Lepo dobro jutro vsem skupaj, spoštovane kolegice poslanke, ki pa ni nobene, se opravičujem, kolegi poslanci, vabljeni gostje! Pričenjamo 34. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da imamo eno obvestilo o nadomeščanju, in sicer Janeza Cigler Kralja nadomešča poslanec magister Janez Žakelj.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov, zato ugotavljam, da je sklic seje takšen, kot ste ga sprejeli z dnevnim redom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OŠKODOVANJA JAVNIH SREDSTEV PRI INVESTICIJAH V JAVNO ZDRAVSTVO.

Poslanska skupina NSi je 18. 10. 2024 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic te nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi, predloge sklepov. Ta zahteva je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Dne 14. 11. 2024 smo s strani Poslanske skupine NSi prejeli še spremembe predlaganih sklepov. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te nujne seje, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kakovost in investicije v zdravstvu, Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za onkologijo in Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Splošna bolnišnica Celje, Inženirsko in svetovalno podjetje DRI, upravljanje investicij, Gradbena družba GH Holding, gospa Polona Selič Zupančič, ki pa se je opravičila. Dne 14. 11. pa so bili dodatno vabljeni tudi gospa Maja Ravnik, predstojnica Oddelka za onkologijo UKC Maribor, doktor Nina Gorišek Mikšič, Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, doktor Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor, gospod Darko Kuhar, vodja Oddelka za investicije v zgradbe in infrastrukturo UKC Maribor, ki se je tudi opravičil, in 6. novembra smo dodatno povabili tudi doktor Vojka Flisa, preko enega drugega maila, kot sicer sprva, ki pa se je opravičil.

Torej predlagam, da obravnavo opravimo tako, da najprej na kratko Poslanska skupina NSi, v njenem imenu bom to jaz, na kratko predstavi sklic seje, potem pa zlasti ste na vrsti vi, dragi gostje, ki ste povabljeni na sejo, in sicer, da dobimo odgovore. Mediji do zdaj niso dobili vsega, kar sem jaz spremljal, medijske objave, bistveno je, pa je, da dobimo odgovore, glede na to, da sredstva nekako so zagotovljena, zakon bo sprejet na to temo, da dobimo odgovore, kako bo šlo nadalje s samimi obnovami, tistimi obnovami stavb, ki jih pač resno potrebujemo, potrebujemo jih državljani, potrebujejo jih nenazadnje res srčno jih potrebujejo bolniki.

Torej, kot sem že uvodoma dejal, Državni zbor je 29. septembra 2021 sprejel Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031, ki je za ključne naložbe v zdravstvu za obdobje desetih let predvidel skupno več kot dve milijardi evrov. Desetletja pri tem, bodimo pošteni, se je res odlašalo z vlaganjem v infrastrukturo, za opremo v zdravstvu, zaradi česar so ponekod prostori zastareli, neprimerni za zdravstveno obravnavo in to sami direktorji in predstavniki klinik tudi sami veste. Torej, sodobni prostori in oprema zagotovo omogoča kakovostnejšo obravnavo bolnikov, obenem pa imajo tudi nezamerljivo vlogo tudi pri zagotavljanju ustreznega delovnega okolja za zdravstveno osebje in s tem tudi vplivajo na njihovo pripravljenost za delo v javnih zdravstvenih zavodih. Torej, ta zahteva za sklic nujne seje je potrebna, ker se pač res pojavljajo izdatne zamude pri gradnji investicije v slovensko zdravstvo, projekti se tudi posledično dražijo zaradi tega, ker nekje so že začeli delati, pa stojijo. Kopičijo pa se tudi, kot je bilo tudi že v medijih objavljeno, tudi sumi korupcijskih dejanj.

Gremo najprej k Mariboru. Tukaj je bilo ogromno tudi medijskega poročanja. Torej zaradi zapletov pri gradnji onkološkega oddelka v Mariboru, bolnike z rakom zdravijo, kar smo videli lahko po televiziji pa tudi po poročanju bolnikov, dejansko v nemogočih razmerah. Sredi gradbišča, v hrupu, prahu, prostorski stiski, pri čemer pa sama nadgradnja onkološkega oddelka že sedaj zamuja za več kot leto dni. Moje ključno vprašanje ob tem je, zakaj zamuja za več kot leto dni? Imamo "cajt" danes, do, ne vem, skoraj do druge ure in lahko dobimo te odgovore. Obenem se jim že tudi dlje časa redno kvarita obsevalnika in samo lani se je dvakrat zgodilo, da sta bila oba hkrati pač v okvari. Torej obstaja, kot so tudi mediji poročali, ena cela možnost, da bi, da se bo onkologija v Mariboru potem takem zaprla.

