Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 19. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednja članica: gospa Suzana Lep Šimenko in član gospod Franc Rosec.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili pa sodeluje magister Darko Krajnc, ki nadomešča Dejana Süč.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora s tremi točkami:

1. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah;

2. točka Predlog zakona o izvajanju uredbe o splošni varnosti proizvodov, druga obravnava;

3. točka letno poročilo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji za leto 2023.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, DRUGA OBRAVNAVA EPA 1608-IX.

Predlagatelj zakona je vlada.

Na 23. seji je Državni zbor z dne 26. 9. 2024, sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

K obravnavani točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajnopravna služba in Državni svet.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli še Mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, poročilo zagovornika načela enakosti, odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport glede priporočila zagovornika načela enakosti ter pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v zvezi z mnenjem zakonodajnopravne službe. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel v ponedeljek, 4. 11. 2024. Amandmaje k predlogu zakona so vložile: Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica k 1., 2., 5., 6., sprememba z dne 7. 11. 2024, 9., 11., 13., 14., 15., 16., 20., 22., 23., 24., za novi tri 33.a člen, k 38. ter za novi 38.a člen in Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati, k 3. členu sprememba z dne 6. 11. 2024.

In sedaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državnemu sekretarju magistru Dejanu Židanu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pred vami je zdaj v drugem branju sprememba Zakona o gospodarskih družbah, verzijam torej ZGD-M, kakor smo se pogovarjali že na splošni razpravi v Državnem zboru, tokrat prenašamo štiri direktive, ob tem, da tudi že najavljam, da ko to sprejmemo bomo že začeli pripravljati naslednji paket, ker so v parlamentu že sprejete, v evropskem, pa v evropskih inštitucijah že naslednje direktive, ki jih moramo implementirati. Zelo smo opazili, da ne mešamo implementacije direktiv in drugih ustreznih ukrepov. Najbolj pomembna zadeva, ki smo jo z gospodarstvom v tem trenutku dogovorjeni je, da takoj, ko bo sprejet ta zakon, torej upamo, da še v tem letošnjem letu začnemo usklajevati določila o vitki delniški družbi, to je ustanovitev posebne oblike gospodarske družbe, ki je zlasti primerna za start upe nekega splošnega evropskega modela trenutno ni, štiri države pa so sicer povsem različne rešitve v tem trenutku že sprejele. Mi smo medsebojno primerjavo opravili in smo pripravljeni na to, kar smo dogovorili z gospodarstvom, torej na razpravo, katera oblika je najbolj primerna in bi lahko bila del slovenskega pravnega reda.

Direktive, ki jih prinašamo, so naslednje: gre za direktivo o razkritju davčnih informacij. To poznate. Ta direktiva v Evropskem parlamentu nastala zaradi teh afer o skrivanju davčnih podatkov na takšnih ali drugačnih otokih, ki so izven jurisdikcije Evropske unije, zato je bila na ravni Evropske unije sprejeta odločitev, da gospodarske družbe, ki imajo 750 milijonov letne realizacije so dolžne v svojih poročilih prikazati pa tudi davčne podatke iz tretjih držav. Teh družb po nam dostopnih podatkih v Sloveniji relativno malo, po zadnjem preštetju jih najdemo 14.

Naslednja je direktiva o trajnostnem poročanju, to poznate, gre za zahteve, ki prihajajo tako iz splošne specializirane javnosti, pa tudi iz bančnega sistema do gospodarskih družb, da družbe obvladajo tveganja, ki so vezana tako na ljudi, na okolje in na svoje vodenje. Torej tveganja morajo biti opredeljena in tudi kako tveganja obvladovati jasno zapisano. Za razliko od sedanjega stanja, ko je tovrstno poročanje prostovoljno in ni predpisan nadzor, je novo stanje takšno, da se poroča o točno določenih kriterijih, ki jih je objavila Evropska komisija kot prilogo, in da morajo biti ta poročanja tudi revidirana.

