Spoštovani, spoštovane članice in člani, spoštovani gostje oziroma vabljeni, vse lepo pozdravljam, in sicer pričenjam 53. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti naslednja članica, to je gospa Suzana Lep Šimenko in da na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje Branko Zlobko namesto Jerneja Žnidaršiča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRORAČUNA SLOVENIJ ZA LETO 2026.

Odbor bo predlog proračuna za leto 2026 obravnaval na podlagi 158. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do vloženih amandmajev in sprejme svoje amandmaje ter pripravi poročilo, ki ga pošlje predsednici Državnega zbora.

Vabljeni na sejo so bili: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Sodni svet, od koder pa so se opravičili.

Poleg proračunskih dokumentov ste kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda prejeli vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev ter mnenja zainteresiranih delovnih teles. Prejeli ste tudi mnenje Sodnega sveta, Državne volilne komisije, oceno Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Odbor bo najprej razpravljal o predlogu proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval posamezno vložene amandmaje. Predlagam, da predstavnica Vlade, državna sekretarka magistra Saša Jazbec poda uvodno predstavitev k proračunskemu predlogu.

Postopkovno? Izvolite, Gladek, imate postopkovno.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Poglejte, pred nami je obravnava zelo pomembnega dokumenta, se pravi proračuna za leto 2026. Skrbnik oziroma prvi odgovorni za pripravo proračuna je minister za finance. In z vsem dolžnim spoštovanjem do gospe sekretarke Jazbečeve jaz mislim, da bi moral biti minister danes na tej seji prisoten, ker kot sem rekel, on je odgovoren za pripravo tega oziroma za končno verzijo tega proračuna. Tako da jaz predlagam, da se zagotovi, da se zagotovi prisotnost ministra oziroma da se seja prekine, dokler se nam ne pridruži minister. Toliko, hvala.

Hvala lepa za to postopkovno. Obveščam vas, da je bil, da je bil minister opravičen, ker je v tujini, kolikor vem, je v Ameriki. In v našem postopkov..., poslovniku je, da v kolikor je minister zadržan zaradi obveznosti, ki jih ima v zunanjih inštitucijah, da ga v tem primeru nadomešča državna sekretarka. Tako da mislim, da so izpolnjeni vsi pogoji, da lahko nadaljujemo z obravnavo tega proračuna. Hvala lepa.

Gospa državna sekretarka, imate besedo.

Spoštovana. Lepo pozdravljeni, hvala lepa za besedo.

Ja, jaz bi samo potrdila oziroma bi opravičila ministra; Minister je na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki je pač prav v tem obdobju. Se bo pa pač vsekakor udeležil obravnave proračuna leta, torej za leto, za leto 2025 kot tudi seje Odbora za finance, ko bo obravnavana torej strukturni, srednjeročni strukturno-fiskalni načrt. Tako da hvala za razumevanje.

Torej pred vami je predlog državnega proračuna za leto 2026, to je predlog, ki ga je Vlada pripravila prvič, ker imamo prakso dveh enoletnih proračunov in kar seveda pomeni, da ga bo naslednjo jesen, prihodnjo jesen pripravila ponovno. Tokrat je predlog, prihodnje leto bodo pa to spremembe proračuna. Leto 2026 je tisto zunanje leto, je bolj oddaljeno, zato je, zato bomo, zato bo, kot rečeno, pripravljen še enkrat. Namreč zdaj živimo v časih, bomo rekli kar izjemnih negotovosti, velikih tveganj in ne glede na to, da se priprave proračuna lotevamo z veliko natančnostjo in ob upoštevanju makroekonomskih izhodišč, ki jih pripravi Urad za makroekonomske analize in raziskavo, se enostavno stvari dogajajo, vrtijo tako hitro, da je pač nemogoče zajeti v predlogu enega tako velikega akta, kot je državni proračun, vse, kar se bo še zgodilo v bistvu leta 2026. Tako, kot rečeno, v skladu z ustaljeno prakso je vhodni podatek pri pripravi državnega proračuna jesenska napoved Umarja. Glede na to, da so se v drugih delovnih telesih že pojavile razprave oziroma vprašanja na temo, koliko smo upoštevali vidik previdnosti glede na vse, kar se dogaja okrog nas, jaz že zdaj na začetku poudarjam, seveda bo natančneje povedala direktorica Umarja, da Umar v svojih projekcijah pripravi različne scenarije in potem določi tistega najbolj verjetnega, ki je v skladu z našo javno finančno zakonodajo, kar je tudi v skladu z načelom previdnosti, ki velja za celotno Evropsko unijo, da je potem to tisti scenarij, ki ga Vlada vzame za napovedovanje predvsem prihodkovne strani. In to je ravno namen, da se Vlada ne odloča sama, da si sama ne postavlja nekih projekcij prihodnjih makroekonomskih dogodkov in za to pač uporabi neodvisen inštitut.