Na Ministrstvu za zdravje so v 24ur, v oddaji, pojasnili, da je načrtovana investicija v prizidek v fazi izvedbe, projekt pa se izvaja v dveh fazah. Dejali so, da trenutno je v projektu v prvi fazi, da trenutno je projekt v prvi fazi. Tudi, kot zatrjujejo, so gradbeno obrtniška dela v zaključni fazi, pri čemer je tehnični pregled prve faze projekta predviden 15. 10. 2024, primopredaja prve faze projekta pa 1. 12. 2024. Ups, kdaj smo zdaj? Kje smo zdaj? In nato bi sledil prehod v drugo fazo projekta. Se opravičujem, ampak jaz sem navedel datume, ki so tukaj, ki so že pretekli. To so bila zagotovila Ministrstva za zdravje v preteklosti.

V prvi fazi je razpisana dokumentacija za pohištveno medicinsko opremo, ki se predvideva za umestitev v nadgradnjo obstoječega objekta onkologije UKC Maribor, druga faza pa se bo začela z izgradnjo stolpiča, s katero bo pa izvajalec pričel po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Zdaj, pridobitev gradbenega dovoljenja je po sklenjeni pogodbi v domeni izvajalca, razlagajo na samem ministrstvu. Za samo gradnjo onkologije je že 6. 7. 2022 bila podpisana inženirska pogodba med ministrstvom, UKC ter DRI, na podlagi inženirske pogodbe za izvajanje svetovalskih in inženirskih storitev pri izvedbi projekta. Potem dne 21. 11. istega leta, torej 2022, je bila podpisana tudi izvajalska pogodba med Ministrstvom za zdravje, UKC in izvajalcem GH Holding za izvedbo posameznih del pri izvedbi projekta Širitev onkološke dejavnosti v UKC Maribor. In po prvotni časovnici bi moral biti projekt zaključen junija 2025, po prvotni časovnici. Novi rok za pač različnih, ne vem, česa, ne dejavnosti, je pa prestavljen na jesen 2026. Mene zdaj zanima, če bo sploh ta datum zdržal. Jaz upam, da se jeseni 2026 ne bomo srečali, ker upam, da ne bom jaz predsednik Komisije za nadzor javnih financ, bom kje drugje, ampak ker bo to po volitvah. Ampak glejte, bodo pa zagotovo kolegi bodoče opozicije to spraševali, ker izgubljamo denar. Pravnomočno gradbeno dovoljenje, na primer za prvo fazo širitve onkologije, je bilo pridobljeno 18. 7. 2023, dela so se potem nemudoma pričela, potekala s terminskim planom, kot je razložilo tudi Ministrstvo za zdravje. Zamude pa so pri gradnji druge faze, ki obsega tudi izgradnjo novega stolpiča. Tam nastajajo pač zamude in 15. 5. 2023 je izvajalec pravočasno tudi vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja druge faze. Konec avgusta 2023 pa so bile na UNKIZ podane cenitve nepremičnin na Masarzkovi 24 in številka potem 26 in potem naprej, vse, kar smo videli tudi v medijih, celotno kolobocijo okrog odkupa teh nepremičnin. V glavnem 25. 9. 2024, to je več kot mesec dni nazaj, je tako tudi drugostopenjski organ zavrnil pritožbo stanovalcev. S tem je postalo gradbeno dovoljenje dokončno, vendar še ni pravnomočno. Investitor sicer lahko prične z gradnjo, vendar brez, seveda brez pravnomočnega, gospod Topolko dobro ve, brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja se pač ne da. Odvetniki stanovalcev že sedaj so napovedali, da bodo sprožili upravni spor, če do 26. 10. ne dobijo zadovoljive ponudbe za odkup in gradbišče, gospe in gospodje, pa gledalke in gledalci, ki spremljajo, samevalo 13 mesecev. Iz vseh teh dokumentov je razvidno tudi, da je imel investitor, to je torej Urad za nadzor kakovosti investicij v zdravstvu, že 16. 10. 2023 na razpolago vso potrebno dokumentacijo, da se izvedejo odkupi. Tudi DRI je 9. novembra z dopisom investitorja posebej opozoril na dejstvo, da zaradi neureditve donosov stanovalcev je ogrožen končni rok izvedbe samega projekta. To je bilo vse opozorjeno. Stroški zaustavitve gradbišča pa lahko, da bodo presegli stroške odkupa nepremičnin. Torej, meni gre za nerazumljivo, zdaj upam, da novo vodstvo ne bo tako nerazumljivo UNKIZ, ampak meni gre za nerazumljivo zgodbo s strani UNKIZ, na drugi strani, ker imeli ste v bistvu vse, ampak gre za popolnoma nerazumljive stvari, ki so se dogajale v tem obdobju.