V Sloveniji je gospodarskih družb, ki bodo na podlagi spremembe zakona, za katero bomo seveda predlagali, da jo sprejmete, tudi zaradi spremembe meril o razvrstitvi podjetij bo teh gospodarskih družb po trenutni oceni 270 plus 6, to je v promilih govorimo. V resnici tisto, kar tudi veste, pomemben del teh gospodarskih družb že v tem trenutku upravlja tveganja tudi o njih poroča nenazadnje bančni, večina bančnega sektorja, če ta tveganja niso opisana in obvladana, tudi več ne želi servisirati preko posojil gospodarskih družb, tako da tisto, kar je sedaj novost, da trajnostno poročilo prenašamo v letno poročilo gospodarskih družb, torej eno poslovno, eno obvezno letno poslovno poročilo in eno neobvezno, ki ga podjetja, marsikatero podjetje že javnostno prikazuje, trajnostno prenašamo v poslovno poročilo. S tem, ko prenašamo v poslovno poročilo, pa trditve gospodarskih družb postanejo tudi predmet revidiranja. Mi smo se z gospodarskimi družbami dosti pogovarjali tudi o tem, kar ste poslanke in poslanci opozorili ali gre za kakšno breme, prekomerno breme in zmanjševanje konkurenčne sposobnosti. Ni tovrstnih odzivov na to konkretno zahtevo, še enkrat, zato ker se gospodarske družbe na to že kar nekaj časa pripravljajo in kot drugo, ker podobne postopke vodijo že sedaj, prišlo bo pa do revidiranja. O tem smo se tudi pogovarjali v tem Državnem zboru ob sprejemanju direktiv, in ko pogledate zapisnike za nazaj, pa tudi glasovanja slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu, boste videli, da je Slovenija tovrstno usmeritev podprla. To je, kar se tiče trajnosti.

Potem je direktiva o uravnoteženi spolni zastopanosti med direktorji. Poznano vam je, da v bistvu ko gre za zasebne gospodarske družbe, pa seveda tudi za javne, kjer je država, lokalna skupnost solastnik ali lastnik, da bi se morali in se morajo pri izboru tako nadzornih delov teh gospodarskih družb, kakor tudi odločevalcev, torej vodenja gospodarskih družb upoštevati objektivni kriteriji. Eno novo poslovodstvo zna biti učinkovito, ali izpolnjuje vse kriterije stroke, kompetenc in podobno, da eni kriteriji pa se enostavno upoštevati ne smejo. Eden od teh kriterijev je pa tudi spol, ko se izbira, kdo vodi ali nadzira gospodarske družbe. Tukaj je še vedno na ravni Evropske unije in tudi Slovenije prisotna neuravnoteženost, ki pa se prepočasi spreminja, na ravni Evropske unije se je, kar se tiče zasebnih gospodarskih družb, so se naredili prvi relativno previdni koraki. Ko boste pogledali rešitve in ste pogledali, ki so pred vami, so te rešitve takšne, da so bolj v bistvu kot predlogi. Zakaj? Zato, ker še vedno izhaja iz tega, da v nekem trenutku ko konkretni lastniki izbirajo, kdo jih vodi gospodarske družbe ali kdo nadzira in imajo vso pravico izbrati tistega, ki je bolj kompetenten, samo v primeru, če sta dva enako kompetentna, izobražena, ustrezna kadra, pa je tisto, kar je potrebno v posameznih primerih upoštevati spolno uravnoteženost, ampak usmeritev, to je prvi korak, predvidevamo, da na ravni Evropske unije bo v naslednjih letih šlo naprej. Osnovni kriterij bi v Sloveniji zajel velike gospodarske družbe, ki so na borzi, mislim, da je trenutno teh gospodarskih družb 11 v dogovoru z SDH, v dogovoru s slovenskimi nadzorniki. Gospodarskimi zbornicami in tudi sindikati smo nabor razširili, in sicer takole, da posegamo tudi v gospodarske družbe, kjer je lastnik ali večinski lastnik država oziroma lokalna skupnost, torej država manjši, mislim lokalna skupnost. Zakaj? Zato, ker pri pomembnih ukrepih država mora biti zgled. In pri tem dodatnem naboru se število obligacij poveča iz 11 na nekaj čez 30 oziroma na 41. To je ta direktiva.