Potem druga, se pravi, druge spremenljivke, ki smo jih vzeli pri pripravi tega proračuna, so seveda poleg te jesenske napovedi ocena realizacije letošnjega leta tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, kot pač tisto neko osnovo predvsem za zakonske obveznosti in pa zakonske spremembe, ki so se zgodile. Torej, v predlogu tega proračuna za leto 2026 načrtujemo 15,9 milijard prihodkov. Ključne spremenljivke so, se pravi najvišja prihodkovna postavka je davek na dodano vrednost; v skladu z oceno letošnje realizacije in v skladu z makroekonomskimi napovedmi smo ga napovedali. Potem je dohodnina, dohodnina ostaja na visokih, bomo rekli, na rekordnih ravneh. Predvsem zato, ker imamo v tej državi polno zaposlenost praktično in ker tudi jesenska napoved še naprej kaže, da se bo ta stopnja še rahlo poviševala, in zato v bistvu so prihodki iz naslova dohodnine ocenjeni ob tej predpostavki. Potem je tudi davek od dohodkov pravnih oseb, ki kaže rast. Davek od dohodkov pravnih oseb je bil z letošnjim letom začasno interventno zvišan za tri odstotne točke in smo pripravili projekcije na podlagi tega. Potem je pa še v bistvu ena velika prihodkovna postavka, so pa EU sredstva. V letih 2025 in 2026 bo v polnem obsegu tekel večletni finančni okvir 2021-2027, prav tako bosta to tudi zadnji leti, ko se bo izvajal načrt za okrevanje in odpornost, zato so pri tem upoštevani tudi ti prihodkovni viri. Mogoče ste zastrigli, ko ste se pripravljali na to sejo, ko ste videli davek na premoženje. Davek na premoženje se ocenjuje v višini 90 milijonov evrov. To ni davek na premoženje kot tak, ampak je pač pod to postavko davek na bilančno vsoto bank, ki je uzakonjena in v 2025 in 2026 je torej tudi ta začasni petletni davek, ki se bo plačeval po stopnji 0,2 odstotka od te osnove. Ostale kategorije prihodkov so relativno, bom rekla, nespremenjene oziroma sledijo eni logiki, eni časovni logiki. Pri tem je mogoče edino take spremembe, ki so, kot smo gledali, vrednost C02 kuponov, C02 takse. Tako da tukaj so mogoče neke spremembe, o katerih boste mogoče še kaj več vprašali.

Če gremo počasi na odhodkovno stran. Torej, pričakuje se 17,1 milijarde odhodkov. Vsebinsko gledano se največji delež namenja izobraževanju in športu, potem politika, izobraževanje in šport, socialna varnost in pokojninsko varstvo. Od teh velikih stvari, ki jih želim omeniti, torej so stroški dela. Tukaj je upoštevana plačna reforma, se pravi sklenjen dogovor glede teh učinkov prenove plačnega sistema. Potem imamo relativno, potem imamo transferje posameznikom in gospodinjstvom, kjer smo tudi upoštevali trenutno stanje prejemnikov v projekcijo iz UMAR napovedi in pa uskladitev zakonsko s tem povezano. Potem plačila obresti. Zdaj počasi naraščajo. Ker smo torej zadolženi z obveznicami s fiksno obrestno mero se v velikem delu da oceniti, koliko bo plačilo obresti v 2026, natančno pa seveda ne. In pa opozorila bi še na dva transfera v torej pokojninsko in zdravstveno blagajno. Transfer v ZPIZ je ne glede na polno zaposlenost vsako leto višji in znaša blizu milijarde 600 v letu 2026, medtem ko je transfer v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije načrtovan v višini 420 milijonov evrov. Pri tem ohranjamo tudi v letu 2026, kot rečeno, zaradi izvajanja tako novega, torej večletnega finančnega okvira 21, 27 kot načrta za okrevanje in odpornost in kot tudi iz integralnih sredstev financiranih investicij, se ohranja relativno visoka investicijska dejavnost na ravni nekje dobrih 2 milijard, 2 milijard 102 milijard 200 na letni ravni.

