljam, da predlogu nihče ne nasprotuje, tako da bomo 5. in 6. točko obravnavali skupaj.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O CESTNINJENJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem 6. 9. 2024 posredovala Vlada. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 6. 9. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 10. 2024 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 5. 11. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS k 5., 49. in 51. členu, včeraj 4. 11. 2024 pa so bili vloženi tudi predlogi amandmajev za amandmaje odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k večjemu številu členov. Prejeli ste tudi pregled amandmajev z dne 5. 11. 2024, vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, DARS d. d., Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.
Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.
Se pravi državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, magister Andrej Rajh, izvolite.
Dober dan
Lep pozdrav vsem!
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!
Pričenjam 22. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas seveda še enkrat vse skupaj prav lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji člani odbora: gospod Predrag Baković se je opravičil, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, torej Gašper Ovnik nadomešča Teodorja Uraniča, Dušan Stojanovič nadomešča Nataša Ašič Bogovič in pa Andrej Hoivik nadomešča Danijela Krivca.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red s šestimi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku ni bil posredovan noben predlog za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem. Dovolite mi, da podam tudi en proceduralni predlog na začetku, preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda in sicer, da v skladu z že ustaljeno prakso iz preteklih let, 5. in 6. točko dnevnega reda, to sta letno poročilo Agencije za energijo za leto 2023 in pa poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2023, da to obravnavamo skupaj in sicer tako, da bi predstavnica predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga akta, nato besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Oba dokumenta je namreč pripravila oziroma je njun predlagatelj Agencija za energijo, vsebina teh poročil pa je v določenih segmentih povezana, zato je posledično za pričakovati, da se bo razprava poslank in poslancev dotikala dejansko obeh dokumentov. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) V kolikor ne, hvala lepa. Ugotavljam, da predlogu nihče ne nasprotuje, tako da bomo 5. in 6. točko obravnavali skupaj.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O CESTNINJENJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem 6. 9. 2024 posredovala Vlada. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 6. 9. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 10. 2024 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 5. 11. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS k 5., 49. in 51. členu, včeraj 4. 11. 2024 pa so bili vloženi tudi predlogi amandmajev za amandmaje odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k večjemu številu členov. Prejeli ste tudi pregled amandmajev z dne 5. 11. 2024, vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, DARS d. d., Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.
Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.
Se pravi državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, magister Andrej Rajh, izvolite.
Dober dan
Lep pozdrav vsem!
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!
Pričenjam 22. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas seveda še enkrat vse skupaj prav lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji člani odbora: gospod Predrag Baković se je opravičil, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, torej Gašper Ovnik nadomešča Teodorja Uraniča, Dušan Stojanovič nadomešča Nataša Avšič Bogovič in pa Andrej Hoivik nadomešča Danijela Krivca.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red s šestimi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku ni bil posredovan noben predlog za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem. Dovolite mi, da podam tudi en proceduralni predlog na začetku, preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda in sicer, da v skladu z že ustaljeno prakso iz preteklih let, 5. in 6. točko dnevnega reda, to sta letno poročilo Agencije za energijo za leto 2023 in pa poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2023, da to obravnavamo skupaj in sicer tako, da bi predstavnica predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga akta, nato besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Oba dokumenta je namreč pripravila oziroma je njun predlagatelj Agencija za energijo, vsebina teh poročil pa je v določenih segmentih povezana, zato je posledično za pričakovati, da se bo razprava poslank in poslancev dotikala dejansko obeh dokumentov. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) V kolikor ne, hvala lepa. Ugotavljam, da predlogu nihče ne nasprotuje, tako da bomo 5. in 6. točko obravnavali skupaj.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O CESTNINJENJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem 6. 9. 2024 posredovala Vlada. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 6. 9. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 10. 2024 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 5. 11. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS k 5., 49. in 51. členu, včeraj 4. 11. 2024 pa so bili vloženi tudi predlogi amandmajev za amandmaje odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k večjemu številu členov. Prejeli ste tudi pregled amandmajev z dne 5. 11. 2024, vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, DARS d. d., Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.
Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.
Se pravi državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, magister Andrej Rajh, izvolite.
Spoštovani podpredsednik odbora, cenjeni poslanke in poslanci!
Pred nami je Zakon o cestninjenju, ki ureja cestninjenje vozil do 3,5 tone največje dovoljene mase, za katere se cestnina plačuje glede na določen čas uporabe cestninske ceste, to v praksi pomeni za osebna vozila z vinjetami in cestninjenje vozil mase nad 3,5 tone, za katere se cestnina plačuje glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti. Torej, ta vozila imajo posebno kartico že sedaj in plačujejo cestnino po prevoženem kilometru.