Zdaj, glede stanovanj, ta stanovanja še vedno niso odkupljena, je pa po ocenah DRI narejenih za 2 milijona 363 tiso ostalih stroškov zaradi zamud. Pa bi prosil samo to, da se to, ali se to potrdi ali ne. Ampak 2 milijona 300 ni nizka številka pri tem, ko se pogovarjamo o investicijah. Ob tem v oči bode tudi podatek, da odkupna vrednost vseh nepremičnin na Maserykovi po cenitvi iz lanskega avgusta znaša 2 milijona 322 tisoč evrov, torej manj kot predvidene pogodbene kazni. Ta cenitev je sicer za okoli 300 tisoč do 500 tisoč evrov nižja od zahtev stanovalcev. Kako boste tukaj prišli nasproti, ne vem, ampak tisto, kar zanima državljanke in državljane in tudi bolnike v Mariboru, je to, da pač čim prej nujno potrebujejo prenovo tega dela UKC.

Kar se tiče infekcije, bom krajši, infekcije v Mariboru govorim. Tam tudi prihaja do zamud. Vrednost v tem IP-eju znaša po tekočih cenah 97 milijonov 322 tisoč evrov z DDV. Vrednost je bila pridobljena na podlagi projektantske ocene, za katero je bila podlaga projektna dokumentacija PZI. Tam je tudi delo preplačano, kot smo lahko videli in slišali tudi v medijih, pa tudi na podlagi razpisne dokumentacije je to vidno. Pa grem potem v Ljubljano, da ne bomo predolgo, ker meni je bolj zanimajo vaši odgovori. Za energetsko sanacijo ljubljanskega kliničnega centra so bila prvotno namenjena evropska kohezijska sredstva, da ne bo pomote, iz tega naslova je bilo zagotovljenih več kot 40 milijonov evrov, natanko 42,4 milijone evrov, sanacija UKC pa bo sedaj v celoti financirana iz državnega proračuna. Jaz ne želim špekulirati s predstavniki Ministrstva za zdravstvo oziroma, da ni ministra za kohezijo zakaj so bila ta sredstva predstavljena, ampak zagotovo pa vam povem kot bivši minister, da tam kamor se operira z evropskimi sredstvi je nadzor nad tem in samo porabo in načinom porabe mnogo boljši, mnogo večji, kot pa, če so financirani iz državnega proračuna, ko imamo Računsko sodišče, proračunsko inšpekcijo in to komisijo. Medtem kot pa z Evropsko komisijo in s kohezijskimi sredstvi, se moraš pa pogovarjati z Brusljem pa z njimi usklajevati in zagotovo marsikomu to ni ustrezalo. Torej, brez upoštevanih podražitev zaradi višjih cen materialov je bila obnova že leta 2022 vredna skoraj 50 milijonov evrov. V pol leta je prišlo na 50 milijonov evrov, če upoštevamo še notranjo prenovo pa znatno več. Takratni minister Bešič Loredan je konec leta 2022 dejal, da bomo imeli konec leta 2025 v celoti prenovljeno glavno stavbo UKC in začrtane tudi projekte za vse stavbe okoli. Mislim, čestitke. Moram reči. Energetska sanacija in revitalizacija glavne stavbe UKC Ljubljana sta bila v letu 2024 skupaj potem ocenjeni na okoli 107 milijonov evrov. Takrat je minister za zdravje še dodal, da bo projekt zunanje in notranje obnove zaradi podražitev materialov na koncu za približno 15 milijonov evrov dražji, in da se bo zamaknil za leto in pol do dve. Spomnimo, ob tem, da je bil projekt notranje prenove, se pravi, ki je ločen od energetske sanacije, torej govorimo o izolaciji novih oken, fasadi in tako naprej, ocenjena 30 milijonov evrov in je bilo že od začetka predvideno, da bo financirano iz proračuna. Ob tem je treba navesti, da tudi sam izvajalec je zaradi teh zamud in zaradi teh storil in računal že več kot 600000 evrov fiksnih stroškov, ker so posledica nezmožnosti izvajanja del od aprila do oktobra 2022, saj objekt še ni bil izseljen in tukaj nastajajo potem še težave vnaprej. Zdaj sami stroški gradbišča v tem obdobju naj bi že presegli milijon evrov, brez da bi se dela izvajala. Za več kot pol leta zamuja tudi gradnja infekcijske klinike, posledično nastajajo dodatni stroški, obstaja pa tudi realna nevarnost, da bomo za to izgubili tudi evropska sredstva. Tudi, kot so pojasnili v UKC, prihaja do zamud pri gradnji novega povezovalnega tunela do glavne stavbe UKC, preko katerega bo med drugim potekal prevoz bolnikov in hrane, zamuja tudi izvedba postavitve transformatorske postaje na gastro enterološki kliniki, ki mora biti končana pred začetkom gradnje prizidka. Ob tem zamuja še prenova negovalne bolnišnice, kamor bodo v času gradnje prizidka iz infekcijske klinike preselili večinoma zaposlenih bolnikov. Urgenca klinike bo po naših, bo po načrtih preseljena v nekdanje prostore zavoda za varstvo pri delu, intenzivne postelje pa v prostore diagnostično terapevtskega servisa, kjer so v času epidemije covid 19 zdravili covidne bolnike. Okej.

