Dober dan

Lep pozdrav vsem!

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Pričenjam 22. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas seveda še enkrat vse skupaj prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji člani odbora: gospod Predrag Baković se je opravičil, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, torej Gašper Ovnik nadomešča Teodorja Uraniča, Dušan Stojanovič nadomešča Nataša Ašič Bogovič in pa Andrej Hoivik nadomešča Danijela Krivca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red s šestimi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku ni bil posredovan noben predlog za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem. Dovolite mi, da podam tudi en proceduralni predlog na začetku, preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda in sicer, da v skladu z že ustaljeno prakso iz preteklih let, 5. in 6. točko dnevnega reda, to sta letno poročilo Agencije za energijo za leto 2023 in pa poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2023, da to obravnavamo skupaj in sicer tako, da bi predstavnica predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga akta, nato besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Oba dokumenta je namreč pripravila oziroma je njun predlagatelj Agencija za energijo, vsebina teh poročil pa je v določenih segmentih povezana, zato je posledično za pričakovati, da se bo razprava poslank in poslancev dotikala dejansko obeh dokumentov. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) V kolikor ne, hvala lepa. Ugotavljam, da predlogu nihče ne nasprotuje, tako da bomo 5. in 6. točko obravnavali skupaj.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O CESTNINJENJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem 6. 9. 2024 posredovala Vlada. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 6. 9. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 10. 2024 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 5. 11. 2024. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS k 5., 49. in 51. členu, včeraj 4. 11. 2024 pa so bili vloženi tudi predlogi amandmajev za amandmaje odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k večjemu številu členov. Prejeli ste tudi pregled amandmajev z dne 5. 11. 2024, vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, DARS d. d., Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Se pravi državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, magister Andrej Rajh, izvolite.

Spoštovani podpredsednik odbora, cenjeni poslanke in poslanci!

Pred nami je Zakon o cestninjenju, ki ureja cestninjenje vozil do 3,5 tone največje dovoljene mase, za katere se cestnina plačuje glede na določen čas uporabe cestninske ceste, to v praksi pomeni za osebna vozila z vinjetami in cestninjenje vozil mase nad 3,5 tone, za katere se cestnina plačuje glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti. Torej, ta vozila imajo posebno kartico že sedaj in plačujejo cestnino po prevoženem kilometru.

Zakon zagotavlja tudi podlago za uvedbo določenih organizacijskih, funkcionalnih tehničnih metod, ki so potrebne za zagotavljanje interoperabilnosti cestninskega sistema, v Sloveniji s cestninskimi sistemi v Evropski uniji, vključno z opredelitvijo nadzornih pristojnosti pri izvajanju tega in drugih predpisov o cestninjenju. V okviru cestninjenja glede na prevoženo razdaljo, torej govorimo o vozilih na maso 3,5 tone, ki je bilo z letom 2018 urejeno, torej gre za tako imenovano cestninjenje v prostem prometnem toku, pomeni torej tudi sodobni sistem cestninjenja pri katerem več ni potrebno uveljavljanje ustavljanje na cestninskih postajah in je tudi usklajen z zakonodajo Evropske unije s tega področja. Predlog novega zakona je praktično v bistvu enak sedanjemu, razlogi za pripravo novega zakona o cestninjenju pa so predvsem v njegovi posodobitvi in boljši preglednosti, saj je bil zakon do sedaj zaradi prilagajanja tako tehničnemu napredku kot tudi spreminjajočim se zahtevam evropske zakonodaje večkrat spremenjen, dopolnjen in tako posledično tudi manj pregleden. S predlaganim zakonom o cestninjenju se torej uvajajo predvsem zakonske določbe, ki izhajajo iz direktive Evropske unije. Glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture in ena izmed bistvenih novosti direktiva, vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na emisije CO2, kar glede na dosedanjo ureditev pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede CO2, ki pomenijo tudi osnovo za določanje višine cestnine. S tem zakonom se tudi z omenjeno direktivo uvaja novosti za izboljšanje učinkovitosti elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku oziroma vzpostavlja se sistem, ki bo v večji meri upošteval vidik varovanja okolja oziroma negativen vpliv prometa na okolje. Poleg tega pa ureja tudi novo, z direktivo predpisana razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Opredeljuje se nova vrsta kratkotrajne elektronske vinjete, in sicer enodnevna vinjeta in prav tako zakon skladno z direktivo predpisuje razmerja cen vinjet med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Tudi zato v bistvu predloga amandmaja Poslanske skupine SDS v tem razmerju, ki predlaga nižjo ceno ne podpiramo.