Zakon zagotavlja tudi podlago za uvedbo določenih organizacijskih, funkcionalnih tehničnih metod, ki so potrebne za zagotavljanje interoperabilnosti cestninskega sistema, v Sloveniji s cestninskimi sistemi v Evropski uniji, vključno z opredelitvijo nadzornih pristojnosti pri izvajanju tega in drugih predpisov o cestninjenju. V okviru cestninjenja glede na prevoženo razdaljo, torej govorimo o vozilih na maso 3,5 tone, ki je bilo z letom 2018 urejeno, torej gre za tako imenovano cestninjenje v prostem prometnem toku, pomeni torej tudi sodobni sistem cestninjenja pri katerem več ni potrebno uveljavljanje ustavljanje na cestninskih postajah in je tudi usklajen z zakonodajo Evropske unije s tega področja. Predlog novega zakona je praktično v bistvu enak sedanjemu, razlogi za pripravo novega zakona o cestninjenju pa so predvsem v njegovi posodobitvi in boljši preglednosti, saj je bil zakon do sedaj zaradi prilagajanja tako tehničnemu napredku kot tudi spreminjajočim se zahtevam evropske zakonodaje večkrat spremenjen, dopolnjen in tako posledično tudi manj pregleden. S predlaganim zakonom o cestninjenju se torej uvajajo predvsem zakonske določbe, ki izhajajo iz direktive Evropske unije. Glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture in ena izmed bistvenih novosti direktiva, vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na emisije CO2, kar glede na dosedanjo ureditev pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede CO2, ki pomenijo tudi osnovo za določanje višine cestnine. S tem zakonom se tudi z omenjeno direktivo uvaja novosti za izboljšanje učinkovitosti elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku oziroma vzpostavlja se sistem, ki bo v večji meri upošteval vidik varovanja okolja oziroma negativen vpliv prometa na okolje. Poleg tega pa ureja tudi novo, z direktivo predpisana razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Opredeljuje se nova vrsta kratkotrajne elektronske vinjete, in sicer enodnevna vinjeta in prav tako zakon skladno z direktivo predpisuje razmerja cen vinjet med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Tudi zato v bistvu predloga amandmaja Poslanske skupine SDS v tem razmerju, ki predlaga nižjo ceno ne podpiramo.
Prav tako zakon omogoča, torej vzpostavlja okvir, pravni okvir za preureditev veljavnosti elektronske vinjete, ta možnost je bila sicer že zdaj urejena v splošnem aktu upravljavca cestninskih cest, ki jo je pa žal moral zaradi zahteve informacijskega pooblaščenca umakniti. Torej v bistvu ta aplikacija, ki je bila nekaj časa na voljo ni bila skladna z določbami ali pa torej z zahtevami informacijskega pooblaščenca, zato je ta zakon na novo opredeljuje, omejuje in v bistvu vzpostavlja zakonske osnove, da bodo lahko tudi vsi uporabniki, torej ker to gre v bistvu za eno zadevo, ki je v interesu vsakega imetnika vinjete, da lahko na en enostaven način preveri veljavnost svoje vinjete. Prav tako se na novo definira postopanje prekrškovnega organa v primerih, ko je cestninski prekršek storjen z motornim vozilom, registriranim v drugih državah članicah Evropske unije oziroma evropskega gospodarskega področja. Gre za določbe, s katerimi se uveljavlja poenostavljen, na ravni Evropske unije unificiran postopek pridobivanja podatkov o lastništvu motornih vozil. S tem se vzpostavlja večja učinkovitost na področju vodenja prekrškovnih postopkov in ukrepanja zoper tuje kršitelje, ki zaradi odhoda v tujino niso obravnavani na kraju storitve prekrška. Predlagamo pač, da da odbor po opravljeni razpravi oziroma če bodo kakšna vprašanja bomo na njih odgovorili. In seveda predlagamo tudi, da podprete zakon. Hvala lepa.
Spoštovani podpredsednik odbora, cenjeni poslanke in poslanci!
Pred nami je Zakon o cestninjenju, ki ureja cestninjenje vozil do 3,5 tone največje dovoljene mase, za katere se cestnina plačuje glede na določen čas uporabe cestninske ceste, to v praksi pomeni za osebna vozila z vinjetami in cestninjenje vozil mase nad 3,5 tone, za katere se cestnina plačuje glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti. Torej, ta vozila imajo posebno kartico že sedaj in plačujejo cestnino po prevoženem kilometru.