Morda bi v uvodu razložila tudi to, da če ste gledali postavko rezerve, postavka rezerve izgleda zelo visoka, milijarda sto, ampak v tem sklopu so, zato je zajeto izločanje sredstev na vse sklade. V tej državi imamo 11 skladov. Največji od njih je ta hip Sklad mehanizma za okrevanje in odpornost in se prihodkovna stran se potem preko teh odhodkovne strani izloči. Zato je v bistvu mogoče pod, ne tako posrečeno, ampak tako imamo v tej klasifikaciji, da se to izloča preko preko te rezerve tako imenovane. In na sklad NOO je v 2026 predvidenih izločanje 500 milijonov evrov. V predlogu proračunov so tudi sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. Tudi tukaj gre v bistvu za izločanje tega namenskega prihodka preko te rezerve v sklad za obnovo Slovenije. Tako da to je glavnina oziroma tukaj se financira glavnina popoplavne obnove za to poplavo iz lanskega avgusta, medtem ko imamo za nekatere druge manjše naravne nesreče tudi rezervirana sredstva v proračunih posameznih resorjev.

Mogoče še, da vas obvestim tudi glede tega, glede višine povprečnine, ker tudi občinski proračuni in transferji v občine so pomemben del tega državnega proračuna. Včeraj se je vlada seznanila z informacijo o poteku pogajanj. Tako da, čeprav je v teh dokumentih, pa tudi v zakonu o izvrševanju proračunov, je še napisan znesek povprečnine 725, smo blizu dogovora z občinami, tako da bomo to povprečnino potem ustrezno naslovili v ZIPRS. Predvidoma računamo, da bi v ponedeljek podpisali dogovor za določitev višine povprečnine za leti 2025 in 2026.

V A bilanci na podlagi teh predstavljenih parametrov ocenjujemo primanjkljaj v višini milijardo 200 oziroma milijardo 200 evrov oziroma 1,6 odstotkov BDP. V B bilanci načrtujemo pravice porabe za morebitne, torej dokapitalizacije, posojila in tako naprej v višini 452 milijonov evrov. Tukaj bi izpostavila predvsem stanovanjsko politiko, 100 milijonov evrov je načrtovanih tudi v letu 2026, tako kot tudi v letu 2026, tako kot tudi v letu 2025 za stanovanjsko politiko, se pravi, cilj je z ustrezno stanovanjsko oskrbo prispevati k varstvu družine, starejših in drugih skupin prebivalstva.

V C bilanci, se pravi glede financiranja tega salda in B bilance se načrtuje v letu 2026 za 3,1 milijarde odplačil dolga in pa za 4,3 milijarde najema posojil, se pravi, neto zadolževanje v letu 2026 je načrtovano v višini 1,2 milijardi evrov. Jaz bi se tukaj ustavila, glede na to, da ste predloge proračunov v bistvu že obravnavali tudi na drugih delovnih telesih in bi se seveda potem po potrebi še odzvala. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Fiskalnega sveta? Izvolite, doktor Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta.