Še Celje. 2023 na začetku leta je bilo slavnostno odprtje etape ena, nadomestne gradnje, ki zajema dozidavo, nadzidavo obstoječe stavbe urgentnega centra do tretje podaljšane gradbene faze v petih nadstropjih ter dokončanje kleti, pritličja in heliporta. 19. julija 2023 je bila tudi sklenjena pogodba za izvajanje svetovalnih in inženirskih del med Unkisom samo splošno bolnišnico in DRI za projekt nadomestne novogradnje v Splošni bolnišnici Celje. Torej finalizacija prve etape, vmesna etapa, dva in tri za pogodbeno vrednost 2 milijona 344 tisoč evrov z DDV z zaključkom del 30. 4. 2028. Zdaj, UNKIS je po približno dveh mesecih od DRI zahteval novelacijo investicijskega programa celotnega projekta. DRI je takoj pričel z novelacijo. 15. 11. 2023 je tudi UNKIZ zahteval, da se dela v novelaciji investicijskega programa začasno ustavijo in da se tudi počaka potem na odločitev Ministrstva za zdravje. Po naših informacijah so se s tem datumom zaustavile tudi aktivnosti za izvedbo druge in tretje etape, kot na primer novelacija investicijskega programa oziroma se niso niti začele, kot na primer priprava projektne naloge in razpisne dokumentacije za pridobitev projektanta in tako naprej. Se pravi, mene glede Celja, glede na to, da sredstva so zagotovljena, samo zanima, kaj se čaka? Različne informacije so, eni, da je že vse pripravljeno, da se lahko gre z razpisi ven, drugi, da ni še nič pripravljeno, da bi se šlo z razpisi ven. Ampak mene zanima dejansko, kaj se pri Celju dogaja glede na obljube, ki so bile dane? In, kje je zdaj ta dokumentacija? Ali je pripravljena za razpis ali ni pripravljena za razpis? Se pravi, kje stojimo?

Mi smo predlagali sklepe, ki si jih lahko preberete na zadnji strani. En sklep bo dobil še danes tekom, tekom dneva dopolnitev in sicer, da bo bolj obvezujoč in sicer, da se tiste stvari, ki so pripravljene, gospodje, da se da razpisi ven. Jaz mislim, da ne moremo imeti stvari na tak način pripravljene, kot jih imamo zdaj, ker potem so vsi nezadovoljni, vsi. In ključno vprašanje pa, žal bivšega direktorja UNKIZ-a ni z nami, ni ministrstva za zdravje, to je malo boleče, ampak razumem. Jaz upam, da bo novo vodstvo UNKIZ oziroma si res tega želim, da bo vodilo ta urad drugače in da bodo stvari tekle hitreje, bolj pospešeno in bolj razumevajoče. To je moj ključni element sklica te seje potem, ko je bivši direktor tudi odstopil oziroma med tem, ko smo mi zdaj sejo sklicali, je bivši direktor odstopil. Torej, zaradi tega, ker prihaja do zamud in zaradi neoperativnosti enostavno imamo velike stroške. Plačujemo znatno več. Plačujejo pa bolnice in bolniki v največji meri, ker so zdravljeni v nemogočih razmerah. Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim gostom. Najprej bi dal besedo predstavniku Ministrstva za zdravje. Še enkrat, ne izražam obžalovanja, da se pač ministrica skriva samo pred mediji, da ne hodi javno nastopati, ampak kot kaže tudi pred Državnim zborom, čeprav bi bilo pa zelo koristno, da bi bila v Državnem zboru več prisotna in da bi lahko o tem razpravljali. Izvolite.