Zakon zagotavlja tudi podlago za uvedbo določenih organizacijskih, funkcionalnih tehničnih metod, ki so potrebne za zagotavljanje interoperabilnosti cestninskega sistema, v Sloveniji s cestninskimi sistemi v Evropski uniji, vključno z opredelitvijo nadzornih pristojnosti pri izvajanju tega in drugih predpisov o cestninjenju. V okviru cestninjenja glede na prevoženo razdaljo, torej govorimo o vozilih na maso 3,5 tone, ki je bilo z letom 2018 urejeno, torej gre za tako imenovano cestninjenje v prostem prometnem toku, pomeni torej tudi sodobni sistem cestninjenja pri katerem več ni potrebno uveljavljanje ustavljanje na cestninskih postajah in je tudi usklajen z zakonodajo Evropske unije s tega področja. Predlog novega zakona je praktično v bistvu enak sedanjemu, razlogi za pripravo novega zakona o cestninjenju pa so predvsem v njegovi posodobitvi in boljši preglednosti, saj je bil zakon do sedaj zaradi prilagajanja tako tehničnemu napredku kot tudi spreminjajočim se zahtevam evropske zakonodaje večkrat spremenjen, dopolnjen in tako posledično tudi manj pregleden. S predlaganim zakonom o cestninjenju se torej uvajajo predvsem zakonske določbe, ki izhajajo iz direktive Evropske unije. Glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture in ena izmed bistvenih novosti direktiva, vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na emisije CO2, kar glede na dosedanjo ureditev pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede CO2, ki pomenijo tudi osnovo za določanje višine cestnine. S tem zakonom se tudi z omenjeno direktivo uvaja novosti za izboljšanje učinkovitosti elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku oziroma vzpostavlja se sistem, ki bo v večji meri upošteval vidik varovanja okolja oziroma negativen vpliv prometa na okolje. Poleg tega pa ureja tudi novo, z direktivo predpisana razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Opredeljuje se nova vrsta kratkotrajne elektronske vinjete, in sicer enodnevna vinjeta in prav tako zakon skladno z direktivo predpisuje razmerja cen vinjet med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Tudi zato v bistvu predloga amandmaja Poslanske skupine SDS v tem razmerju, ki predlaga nižjo ceno ne podpiramo.
Prav tako zakon omogoča, torej vzpostavlja okvir, pravni okvir za preureditev veljavnosti elektronske vinjete, ta možnost je bila sicer že zdaj urejena v splošnem aktu upravljavca cestninskih cest, ki jo je pa žal moral zaradi zahteve informacijskega pooblaščenca umakniti. Torej v bistvu ta aplikacija, ki je bila nekaj časa na voljo ni bila skladna z določbami ali pa torej z zahtevami informacijskega pooblaščenca, zato je ta zakon na novo opredeljuje, omejuje in v bistvu vzpostavlja zakonske osnove, da bodo lahko tudi vsi uporabniki, torej ker to gre v bistvu za eno zadevo, ki je v interesu vsakega imetnika vinjete, da lahko na en enostaven način preveri veljavnost svoje vinjete. Prav tako se na novo definira postopanje prekrškovnega organa v primerih, ko je cestninski prekršek storjen z motornim vozilom, registriranim v drugih državah članicah Evropske unije oziroma evropskega gospodarskega področja. Gre za določbe, s katerimi se uveljavlja poenostavljen, na ravni Evropske unije unificiran postopek pridobivanja podatkov o lastništvu motornih vozil. S tem se vzpostavlja večja učinkovitost na področju vodenja prekrškovnih postopkov in ukrepanja zoper tuje kršitelje, ki zaradi odhoda v tujino niso obravnavani na kraju storitve prekrška. Predlagamo pač, da da odbor po opravljeni razpravi oziroma če bodo kakšna vprašanja bomo na njih odgovorili. In seveda predlagamo tudi, da podprete zakon. Hvala lepa.
Spoštovani podpredsednik odbora, cenjeni poslanke in poslanci!
Pred nami je Zakon o cestninjenju, ki ureja cestninjenje vozil do 3,5 tone največje dovoljene mase, za katere se cestnina plačuje glede na določen čas uporabe cestninske ceste, to v praksi pomeni za osebna vozila z vinjetami in cestninjenje vozil mase nad 3,5 tone, za katere se cestnina plačuje glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti. Torej, ta vozila imajo posebno kartico že sedaj in plačujejo cestnino po prevoženem kilometru.