Spoštovana gospa predsednica, gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Tokratna ocena Fiskalnega sveta glede proračunov za leti 2025 in 2026 je bila pripravljena vzporedno z mnenjem o srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, ki ga je Vlada posredovala Evropski komisiji 15. oktobra. Za nami so leta krize v katerih so bile uveljavljene izjemne okoliščine, sedaj smo pa v prehodnem obdobju uveljavljanja novih fiskalnih pravil. Osnovni namen novih fiskalnih pravil je postaviti omejitve s katerimi bo mogoče zagotoviti vzdržno pot javnega dolga. Zato smo v tokratni oceni pomembno več pozornosti namenili javnofinančnim tveganjem v obdobju, na katerega se nanašata predloga proračunov in srednjeročni načrt. Pregled proračunskih dokumentov za leti 25 in 26 znova kaže na pomanjkljivosti kratkoročnega proračunskega načrtovanja v novem sistemu ekonomskega upravljanja, del tega je tudi srednjeročni načrt, takšne pomanjkljivosti niso sprejemljive. Za leto 2026 je v primerjavi z letom 2025 predvideno občutno znižanje primanjkljaja, a takšna projekcija ne ustreza kriterijem ustreznega scenarija nespremenjenih politik. Očiščeni primanjkljaj, to je brez neposrednega učinka interventnih ukrepov, naj bi se leta 2026 znižal na 1,2 milijardi evrov oziroma na 1,6 procenta bruto domačega proizvoda, kar je za okoli 650 milijonov evrov oziroma eno odstotno točko bruto domačega proizvoda manj kot v letu 2025. Projekcija bi morala odražati trenutno veljavno zakonodajo in ukrepe. Po naši oceni projekcija očiščene porabe, to je porabe brez interventnih ukrepov temu ne ustreza, saj naj bi se po predlogu proračuna povečevala le za 0,8 procenta ali 130 milijonov evrov, zato lahko ugotovimo, da načrtovana tako imenovana očiščena poraba v letu 2026 ni realistična brez sprejema dodatnih ukrepov, če se bo predvidena raven porabe v letu 2025 dejansko uresničila. Ob oceni, ki jo podajamo glede predloga proračuna moramo opozoriti tudi na dodatne obveznosti, ki se nakazujejo po tem, ko smo že oddali, po tem, ko je že bila predan predlog proračuna v oceno Fiskalnemu svetu. Pri tem naj omenim le morebitno spremembo višine povprečnine glede na zapisano v predlogu Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2025 in 2026, ter še zlasti dodatne obveznosti, ki izhajajo iz Predloga zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Kvota dodatne porabe v višini okoli 130 milijonov evrov v letu 2026, ki izhaja iz predloga proračuna, bi bila presežena zgolj s povečanjem porabe za izvedbo navedenega interventnega zakona. Ta bi torej občutno povečal obveznosti državnega proračuna, a se sprejema pohitreno z nepreverjenim vplivom na srednjeročno vzdržnost javnih financ. S tem lahko sproži tudi pričakovanja javnosti glede prihodnjega posredovanja države na mikro ravni in posledično dodatno neugodno vpliva na javne finance. Vlada bo po mnenju Fiskalnega sveta že z zasledovanjem ciljev, podanih v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025 do 2028, soočena s številnimi izzivi. Po oceni Fiskalnega sveta trenutno znana kombinacija ukrepov ne bo zadoščala za izpolnjevanje zavez in za ohranjanje vzdržne dinamike javnega dolga na srednji rok, nasprotno, nerealistično načrtovanje bo skupaj z dodatno sprejetimi obveznostmi tveganja za uresničitev danih zavez in za doseganje vzdržne dinamike javnega dolga le še poglobila.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ponovno dajem besedo predstavnici Vlade, če želi podati stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta. Izvolite državna sekretarka, gospa magistra Saša Jazbec. Hvala.

Ja, hvala lepa.

Torej Vlada je včeraj že sprejela stališče oziroma mnenje vlade na mnenje Fiskalnega sveta.