Prav tako zakon omogoča, torej vzpostavlja okvir, pravni okvir za preureditev veljavnosti elektronske vinjete, ta možnost je bila sicer že zdaj urejena v splošnem aktu upravljavca cestninskih cest, ki jo je pa žal moral zaradi zahteve informacijskega pooblaščenca umakniti. Torej v bistvu ta aplikacija, ki je bila nekaj časa na voljo ni bila skladna z določbami ali pa torej z zahtevami informacijskega pooblaščenca, zato je ta zakon na novo opredeljuje, omejuje in v bistvu vzpostavlja zakonske osnove, da bodo lahko tudi vsi uporabniki, torej ker to gre v bistvu za eno zadevo, ki je v interesu vsakega imetnika vinjete, da lahko na en enostaven način preveri veljavnost svoje vinjete. Prav tako se na novo definira postopanje prekrškovnega organa v primerih, ko je cestninski prekršek storjen z motornim vozilom, registriranim v drugih državah članicah Evropske unije oziroma evropskega gospodarskega področja. Gre za določbe, s katerimi se uveljavlja poenostavljen, na ravni Evropske unije unificiran postopek pridobivanja podatkov o lastništvu motornih vozil. S tem se vzpostavlja večja učinkovitost na področju vodenja prekrškovnih postopkov in ukrepanja zoper tuje kršitelje, ki zaradi odhoda v tujino niso obravnavani na kraju storitve prekrška. Predlagamo pač, da da odbor po opravljeni razpravi oziroma če bodo kakšna vprašanja bomo na njih odgovorili. In seveda predlagamo tudi, da podprete zakon. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi morda k uvodni obrazložitvi še kaj dodati, predstavnik Darsa? (Ne.) Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa magistra Saša Bricelj Podgornik, izvolite.

MAG. SAŠA BRICELJ PODGORNIK (ZPS DZ): Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih nalog in smo podali pisno mnenje. Pripombe smo navedli k posameznim členom. Vloženi predlogi za amandmaje upoštevajo te pripombe oziroma so v zvezi z nekaterimi rešitvami naknadno predložena tudi dodatna pojasnila oziroma obrazložitve. Hvala.

Hvala lepa.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? (Da.)

Torej, gospod Leopold Pogačar, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Poslanke in poslanci in ostali prisotni, lep pozdrav!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona. Obenem pa izpostavlja določeno vprašanje v zvezi z nekaterimi predvidenimi rešitvami in ureditvijo sistema nadzora nad plačevanjem cestnine. Glede na ureditev po kateri opravljajo nadzor nad vinjetnim sistemom cestninjenja DARS in policija ter FURS, nadzor nad plačevanjem cestnine v primeru tovornih vozil pa je DARS, se komisija sprašuje o razlogih za tako razlikovanje oziroma zakaj policija ne opravlja tudi cestninskega nadzora nad vozniki tovornih vozil? Ker policija že izvaja različne vrste nadzora nad tovornimi vozili bi bilo mogoče smiselno, da ima v okviru teh nadzorov tudi pristojnost ugotavljanja plačila cestnine in morebitnega izrekanja glob. Pri tem komisija poudarja, da v dobi digitalizacije ni razlogov da policija ne bi zmogla izvajati cestninskega nadzora nad tovornimi vozili, pri čemer tak nadzor ne zahteva kadrovske okrepitve policije, ampak le ustrezen informacijski sistem. V zvezi z uvajanjem enodnevne elektronske vinjete komisija opozarja na trajanje njene veljavnosti, saj je razlika, ali velja 24 ur od njenega nakupa ali le v dnevu njenega nakupa. V zadnjem primeru to pomeni, da lahko elektronska vinjeta dejansko velja le nekaj ur ali še manj, če je kupljena proti koncu dneva, na primer ob 22. uri. Glede na to, da zakon o nalogah in pooblastilih policije pod določenimi pogoji omogoča pooblaščeni uradni osebi, da lahko uporabi tuje prevozno sredstvo komisija opozarja, da je lastnik vozila, ki nima veljavne elektronske vinjete, vendar bi ga uradna oseba pri opravljanju uradnih nalog uporabila na avtocesti, da je taka oseba v prekršku in zato bi moral v prekrškovnem postopku sam dokazovati svojo nedolžnost oziroma da ni storil prekrška. Da bi se izognili tovrstnim situacijam, komisija predlaga, da bi zakon uredil tudi take primere in zagotovil, da se lastnikom vozil v takih primerih avtomatično izbriše prekršek oziroma da se ne sprožijo ustrezni postopki oziroma da bi policija o tem sama obvestila DARS. Glede na to, da posamezni cestninski zavezanci uporabljajo cestninsko cesto več mesecev brez veljavne vinjete, pri tem pa nadzorni sistem ne zazna prekrška, se je komisija spraševala tudi z vidika enake obravnave cestninskih zavezancev o učinkovitosti delovanja nadzornega sistema. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi pregleda amandmajev z dne 5. 11. 2024.