Z zakonom prenašamo še eno direktivo in to je direktivo o kriterijih o prilagoditvi meril velikosti družb. Namreč eno od meril je tudi so sredstva ali kapital, drugo merilo je tudi letna realizacija in v zadnjih desetih letih je bila v Evropski uniji inflacija, mislim da, skoraj 30 odstotkov in s to spremembo direktive in implementacije te finančne kazalnice, kazalnike povečujemo za 25 odstotkov, če je bila pred tem pred spremembo letna realizacija kot meja za uvrstitev med srednjo in veliko gospodarsko družbo 40 milijonov, bo sedaj, ko bo zakon sprejet, 50 milijonov. Podobna sprememba se bo iz 20 na 25 dogodila tudi pri sredstvih. Kaj je to, kakšen praktični učinek v Sloveniji to prinese, če imamo po sedanjih merilih 540, približno 540 velikih gospodarskih družb bo po novih merilih, po teh kriterijih velikih gospodarskih družb, nekaj čez 270. Zdaj seveda za ostalih 270 to predstavlja nekoliko administrativno razbremenitev, vendar najavljam pa, da v kolikor bo v naslednjih letih še vedno inflacija, bomo na ravni Evropske unije na pet ali na deset let ta merila korigirali, ker smo to dolžni narediti.

Imamo še dva predloga, ki sta, ki sta del tega zakona, mislim, da sta nesporna. En predlog je predlog tržne inšpekcije, to je predlog, da mora biti vidno ime firme tam, kjer je sedež firme. To v večini primerov, tudi kadar vodijo računovodstva sedež firme že v tem trenutku tako tudi delajo, v kolikor pa tega ne, pa bodo sedaj dolžna delati. To ni neka administrativna obremenitev. Kot drugo pa na predlog financ prenašamo v naš zakon definicijo subjekta javnega interesa.

Dovolite, gospa predsednica, da se opredelim tudi do amandmaja Nove Slovenije, ki je vložen. Tukaj moram ugotoviti, da s strani gospodarskih partnerjev, s katerimi mi sodelujemo, to so gospodarska zbornica, obrtna, trgovinska, nismo dobili tako, da bi meni bilo znano tovrstnih pobud.

Drugič, omejitve pri ustanavljanju novih deoojev, to je, pardon, to je jara kača, ki jo Slovenija skuša reševati vsaj od leta 2011 naprej, takrat se spomnite, da zaradi velikih zlorab, ki so bile zlorabe do konkretnih ljudi, do poslovnih partnerjev in države, so nastali predlogi, enega od teh predlogov je bil nosilec takrat opozicijski poslanec gospod Žerjav, pa potem so bili novi predlogi, mislim tudi gospa Kertova, da ste bili državna sekretarka v letu 2013, ko je novi predlog in ti predlogi so se stopnjevali, za to, da se zaščiti ljudi, partnerje in tudi državo. Ne moreš narediti škode konkretnemu človeku, firmo, in takoj ustanoviti dodatno firmo, da na podoben način deluješ naprej. Zanimivo je, da leta 2015, ko ste se, smo se takrat pogovarjali o novih omejitvah, je ravno nosilec sedanjega predloga, da umaknemo neke omejitve, zahteval obdobje pet let omejitve, ne samo tedanje, ki je bilo, mislim da šest mesecev ali tri mesece. In v tem trenutku pristojno ministrstvo ob tem, da ni pobud, ob tem, da se v slovenskem sistemu še vedno delajo zlorabe, enostavno ne more podpreti varovalke, ki ščiti ljudi, poslovne partnerje in države. Hvala za besedo.

Hvala lepa. Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajnopravne službe, gospe Heleni Rus, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in pripravila pisno mnenje. Pripombe so se nanašale predvsem na večjo jasnost in določnost ter notranjo skladnost predloga zakona, nekatere pa so bile tudi nomotehnične narave. Pripomb ne bi povzemala, saj so nekatere upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, glede drugih pa je ministrstvo posredovalo pisna pojasnila.