Predsedujoči, zbrani vsi, lep pozdrav. Ministrstvo za zdravje ima z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 za investicije namenjenih 64 milijonov. Sredstva proračuna za investicije se dopolnjujejo s sredstvi iz različnih virov Evropske unije. Na ministrstvu imamo odprte številne velike investicijske projekte v zdravstvu, ki imajo večletni ciklus izvedbe. Poleg tega pa se izvajajo tudi investicije v stavbe, ki se nanašajo na primarno zdravstveno mrežo, izobraževalne inštitucije in druge izvajalce zdravstvenih storitev. Te investicije so manjše vrednosti, vendar so prav tako pomembne za zagotavljanje kvalitetne izvedbe in dostopnosti zdravstvenih storitev na ozemlju Slovenije. Med tekočimi projekti, ki imajo najvišje investicijske vložke, so na primer dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana, energetska sanacija stavbe UKC Hospital, revitalizacija hospitala UKC Ljubljana, Diagnostično terapevtski servis in hospitalni blok UKC Ljubljana, Negovalna bolnišnica Maribor, ureditev starega internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, širitev onkološke dejavnosti UKC Maribor, bolnišnični oddelki in novogradnja v Splošni bolnišnici Celje. Sofinancirali in uspešno zaključili pa smo na primer prenovo in energetsko sanacijo negovalne bolnišnice UKC Ljubljana, prizidek zdravstvenega doma Bled, v katerem so prostori dobili nujna medicinska pomoč in ambulanta za otroke in mladostnike, prizidek Splošne bolnišnice Jesenice, v katerem so novi prostori enote intenzivne medicine in gradnjo izolacijskega bloka. V Zdravstvenem domu Bohinj izvajamo tudi investicije za financiranje medicinske opreme. Tako so Splošno bolnišnica Trbovlje, Jesenice in bolnišnica Topolšica, na primer, dobile nove naprave za računalniško tomografijo. Več investicijskih projektov se sooča z izzivi, kot so zamude pri izvedbi in znatne podražitve. To je rezultat slabo pripravljenih projektnih dokumentacij v prejšnjih vladah, ki so bile v preteklosti v želji po zagotovitvi evropskih sredstev umeščene v načrte razvojnih programov. Slaba kakovost začetnih načrtov in napake v popisih del so privedle do dodatnih zahtev po popravkih in revizijah. Naša prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje, da bodo projekti izvedeni v skladu s tržnimi razmerami in zakonodajo, kar vključuje naročanje zunanjih revizij in uvedbo super nadzora za zagotovitev kakovostne izvedbe. Novo vodstvo Unkiza že skrbno in temeljito dela na tem, da bodo projekti tekli optimalno in da se v prihodnje podobni zapleti ne bodo ponavljali. To je na splošno, za vse podrobnosti bo pa direktor Unkiza. Hvala.

Jaz se vam moram res zahvaliti za izčrpen odgovor na vsa postavljena vprašanja in na ta sklic seje. Ključen argument je, da so krive vse pretekle vlade - to boste odgovorili še leta 2035, da pretekle vlade so krive za vse. Okej, sprejmem vaš argument, čeprav volivci ga ne oziroma tudi bolniki ga ne. Dajem besedo naprej za dodatna pojasnila, pa upam, da lahko kdo da kakšen odgovor na to, kar imamo na mizi in o tem, kar poročajo mediji.

Še ena stvar. Jaz tukaj ne krivim splošnih bolnišnic, ker oziroma ne da krivimo, noben ne govori o problemu znotraj samih, bodisi UKC pa tako naprej, ampak tukaj je odgovornost Po mojem mnenju se ve. točno kje točno kje se ve kje je odgovornost. Slabo načrtovanje projektov, ste dejali. Mi imamo en in isti državni inženir (DRI), od takrat pa do zdaj. In vam še jaz nekaj povem, jaz mislim, da imamo tam vrhunske strokovnjake, najboljše inženirje v državi, tam zbrane. Tako. Dajem besedo naprej. Ste me pa s svojim odgovorom, moram reči, da res razočarali. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani ostali.

(Torej moje ime je Ivan Osrečki in sem vršilec dolžnosti Unkiz.) Na tem položaju sem zadnjih pet dni in se pripravljam na teh projektih skupaj z mojimi vodji projekti skupaj v sodelavi z inženirjem, tako da si nekako ustvarim kompletno sliko in da bomo lahko na osnovi tega potem potegnili najbolj primerne postopke oziroma korake v smislu čim hitrejšega zaključevanja projektov. Po tem, da bomo znotraj zadanih proračunov in pa vsekakor znotraj kakovosti, v zadovoljstvo državljanov, v zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih. Na hitro. Drugače zdaj kaj več ne morem povedati, ker res sem kratek časa, bom pa lahko konkretna vprašanja, ki bodo na projektih. Določene stvari smo že pregledali, pa mogoče potem takrat lahko odgovorim tisto kar danes vem in tisto kar lahko danes na osnovi podatkov, ki smo jih skupaj zbrali - imam zagotovilo, pa lahko podam potem na konkretna vprašanja.

V redu, da ne bo pomote, jaz vas popolnoma razumem, ker ste tu pač na novo prišli, pet dni ste na tej funkciji in popolnoma razumem, da ne morete tudi v podrobnosti iti. Bi pričakovali lahko od Ministrstva za zdravje, tam je že dve leti neka kontinuiteta. Ampak ja, smo slišali uvodoma. Tako da, jaz popolnoma razumem, če bomo pa imeli kakšna dodatna vprašanja, pa verjamem, da tudi poslanke in poslanci, če ne boste danes odgovorili, pa se potem priporočali za pisno. Veste kaj nas bo predvsem zanimalo: Kdaj? Te stvari bodo bile naprej, ampak lahko potem v sami razpravi...

