Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni!

Pričenjam 23. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne moreta udeležiti naslednja člana odbora: Franc Rosec in Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestna članica s pooblastilom pa sodeluje Sara Žibrat namesto Tineta Novaka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagateljica zakona je Vlada.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta.

Kot gradivo, ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 4. 11. 2024 in amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka, Nikolina Prah.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

S predlogom zakona, ki je danes predmet obravnave, se v Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank prenašajo zadnje spremembe EU Direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij - to je tako imenovana Direktiva o reševanju bank -, ki so posledica sprejema EU direktive glede določenih vidikov, minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Dodatno se v predlogu zakona predlaga tudi podaljšanje delovanja Nacionalnega sklada za reševanje bank z višjo ciljno ravnjo sredstev, ki bo po predlagani ureditvi zagotavljal sredstva za financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank. Sredstva tega sklada pa se bodo lahko uporabila tudi za izplačilo jamstva za vloge v primeru stečaja banke. Spremembe Direktive o reševanju bank, ki se prenašajo v naš pravni red s predmetnim predlogom zakona se nanašajo na izpolnjevanje zahteve bank glede zagotavljanja ustrezne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti za kritje izgub v primeru težav banke. Ta zahteva je namreč prva obrambna linija banke, saj se s temi finančnimi instrumenti vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka, zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja, kar je v skladu z načelom Bančne unije, da sredstva za kritje izgub prispevajo delničarji in podrejeni upniki banke, ne pa davkoplačevalci. V primeru čezmejnih bančnih skupin bodo predlagane spremembe zagotovile sorazmerno in pravično obravnavo odbitkov finančnih instrumentov pri izračunavanju te zahteve za posamezno banko v čezmejni bančni skupini in s tem enake konkurenčne pogoje različnih čezmejnih bančnih struktur. S temi spremembami se tudi prepreči prenašanje kritja izgub na banke v čezmejni bančni skupini, ki same niso v postopku reševanja.

Druga bistvena sprememba, ki jo prinaša predlog zakona pa je podaljšanje delovanja Sklada za reševanje bank do 31. decembra 2030, saj bi sicer obstoječi sklad prenehal delovati 31. decembra letos. S predlogom zakona se hkrati omogoči, da se sredstva tega sklada lahko namenijo za financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank. Omogočeno pa bo tudi posojanje teh sredstev v skladu za jamstvo vlog v primeru, ko ta sklad ne bo razpolagal z zadostnimi sredstvi za izplačilo jamstva za vloge. Obenem se predlaga tudi povišanje ciljne ravni tega sklada z 2,3 odstotka na 3 odstotke vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji, in sicer po stanju na dan 30. septembra 2014 - kar bodo zagotovile banke in hranilnice z dodatnimi likvidnimi sredstvi v obliki varnih in likvidnih naložb, ki predstavljajo zavarovanje za izredno vplačilo denarnih sredstev v primeru potrebe po zagotovitvi dodatnih sredstev za izplačilo jamstva za vloge.

Poleg teh sprememb se s predlogom zakona delno prenašata še dve EU direktivi. In sicer, Direktiva glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor in Direktiva glede vzpostavitve in delovanja enotne točke dostopa, odpravlja pa se tudi pomanjkljivosti pri prenosu direktive o reševanju bank.

Na koncu naj poudarim, da spremembe, ki se nanašajo na določitev zahteve glede zagotavljanja ustrezne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti ob upoštevanju strukture bančnega sektorja, ne bodo imele pomembnejšega vpliva na ta sektor. Prav tako povišanje ciljne ravni sklada za likvidacijo bank v obliki dodatnih likvidnostnih rezerv bank ne bo vplivalo na poslovni izid bančnega sektorja. Bo pa pomembno vplivalo na nemoteno zagotavljanje zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog v primeru stečaja manjše banke ali hranilnice in s tem tudi zmanjšalo verjetnost porabe proračunskega denarja v obliki kratkoročnih posojil države.

Vlada soglaša tudi z amandmaji, ki so bili vloženi k predlogu zakona, saj ustrezno naslavljajo pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Na podlagi navedenega predlagam, da predlog zakona in predlagane amandmaje podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, Valentina Marolt.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v okviru svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, v katerem smo opozarjali predvsem na večjo jasnost in določnost predlagane novele ter na pravno varnost in notranjo skladnost besedila. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o člen v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja.

In prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. in 2. člen h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

Prehajamo na 3. člen in amandma k 3. členu Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 4. člen, amandma k temu členu Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 5 do 7, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Prehajamo na 8. člen in amandma k 8. členu v Poslanski skupini Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 9 do 11, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 12. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD, Levica. Ne želi nihče razpravljati.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 13 do 19, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 20. člen amandma Poslanskih skupin SD, SD, Levica in Svoboda. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 21. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 22. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 23. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 24. člen h kateremu ni vloženega amandmaja. Ni želje.

V razpravo dajem 25. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 26. člen h kateremu ni vloženega amandmaja. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 27. člen amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 28 do 48, h katerim ni vloženih amandmajev, ni želje.

V razpravo dajem 49. člen amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica Ni želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 50 do 62, h katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 63. člen amandma Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Ni želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 64. člen amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica. Ni želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še 65. in 66. člen v katerem ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

In s tem zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.

Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora in predlagam, da sem to jaz. Hvala lepa.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

In prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda, to je 2. TOČKA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2024-2026.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva: oceno Fiskalnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 4. 11. 2024.

Pričenjam obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka. Besedo dajem predstavnici Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega odloka. Izvolite.

Državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Dobro jutro, lepo pozdravljeni, hvala lepa za besedo!

Torej Državni zbor je aprila lani sprejel ta odlok, imenuje se Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 in to je odlok, ki določa ciljni saldo najvišji možni obseg izdatkov sektorja država za posamezno proračunsko leto 2024, 2025, 2026, poleg tega pa še ciljne salde in najvišje dopustne obsege izdatkov za posamezne blagajne javnega financiranja, se pravi, za zdravstveno, za pokojninsko blagajno, za državni proračun in za občinske proračune. Nadaljnje spremembe tega odloka so bile objavljene v dveh uradnih listih eden že lani, eden letos in se pa niso nanašale na spremembo najvišjega obsega izdatkov pokojninske blagajne za letošnje leto, vendar zaradi spremenjenih okoliščin Vlada predlaga spremembo odloka in sicer samo v delu, ki se nanaša na letošnje leto in samo na pokojninsko blagajno. S predlogom tega odloka o spremembi Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država se na podlagi zadnjih makroekonomskih napovedi iz letošnjega septembra in pa na podlagi nove projekcije rasti uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja predlaga povišanje najvišje meje izdatkov za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 2024 za sto milijonov evrov.

Na letošnje višje skupne odhodke vpliva predvsem višja uskladitev pokojnin in drugih prejemkov, ki je v skladu z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znašala 8,8 odstotka in je bila zato za 0,6 odstotne točke višja kot je bila načrtovana v finančnem načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za letošnje leto. Poleg tega na višje skupne odhodke za letos vplivajo tudi nekatere višje stopnje rasti uživalcev pokojnin in drugih prejemkov. In zaradi tega Vlada predlaga, da se meja izdatkov v tem odloku za letošnje leto za to blagajno poviša s 7,8 milijard na 7,9 milijard evrov, torej za 100 milijonov evrov. Zaradi navedenega oziroma dvig tega najvišjega obsega izdatkov bo omogočil izpolnjevanje zakonskih obveznosti pokojninske blagajne, medtem ko ciljni saldo te blagajne ostaja nespremenjen. Iz torej navedenih razlogov predlagamo, da predlog odloka potrdite. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistra Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba na predlagano besedilo ni imela pripomb. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta, doktor Davorinu Kračunu.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana gospa predsednica, gospa državna sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Dvig najvišjih dovoljenih izdatkov za pokojninsko blagajno v vrednosti 100 milijonov evrov v letu 2024, naj ne bi vplival na višino izdatkov celotnega sektorja država. To sovpada z ugotovitvijo Fiskalnega sveta iz predhodnih ocen, da so bili izdatki sektorja država tudi za leto 2024 načrtovani previsoko. Tako je bila omogočena tudi ta, na videz zgolj manjša sprememba. Zato Predlog odloka o spremembi Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 izkazuje že znane pomanjkljivosti sistema srednjeročnega proračunskega načrtovanja o kateri je, na katere je fiskalni svet že večkrat kritično pripomnil. O novem sistemu ekonomskega upravljanja v Evropski uniji, temelj tega je stabilno srednjeročno proračunsko načrtovanje. Takšni popravki kot je ta s katerim se ukvarjamo danes, ne bodo več možni. Hvala lepa.