Bi pa jaz zdaj, potem ko sem poslušala doktorja Kračuna, vseeno povedala oziroma kar sem jaz zdaj zastrigla z ušesi, je, da ne bi tukaj začeli mešati. Jaz mislim, da je doktor Kračun oziroma da Fiskalni svet, ko je govoril o očiščenih izdatkih, da zdaj govorimo o enih drugih očiščenih izdatkih kot smo jih uvedli ali pa kot jih je Evropska unija uvedla v svoje fiskalno pravilo. Tako da doktor Kračun oziroma Fiskalni svet govori o očiščenih izdatkih kot o izdatkih brez interventnih ukrepov za energetske, torej tako sem jaz razumela, tako ste rekel, medtem ko so očiščeni izdatki, ki se bodo zdaj spremljali na ravni EU kot novo fiskalno pravilo, neka druga kategorija. In zato bom ali pa bom začela tako; Fiskalni svet najprej ugotavlja v svojem mnenju, da nacionalna zakonodaja, ki ta hip uokvirja fiskalno politiko, in da spremenjen okvir ekonomskega upravljanja na ravni EU nista usklajena, kar jim otežuje kot ocenjevalcu, kar jim otežuje ocenjevanje skladnosti s fiskalnimi pravili. Zato je tudi Fiskalni svet preveril zgolj tveganja za uresničitev letnih proračunskih projekcij in srednjeročne poti javnih financ. Tukaj bi poudarila, da Vlada spremembe nacionalne zakonodaje zaradi sprememb na EU ravni že pripravlja. Če povem po domače, pripravili smo osnutek Zakona o fiskalnem pravilu, ki je pa dvotretjinski zakon, zahteva svoj čas, smo ga seveda že šli predstaviti poslanskim skupinam. In mogoče v nek zagovor ali karkoli, da še nobena država teh novih pravil ni uvedla v svojo zakonodajo, ker so bila sprejeta na evropski ravni komaj konec aprila letos in ker v bistvu sama, sama pot ali pa način, kako se sploh bo spremljalo to novo fiskalno pravilo, na tehnični ravni te razprave na delovnih skupinah še vedno potekajo. Tako, da vsi smo v prehodnem obdobju, je, torej so nova pravila, je prehodno obdobje. Letos ene države smo, vse pa niti niso oddale teh, teh dokumentov, tiste, ki trenutno nimajo vlade ali pa so tik pred volitvami ali pa tako, jih niso. Tako da tu, kar se tega tiče smo, smo, kot bi rekli, v nelepi slovenščini frontrunners.

Glede realističnosti fiskalnih projekcij se pogovarjamo ob vsaki oceni Fiskalnega sveta, kot tudi v preteklosti, bi želela poudariti, da so bile pri načrtovanju odhodkov upoštevane zakonske in druge obveznosti, prioritete in pa predlogi oziroma napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja tako načrta za okrevanje in odpornost kot po drugi strani evropske kohezijske politike in drugih EU sredstev. Investicijski odhodki, investicijski transferji se načrtujejo v polnem obsegu, ker je za uvrstitev v državni proračun in za izvedbo javnih razpisov potrebna zaprta finančna konstrukcija, seveda pa lahko in v praksi dostikrat dejansko realizacija tudi odstopa od planov in v zvezi s porabo sredstev tega večletnega finančnega okvira ni nič neobičajnega, da v začetku prihaja do zamikov in da se dinamika črpanja v prihodnjih letih, v kasnejših letih, bolj ko se gre proti koncu perspektive, da se znatno poveča glede navedbe, ki je kar močna, da v letu 2026 ni načrtovanih dovolj sredstev v skladu z zakonskimi določili. Naj pojasnim, da je proračun dovolj fleksibilen, da omogoča prilagoditve v primeru nepredvidenih dogodkov ali pa večjih odstopanj od predvidenih scenarijev in mogoče prav, ko ste posebej izpostavili interventni zakon.