Lahko potem?

Kolegice in kolegi. Okej, dam zdaj besedo naprej, če želi še kdo: predstavniki direktorji splošnih bolnišnic? Najprej dam, če želi, gospod / nerazumljivo/ ali kdo drugi? Vi ste nam dali...

Hvala lepa. Lep pozdrav spoštovani predsednik, vsi poslanci, hvala za to priložnost!

Sicer ste prvo navajal UKC Maribor, če je to bolj vroča tema, ampak če ste me pozvali lahko bom izkoristil moje minute In se zahvalil za to priložnost, kajti investicije v zdravstvu tako kot ste sam omenil, so v zadnjih desetletjih res šepale. Infrastruktura, zdravstvena je izjemno slaba po celotni Sloveniji, posebno v najbolj vrhunskih centrih, terciarnih centrih, kakor je UKC Ljubljana, UKC Maribor, je bilo verjetno mačehovski odnos kogarkoli, tistega ki je odločal. Najhujši. Vidimo namreč, da sistem je omogočal, da se zdravstveni domovi gradijo po visokih standardih, verjetno tudi zato, ker je bistveno lažje poslovati pozitivno na primarnem nivoju, kljub temu, da ljudje nimajo osebnega zdravnika, vsaj vsi. Vedno, ko se višamo v kakovosti, zahtevnosti oskrbe in s tem tudi seveda stroški bolnikov se izkaže, da predvsem UKC zelo težko iz sredstev, ki jih pridobivata, vzdržujeta stanje na nekem zadovoljivem nivoju. Mogoče za vas pomembno informacijo. Mi smo zdaj v zadnjem letu zelo natančno pregledali in preračunali, UKC Ljubljana bi na leto potreboval 30 milijonov amortizacije za to, da bi vzdrževal celotno operativno dejavnost na tem nivoju kakršno ima. Seveda teh 30 milijonov več desetletij ni bilo in zdaj smo v zelo težkem položaju, jaz sem že sedel na tem stolu, mislim, da skoraj leto in pol nazaj ali dve, tema je bila podobna, lahko ponovim isto. Vsak, ki se je znašel verjetno tako v odločevalski funkciji, kot je vaša, kot takšni, kot je moja, je verjetno želel narediti nekaj ampak problem je bil, da projekti niso bili vodeni skozi leta na način, da bi omogočali trajnostni razvoj. Tri tedne nazaj, če mi dovolite, vam povem izkušnjo, bili smo v Dunaju, na Dunaju, AKH Dunaj, to je največja bolnišnica v Avstriji, Dunaj ima šest regionalnih bolnišnic, ena AKH, približno obseg je kot UKC Ljubljana, 8500 zaposlenih, 1500 zdravnikov, 1500 postelj, naredijo nekaj več transplantacij, ampak sicer smo zelo, zelo primerljivi. Direktor je isto povedal, dokler so iz leta v leto ali na dve, tri leta spreminjali projekte, nikakor niso mogli izpeljati nobene prave investicijske spremembe. Zdaj so se konsolidirali, predvsem zato, ker je politika stopila skupaj in se ne prepira več. Tam je sicer lastništvo AKH je delno države, delno mesta in je v tem odnosu so bili lahko težave, in ko so, ko so vse te politične sile ugotovile, da je izvrstno delovanje AKH osrečuje bolnike, jim daje zdravje, zvišuje BDP celotnega mesta in države, takrat se je zagon investicij začel in kljub temu so imeli težave. Celotna investicija na področju AKH je bila predvidena za milijardo 200 milijonov evrov do leta 2030, to imam en članek iz leta 2022, kjer so ugotovili, da zaradi inflacije so morali za 300 milijonov povečati in so se potem ob pomanjkanju denarja 500 milijonov znižali, tako da bodo zdaj do leta 2030, to so sveži podatki, tri tedne stari, porabili 900 milijonov, od tega bodo recimo samo za prenovo ene od stavb, ki je malo manjša kot je UKC Ljubljana, in delali bodo to, kar bomo delali mi, iz več posteljnih sob delali dvoposteljne sobe, dajali toaletne prostore v sobe, bodo za približno enako kvadraturo porabili šest let in 120 milijonov evrov. Projekta pa še niso začeli. Veste zakaj? Zato, ker tudi oni so planirali, da bodo ustanovili modularno bolnišnico, kamor bodo premestili paciente, in to se jim vleče že šest let. Tri leta že zamuja ta modularna bolnišnica in zato niso projekta še uspeli konkretno štartati. Za samo modularno bolnišnico za 130 postelj bodo dali 40 milijonov evrov in pričakujejo, da jo bodo letos zaključili in takrat štartali s prenovo, torej želim povedati, prenove v zdravstvu so izjemno zahtevne, predvsem v delujočih bolnišnicah, kjer nimate kam s pacienti. Zdravstvo pa morate ves čas izvajati. Mi ne moremo ustaviti. Mi ne moremo avtoceste zapreti preko noči, ne moremo. 