Odboru predlagam, da po opravljeni razpravi najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) V kolikor ne, hvala lepa.

Glede na to, da ima predlog zakona 82 členov vloženih oziroma predlaganih pa je tudi večje število amandmajev, bom odpiral razpravo po vrsti samo k tistim členom, h katerim so vloženi amandmaji. Če pa bo kdo želel razpravljati tudi o členih, h katerim amandmaji niso vloženi, pa naj me o tem sproti opozori, ko bomo prišli do takega člena.

V razpravo dajem 1. člen in predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in glasujemo o vloženem amandmaju.

Glasujemo. Ali to dela? / medsebojni pogovor, tehnične težave/ Se opravičujem, nekaj ni delovalo. Ponavljamo glasovanje o vloženem amandmaju kot predlogu za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu.

Glasujemo. Navzočih je 13 članov in članic odbora, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 2. člen in predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) V kolikor ne, zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 8 članic in članov, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 5. člen in vložen amandma Poslanske skupine SDS ter predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Černač, izvolite.

Hvala.

Lep pozdrav vsem!

S tem členom se uvaja možnost cestninjenja tudi posameznih predorov in mostov, predornine in mostnine naj bi se uvedle. Menimo, da to ni potrebno, in zaradi tega predlagamo, da se te določbe, ki omogočajo tako dodatno cestninjenje, črtajo. Zaradi tega predlagamo, da se ta člen glasi: "… samo cestnina za cestninske ceste vključuje tudi uporabo cestnih objektov na njih." Menimo, da Slovenija tega ne potrebuje in da po nepotrebnem razburjamo in vznemirjamo javnost s tako določbo, ki nekoč v prihodnosti lahko omogoča uvedbo mostnin in predornin.

Pri tem členu bi pa prosil še za eno pojasnilo s strani ministrstva. Glede na pobude, ki so bile posredovane na obalnem območju v preteklosti, predvsem pa v zadnjem letu dni, kjer so se na območju Mestne občine Koper vse politične skupine, ki so zastopane v mestnem svetu, poenotile in podprle predloge različnih političnih strank o tem, da je potrebno nekaj narediti na tej obalni cesti in da je potrebno to cesto, ki zdaj ni prevozna med Škofijami in do predora Markovec, če ni vinjete, nekako okarakterizirati kot mestno obvoznico in omogočiti, da ne bodo ti prometni tokovi se množično dogajali preko vasi v okolici. To postaja vedno bolj obremenjujoče, še posebej ob tem povečevanju prometa. In ne vidimo nekega argumentiranega razloga, da se temu predlogu ne bi ugodilo. Moram tudi povedati, da na obali ima vladajoča koalicija večinsko podporo tudi iz tega razloga, da so vas ljudje volili tako, predvsem Svobodo in ostale stranke, ki zdaj delujete v koaliciji, bi bilo do njih odgovorno in pošteno, da ta pričakovanja tudi uresničite. In me zanima s strani gospoda Rajha odgovor, kdaj boste to naredili?

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati, da bo lahko potem…

V kolikor ne, dam besedo državnemu sekretarju za odgovor.

Torej glede amandmaja, ki govori, da se torej cestnina za cestninske tudi uporabo cestnih objektov na njih. To je zadeva v bistvu usklajena z dikcijo direktive. V praksi v Sloveniji to pomeni pač, imamo en predor, za katerega se plačuje cestnina, gre za Karavanke. In tudi zakon določa, da se cestnina zaračunava za objekte, ki jih izključno s sklepom potrdi Vlada. Torej, da bi, da bi se kar na avtocesti ali pa kje drugje take zadeve uvajale, mislim, da je tak strah neupravičen, zato tega amandmaja ne podpiramo.

Kar se tiče bom rekel pobud, ki, ne samo letos, v bistvu šest, sedem, osem let se že pojavljajo v medijih, vsakokratno ministrstvo, vsakokratna vlada je večkrat zadeve jasno pojasnila. Ve se kaj je pristojnost občine, mestnega sveta, ve se kaj je pristojnost države, ministrstva. Tu so pristojnosti jasno razmejene. Vsakokratna vlada je odgovorna za to, da družbe v državni lasti poslujejo zakonito, finančno vzdržno in tudi naša Vlada temu sledi. Naši ukrepi, naše odločitve verjetno v tem pogledu niso všečne, so pa odgovorne in za njimi stojimo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še interes za razpravo? (Da.)

Gospod Černač, izvolite.