Hvala.

Hvala lepa za kratko pojasnilo.

Sedaj pa odboru predlagam, da po končani razpravi o členih in v skladu s tretjo alinejo stoosemindvajsetega člena poslovnika glasujemo skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

In sedaj prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi obeh vložitvenih dokumentov z dne 4. 11. 2024.

In sedaj odpiram razpravo in v razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. členu. Tukaj dopuščam tudi širšo razpravo v kolikor boste govorili širše. Želi kdo razpravljati? V kolikor ne, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju k 1. členu. Začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 8 poslank in poslancev, 7 jih je glasovalo za, nič proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet.

In sedaj dajem v razpravo 2. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2. členu. Želi kdo razpravljati? Sedaj razpravljamo zgolj in samo o 2. členu. V kolikor ne, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 9 poslank in poslancev, 7 jih je glasovalo za, nič proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

In sedaj dajem v razpravo 3. člen in amandma s spremembo Poslanske skupine Nova Slovenija k 3. členu. Želi kdo razpravljati o amandmaju k 3. členu? Gospod Medic, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Vsi lepo pozdravljeni! Malo bom obrazložil amandma in dodal neke ugotovitve glede pripombe državnega sekretarja. Nova Slovenija predlaga, da se v 3. členu 1. se s prvim odstavkom 5. 6. in sedmi odstavek črtajo, šestnajsti odstavek pa se spremeni tako, da se glasi: "Omejitev iz 2. in 5. točke prvega odstavka ter izpolnjevanje pogojev iz četrtega odstavka tega člena se samodejno preverja v informacijskem sistemu za podporo poslovnih subjektov pri oddaji vloge za vpis v sodni register ali poslovni register Slovenije za neposredno elektronsko izmenjavo podatkov med poslovnim registrom Slovenije, Finančno upravo Republike Slovenije in informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom." V primeru omejitev iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka tega člena v sedemnajstem odstavku se črta besedilo "in omejitev iz petega odstavka" ter besedilo šestega in sedmega.

Obrazložitev. Sprememba amandmaja, ki smo ga vložili naknadno, je nomotehnične narave. Vsebinski amandma ostaja enak, kakor je bil prvotno vložen. Amandma predlaga črtanje petega odstavka 10. člena ZGD-1, ki določa, da ustanovitelj oziroma družbenik družbe omejene odgovornosti ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Prav tako predlaga črtanje tudi šestega in sedmega odstavka člena, ki določata izjeme od splošnega pogoja ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo, ki ga določa peti odstavek navedene določbe krnijo pravico do svobodne gospodarske pobude in do svobodnega sprejemanja gospodarskih odločitev na podjetniški ravni, dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornost vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleže vsake tri mesece ali največ štiri na leto. To investitorjem preprečuje neposredno investiranje denarnih sredstev v nova podjetja, tako imenovane startupe oziroma zagonska podjetja in ostale družbe, ki bi jim lahko investicije pomagale pri njihovi rasti.

Nekateri ugledni investitorji opozarjajo, da obstoječa ureditev omejuje investicijske možnosti in sili v investicije v druge vrste premoženja kot so na primer nepremičnine, delnice, druge vrednostne papirje. Zagonska podjetja pričakujejo, da za svojim vložkom stoji investitor sam z imenom in priimkom. To namreč prinaša večje zaupanje in verodostojnost družbe ter večjo motivacijo za druge investitorje, kot pa če bi se v družbo vlagalo preko drugih mehanizmov, ki osebno vlagatelja zakrijejo. Slovenija po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za startup podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosegamo le 23 odstotkov realizacije startupov standardov do evropskega združenja držav za zagonska podjetja. S sprejemom amandmaja bi vsaj v manjšem delu izboljšali možnost za povečanje vlaganj preko lastniškega financiranja, kjer Slovenija primerjalno še vedno zaostaja.