24 ur na dan smo dostopni, predvsem govorim o teh največjih bolnišnicah, kot je UKC Maribor, Ljubljana. Zavedati se morate, da mi držimo gor celoten zdravstveni sistem. Ker če se, naj mi opravičijo, ampak če se kakšna manjša bolnišnica tudi ustavi, sistem tega ne bo močno začutil. UKC Ljubljana, UKC Maribor in hvala, in jaz bi Celje, hvala, da ste nas izbrali, ker smo res najbolj pomembni, pa držimo celoten zdravstveni sistem. In te spremembe potem kratek čas vodi v to, da so projekti neoptimalno pripravljeni. Neoptimalno pripravljen projekt pa pomeni, da je potrebno, na primer na nivoju UKC Ljubljana, projekt je bil, se mi zdi sicer, ampak ne želim biti političen, samo strokovno bi rad govoril, bil je že pred to Vlado začet, sredstva so bila nenadoma na voljo, projekt je bil deloma narejen na mizi in se je začel, dajmo. Ampak ko se je stroka vklopila v projekt se je ugotovilo, da ni čisto v redu. Ne moremo mi prenoviti bolnice za tretje tisočletje in delati šest posteljnih sob. Namreč, tak je bil projekt v štartu. In ko je stroka dala seveda svoje poglede, je bilo ugotovljeno, da je treba projekt nekoliko izboljšati, ker mi ne obnavljamo zdaj starih oken. Mi delamo moderno bolnišnico za tretje tisočletje, če jo želimo, lahko je ne želimo, ampak vsi jo bomo zagotovo potrebovali, ker to, kar nudimo mi, Univerzitetni klinični centri, ne bo noben zasebni ali katerikoli lastnik drugi kot državni vam zagotavljal, ker mi zdravimo 24 ur na dan najtežje bolnike, ki prinašajo zagotovo ne dobička. Torej, vsa ta nekontinuiteta nas porine v časovne stiske, nato se potem seveda projekti, treba jih je dopolnjevati, zahtevajo anekse, to se seveda interpretira na vse mogoče načine, nas noben niti ne vpraša. Objavljajo se članki, ki so popolnoma bi rekel nepopolni, vsaj lahko bi bili bolj poglobljeni, na primer ta v dvigalih, kjer je v bistvu se spregledalo, da 800 tisoč evrov te podražitve je v bistvu statična sanacija UKC Ljubljana, saj seveda želimo, da bo UKC Ljubljana statično saniran, kar ni bilo predvideno v prvotnem projektu. Ampak zdaj, ali bomo centralno bolnišnico, ki stoji na potresnem območju prenovili in ko bo potres, bo prva, ki bo izpadla. Torej, vse to moramo sproti popravljati in ja, težko je, zelo je težko. In zato jaz prosim, prosim vse politične sile, da dajmo se skupaj, ker tu govorimo o zdravstvu in povsod v Evropi je težko zdravstvo sploh ga še vzdrževati, težko je infrastrukturno ga podpirati. In če se to zlorablja ali pa kakorkoli so te, bi rekel, ali pa so razumevanja, recimo temu razumevanja teh postopkov tako nasprotna, ne bomo naredili nič. Ampak UKC Ljubljana, če neha delovati vam, jaz ga zagotovim je konec, ne za to vlado, za vse naslednje vlade, ker UKC Ljubljana v petih do desetih letih nazaj ne boste postavili, noben med nami je ne bo postavil. To traja desetletja, da se stroka tako lahko konsolidira. Drugo je, če vam neki zdravstveni dom, drugo je, če kakšna bolnišnica mogoče klecne, to se da kompenzirati. UKC Maribor, UKC Ljubljana, tudi v SB Celje, verjetno Onkološki inštitut so pa tiste inštitucije, za katere prosim veliko razumevanje, veliko enotnost. Tukaj moramo nekaj narediti skupaj. Mi se trudimo, jaz garantiram za UKC Ljubljana, da pri nas korupcije ni. Naj mi jo kdo pokaže. Ni je. Mi smo veliko postopkov izvedli tako na nabavi, kot na drugih in ne verjamem. Imam pa sam težave, prav zaradi tega, ker ko se človek trudi zagotoviti seveda vso zakonitost poslovanja in loviti roke, potem nekako zelo oteženo izpade poslovanje, kajti zelo je oteženo dobavitelje kakorkoli prepričati v nižje cene, če so roki izjemno kratki, ljudje pa potrebujejo storitve. In tukaj je res, moram reči, prostor izjemno ozek. Če pa pogledam naše cene celokupno, kot sem rekel prej, ga recimo primerjam z AKH Dunaj, lahko ugotavljam, da so naše cene zdaj, kot jih imamo, približno za eno tretjino nižje. V strukturi, ki smo jo tudi analizirali glede na kaj se je gradilo pri nas in kaj se je gradilo v Evropi mislim, da so naše cene, gospod Dolinar, mogoče mi vi lahko pomagate, da ne bom kaj napačno povedal, od ene tretjine do polovične cene približno, kolikor se gradi tudi v Evropi. Torej, pavšalno govoriti, da se denar zapravlja za investicije v zdravstvu je absolutno napaka. Edino kjer bi rekel, da se denar, javni zapravlja je, ko se ne investira v zdravstvu. Takrat tisti denar je pa mogoče res izgubljen, tako da hvala lepa.