Ta zakon, torej proračun, je bil v Državni zbor posredovan. 30. 9. 2024. Ker življenje teče dalje, karkoli je ali pa bo sprejeto od takrat naprej, bo seveda upoštevano. Tu je ključno seveda za 2025, kaj se bo še zgodilo. Mi se pa ta hip sicer pogovarjamo o letu 2026, pa sem tudi v uvodu poudarila, da bo pripravljen nov proračun za leto 2026. Torej, Fiskalni svet je komentiral tudi rast odhodkov za rezerve, kar mislim, da sem pojasnila, da gre za izločanje v proračunske sklade in prav tako sem se dotaknila komentarja torej financiranja lanskih poplav. Tukaj je Vlada sledila načelu, da obveznosti iz naslova sanacije te največje naravne nesreče ne smejo ogroziti tekočega izvajanja drugih ključnih projektov, kot so vlaganja v zdravstvo, v izobraževanje, infrastrukturo in socialno varnost. In je zato uvedla začasen namenski vir. Seveda se zavedamo tveganj za uresničitev predvidene fiskalne poti v srednjeročnem fiskalno strukturnem načrtu. Verjetno se spomnite, da se torej pri prejšnji konsolidaciji, bomo rekli, po veliki finančni in gospodarski krizi, da se torej princip ZUJF, bom rekla, ni obnesel. Mislim to je splošno spoznanje po tisti krizi, to je torej spoznanje na ravni Evropske unije in zato so tokrat pri tem fiskalnem pravilu tudi poudarjali pomen investicij. In zato je v bistvu zdaj eden načinov, kako smo se lotili postopne konsolidacije, poudarek investicijam v znanje, v razvoj, v inovacije, v višjo dodano vrednost. Je pa dejstvo, če govorim spet o tveganjih za uresničitev, seveda se zavedamo, tako tudi na evropski ravni, ta izziv hkratnega spoštovanja fiskalnih pravil na eni strani in pa spodbujanja konkurenčnosti na drugi, in tukaj preprostih rešitev enostavno ni. Aktivnosti za sprejem ukrepov se izvajajo vsako leto. Bomo v letnih proračunskih dokumentih podrobneje predstavili, kako bo zaveza glede teh očiščenih izdatkov, torej rasti očiščenih izdatkov, izpolnjena.

Mogoče samo še to, da je - sicer bomo ta srednjeročni fiskalno strukturni načrt natančneje obravnavali na eni drugi seji Odbora za finance, zato mogoče o tem zdaj, ker je dovolj drugih vsebin, bi to preskočila. Ampak bi povedala, da so dejansko bonitetne agencije, ki so, prav prejšnji teden smo dobili ponovno potrditev relativno ugodnih, bi rekla, zelo ugodnih bonitetnih ocen, da bonitetne agencije prav to strategijo, ki jo je pripravila, se pravi srednjeročni fiskalno strukturni načrt, ki ga je pripravila vlada, da je bil ta štiriletni ne pa recimo, sedemletnike imajo kakšne druge države imajo bistveno večje težave in so zaprosile za sedemletni načrt. In pa v okviru tega načrta pokojninska reforma, da, to sta dva taka pomembna ukrepa, ki dajeta zaupanje za to, da smo dobili potrditev te bonitetne ocene oziroma da smo dobili pri eni agenciji celo tale stebel, pardon, pozitiva outlook, kar pomeni, da bi lahko bila naslednja sprememba v smer zvišanja bonitetne ocene. Tako da znižanje primanjkljaja kot je načrtovano bo torej predvsem posledica diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, potem izteka energetskih ukrepov, medtem ko bo predvideno znižanje razmerja med dolgom in BDP ugodno vplivala tudi solidna gospodarska rast. Tako da prioritetni ukrepi Vlade bodo še naprej na področju zdravstva, zelenega prehoda znanja, raziskav, inovacij, spodbud za konkurenčnost in stanovanjske politike. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica Umarja? Izvolite. Postopkovno, izvolite.

Jaz bi predlagal no, zdaj ne vem, če ima predsednik Fiskalnega sveta mogoče kakšno dodatno obrazložitev na to obrazložitev gospe Jazbečeve, da se mu da besedo, da pojasni, bom rekel, ta razhajanja v mnenjih med Fiskalnim svetom pa med Ministrstvom za finance? Vem, da to ni praksa, ampak mislim, da je prav, da pač imamo odprto razpravo in da te stvari razčistimo. Tako da, jaz bi predlagal, če ima doktor Kračun željo po dopolnitvi svoje obrazložitve, da se mu da besedo. Hvala.