Zdaj pa bi si želel tudi malo odgovoriti na povedano v razpravi. Mi se zavedamo, da smo imeli takšne težave veriženja in še vedno jih imamo, bi morali pa nekako tudi prisluhniti tem podjetnikom, ki štartajo, startupom, ki bodo imeli ta problem. Boscarol je februarja letos vložil pobudo za oceno ustavnosti tega zakona in bom samo zadnji del prebral, ker mislim, da je najbolj pomemben del tega članka, ki sem ga dobil: "V Sloveniji je neverjetno veliko mladih podjetij in bodočih podjetnikov z izjemnimi idejami, produkti in storitvami, ki potrebujejo začetni semenski kapital za hitrejši razvoj, pospeševanje prodaje in hitro rast, do srednjih ali velikih podjetij, ter izkušnje uspešnega podjetnika, ki se je dokazal v mednarodnem merilu, v čakalni vrsti. Boscarol ima nekaj bolj ali manj zanimivih primerov, a žal lahko pomaga le štirim na leto. Zato se je odločil za vložitev ustavne pobude za spremembo zakona in upa, da bo sprejeta čim prej." (Konec citata.)

Prosim, da se upošteva to mojo razpravo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik ministrstva, magister Dejan Židan? Izvolite.

Ja, najlepša hvala predsednica.

Pa v resnici, gospod poslanec, hvala za vaše vprašanje, ker je res zelo pomembno in s tem se je slovenska stroka, tudi parlamentarci, tudi gospodarska združenja in še marsikdo ukvarjal v resnici zadnjih več kot 11 let. Takrat je pač nastala rešitev, ki ni ultimativna. Ta rešitev treh mesecev ni ultimativna, ker v resnici jih lahko ustanavljaš hitreje, vendar moraš dokazati, da deoo, ki si ga ustanovil, je delujoč pač po teh kriterijih, ki so bili takrat dogovorjeni. Jaz razumem, da bi se mogoče o kriterijih nekoč lahko ponovno strokovna razprava odprla, ali so bili takrat, mislim, da leta 2015 ti kriteriji, jih je ena, dva, tri, štiri, pet, ki dokazujejo, da je družba delujoča, takrat pravilni, pa jih je mogoče možno tudi korigirati. Na to razpravo je ministrstvo pripravljeno. Ampak problem je bil pač takrat v tem, da so se v bistvu ustanavljali naredile obveznosti, ne poplačale. In potem je šel isti ustanovitelj takoj naprej. In je ostalo preveč nerešenih zadev in strah ministrstvo v tem primeru, če gremo mi v ultimativno ukinitev tega člena je, da se lahko slabo stanje izpred 11 let ponovi. Smo pa pripravljeni na razpravo o teh petih kriterijih, ali so primerni, da lahko tudi hitreje kot na tri mesece poslovnež, lastnik kapitala, kdorkoli drug ustanavlja nov deoo. Ampak teh pet kriterijev je takšnih, da pač mora dokazati, da to, kar je ustanovil, je delujoče, da ni na seznamu gospodarskih družb, ki imajo neporavnane obveznosti, da ni na seznamu gospodarskih družb, ki imajo v bistvu prekršek in so zaradi prekrška ali kršitve zakona objavljene. Torej, jaz predlagam, da ministrstvo nima težave z gospodarskimi združenji ponovno odpreti razpravo, ali so kriteriji primerni. In predlagam, da mogoče gremo v to smer, ker verjamem, da takrat je bila, v parlamentu je bilo več sej na to temo, dosti enotno stališče, da veriženja družb pa v tej državi na tisti grdi način biti ne sme. Tako da se zahvaljujem za pobudo, predlagamo pa, da gremo po korakih, ki bodo v ozadju imeli strokovne utemeljitve. Hvala.

Hvala lepa.

K besedi se je prijavila... / oglašanje v dvorani/ Aha, replika, izvolite gospod Medic.

No, hvala lepa za odgovor in za posluh. Verjamem pa, da gospod Boscarol pozna zadeve, kako to funkcionira. In če je on vložil ustavno pobudo, verjetno njegovi primeri niso tukaj vključeni, tako da to bi bilo treba čim prej rešiti. Zdaj, ali bi lahko mi nek časovni okvir postavili za to? Mislim... Hvala.