Najlepša hvala. Ne vem, narobe ste razumeli to, kar ste na koncu rekli, denar se zapravlja zaradi tega ker, in odhaja zaradi tega, ker stvari stojijo. Če gradbišče stoji toliko časa, bo absolutno dal gradbinec aneks na to in tako dalje. Samo to je, to je bil naš komentar. Ampak bomo kasneje v nadaljevanju govorili tudi o korupciji. Dva svetova, en je gospod Brecelj, drugi ste kot kaže vi.

Gremo naprej, če želi še kdo drugi. Maribor. Nihče?

Bom, ja. Midva sva tukaj v bistvu tudi predstavnika stroke, direktor se je opravičil, lep pozdrav, hvala za povabilo.

Pravzaprav se lahko zelo navežem na to, kar je bilo povedano s strani direktorja UKC Ljubljana, dogajanje na oddelku za onkologijo ste pravzaprav zelo lepo povzeli in opisali, tako da največja škoda, ki se dogaja, se dogaja dejansko s tem, ker se ne dogaja nič. Zdaj, na oddelku za onkologijo v Mariboru je delo, bom rekla poteka, ne bom rekla kako poteka, poteka z mukami.

Poteka z mukami, tudi zaradi tega, ker je delo celotne bolnišnice bolj ali manj recimo blokirano zaradi nedejavnosti na drugih gradbiščih. Stanje oziroma zaustavljena gradnja oddelka za infekcijske bolezni pomeni to, da so se bolniki, ki potrebujejo to zadevno obravnavo, preselili na druge oddelke znotraj, ali kirurške stolpnice ali pač drugih stavb, kar pomeni, da je ovirana obravnava na teh oddelkih kirurgije, psihiatrije oziroma interne medicine. Tega se morda niti ne zavedamo, da dejansko s tem kar se ne dela, se ne vidi v investiciji, pravzaprav škodimo ne samo eni stroki, ampak celotni medicini, celotni obravnavi bolnikov s severovzhoda, ker konec koncev UKC Maribor kot terciarna ustanova ni samo ustanova, ki pokriva Maribor in bližnjo okolico, ampak pravzaprav mnogo širše področje, in tako kot je tudi doktor Jug povedal, zaustavitev minimalnega deleža dejavnosti v enem izmed terciarev se prelije zelo hitro, ne samo čez Trojane, ampak pravzaprav se razlije na celotno Slovenijo, kar lahko gledamo na področju onkologije. V kolikor, in iskreno upam, da se to ne bo zgodilo, da bi se delo na oddelku za onkologijo v Mariboru zaustavilo, in bi se obravnava bolnikov morala v celoti preseliti na onkološki inštitut. Jaz iskreno upam, da se zavedamo vsi, da to pomeni pravzaprav izjemno poslabšanje obravnave onkoloških bolnikov, dostopnosti do zdravljenja onkoloških bolnikov in onkoloških bolnikov je vedno več, ker konec koncev populacija se stara. To pomeni, da zaustavitev dejavnosti na enem oddelku, v enem mestu Slovenije pomeni terokiranje dejavnosti na državnem nivoju.

Omenjena je bila zdaj v enem izmed teh govorov tudi modularna bolnišnica. Tudi to opcijo je imel UKC Maribor že nekaj let nazaj, ne vem točno kdaj, ampak bilo je govora, baje tudi obljubljene finance za tozadevno izgradnjo in ja, možnost modularne bolnišnice bi vsekakor pomagala pri bolj ali manj nemoteni obravnavi, naj si bo zdaj to onkoloških bolnikov, naj si bo to bolnikov z infekcijskimi boleznimi ali recimo razbremenitev dela na urgentnem centru, ki prav tako z obljubljeno investicijo in nadgradnjo pravzaprav je že šel v, mislim, da skorajda anale pozabljenosi. Tako da, lepo prosim tudi apel z naše strani. Stvari se morajo hitro odviti in stvari se morajo takoj razrešiti. Hvala.