Zakon zagotavlja tudi podlago za uvedbo določenih organizacijskih, funkcionalnih tehničnih metod, ki so potrebne za zagotavljanje interoperabilnosti cestninskega sistema, v Sloveniji s cestninskimi sistemi v Evropski uniji, vključno z opredelitvijo nadzornih pristojnosti pri izvajanju tega in drugih predpisov o cestninjenju. V okviru cestninjenja glede na prevoženo razdaljo, torej govorimo o vozilih na maso 3,5 tone, ki je bilo z letom 2018 urejeno, torej gre za tako imenovano cestninjenje v prostem prometnem toku, pomeni torej tudi sodobni sistem cestninjenja pri katerem več ni potrebno uveljavljanje ustavljanje na cestninskih postajah in je tudi usklajen z zakonodajo Evropske unije s tega področja. Predlog novega zakona je praktično v bistvu enak sedanjemu, razlogi za pripravo novega zakona o cestninjenju pa so predvsem v njegovi posodobitvi in boljši preglednosti, saj je bil zakon do sedaj zaradi prilagajanja tako tehničnemu napredku kot tudi spreminjajočim se zahtevam evropske zakonodaje večkrat spremenjen, dopolnjen in tako posledično tudi manj pregleden. S predlaganim zakonom o cestninjenju se torej uvajajo predvsem zakonske določbe, ki izhajajo iz direktive Evropske unije. Glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture in ena izmed bistvenih novosti direktiva, vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na emisije CO2, kar glede na dosedanjo ureditev pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede CO2, ki pomenijo tudi osnovo za določanje višine cestnine. S tem zakonom se tudi z omenjeno direktivo uvaja novosti za izboljšanje učinkovitosti elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku oziroma vzpostavlja se sistem, ki bo v večji meri upošteval vidik varovanja okolja oziroma negativen vpliv prometa na okolje. Poleg tega pa ureja tudi novo, z direktivo predpisana razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Opredeljuje se nova vrsta kratkotrajne elektronske vinjete, in sicer enodnevna vinjeta in prav tako zakon skladno z direktivo predpisuje razmerja cen vinjet med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Tudi zato v bistvu predloga amandmaja Poslanske skupine SDS v tem razmerju, ki predlaga nižjo ceno ne podpiramo.
Prav tako zakon omogoča, torej vzpostavlja okvir, pravni okvir za preureditev veljavnosti elektronske vinjete, ta možnost je bila sicer že zdaj urejena v splošnem aktu upravljavca cestninskih cest, ki jo je pa žal moral zaradi zahteve informacijskega pooblaščenca umakniti. Torej v bistvu ta aplikacija, ki je bila nekaj časa na voljo ni bila skladna z določbami ali pa torej z zahtevami informacijskega pooblaščenca, zato je ta zakon na novo opredeljuje, omejuje in v bistvu vzpostavlja zakonske osnove, da bodo lahko tudi vsi uporabniki, torej ker to gre v bistvu za eno zadevo, ki je v interesu vsakega imetnika vinjete, da lahko na en enostaven način preveri veljavnost svoje vinjete. Prav tako se na novo definira postopanje prekrškovnega organa v primerih, ko je cestninski prekršek storjen z motornim vozilom, registriranim v drugih državah članicah Evropske unije oziroma evropskega gospodarskega področja. Gre za določbe, s katerimi se uveljavlja poenostavljen, na ravni Evropske unije unificiran postopek pridobivanja podatkov o lastništvu motornih vozil. S tem se vzpostavlja večja učinkovitost na področju vodenja prekrškovnih postopkov in ukrepanja zoper tuje kršitelje, ki zaradi odhoda v tujino niso obravnavani na kraju storitve prekrška. Predlagamo pač, da da odbor po opravljeni razpravi oziroma če bodo kakšna vprašanja bomo na njih odgovorili. In seveda predlagamo tudi, da podprete zakon. Hvala lepa.
Hvala lepa.
Želi morda k uvodni obrazložitvi še kaj dodati, predstavnik Darsa? (Ne.) Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)
Gospa magistra Saša Bricelj Podgornik, izvolite.
MAG. SAŠA BRICELJ PODGORNIK (ZPS DZ): Hvala lepa za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih nalog in smo podali pisno mnenje. Pripombe smo navedli k posameznim členom. Vloženi predlogi za amandmaje upoštevajo te pripombe oziroma so v zvezi z nekaterimi rešitvami naknadno predložena tudi dodatna pojasnila oziroma obrazložitve. Hvala.
Hvala lepa.
Želi morda k uvodni obrazložitvi še kaj dodati, predstavnik Darsa? (Ne.) Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)
Gospa magistra Saša Bricelj Podgornik, izvolite.
MAG. SAŠA BRICELJ PODGORNIK (ZPS DZ): Hvala lepa za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih nalog in smo podali pisno mnenje. Pripombe smo navedli k posameznim členom. Vloženi predlogi za amandmaje upoštevajo te pripombe oziroma so v zvezi z nekaterimi rešitvami naknadno predložena tudi dodatna pojasnila oziroma obrazložitve. Hvala.
Hvala lepa.
Želi morda k uvodni obrazložitvi še kaj dodati, predstavnik Darsa? (Ne.) Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)
Hvala lepa.
Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? (Da.)
Torej, gospod Leopold Pogačar, izvolite.