Člane komisije, ostale vabljene goste, vse ostale prisotne lepo pozdravljam. Torej, pričenjamo z 20. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Ob tem vas obveščam, da je eno obvestilo o zadržanosti, in sicer opravičil se je poslanec gospod Jani Prednik.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej pričenjamo tudi s 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo na podlagi 167. člena Poslovnika državnega zbora.

Za obravnavo te točke smo prejeli naslednja gradiva, in sicer celotno gradivo predloga zaključnega računa z dne 30. 9. 2. 24, ki je tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V tiskani obliki smo prejeli: spremni dopis Vlade, kazalo vsebine in tabelarni del predloga zaključnega računa, se pravi splošni in posebni del, del predloga zaključnega računa, ki se nanaša na Slovensko obveščevalno varnostno agencijo smo prejeli proti podpisu, saj je označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Sestavni del gradiva tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o Predlogu zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2023, potem smo prejeli še konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin na dan 31. 12. 2023, ki jo Vlada ob zaključnem računu državnega proračuna predloži vsaki dve leti.

K tej točki smo pa povabili: gospoda Klemna Boštjančiča, ministra za finance, ki se je opravičil in v njegovem imenu je prisotna državna sekretarka Saša Jazbec, potem gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča, Vlado, Ministrstvo za finance ter Računsko sodišče.

Zdaj besedo za uvodno predstavitev sprva dajem kar predstavnici Vlade, državni sekretarki magistrici Saši Jazbec, tako da izvolite.

Člane komisije, ostale vabljene goste, vse ostale prisotne lepo pozdravljam. Torej, pričenjamo z 20. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Ob tem vas obveščam, da je eno obvestilo o zadržanosti, in sicer opravičil se je poslanec gospod Jani Prednik.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej pričenjamo tudi s 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo na podlagi 167. člena Poslovnika državnega zbora.

Za obravnavo te točke smo prejeli naslednja gradiva, in sicer celotno gradivo predloga zaključnega računa z dne 30. 9. 2. 24, ki je tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V tiskani obliki smo prejeli: spremni dopis Vlade, kazalo vsebine in tabelarni del predloga zaključnega računa, se pravi splošni in posebni del, del predloga zaključnega računa, ki se nanaša na Slovensko obveščevalno varnostno agencijo smo prejeli proti podpisu, saj je označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Sestavni del gradiva tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o Predlogu zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2023, potem smo prejeli še konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin na dan 31. 12. 2023, ki jo Vlada ob zaključnem računu državnega proračuna predloži vsaki dve leti.

K tej točki smo pa povabili: gospoda Klemna Boštjančiča, ministra za finance, ki se je opravičil in v njegovem imenu je prisotna državna sekretarka Saša Jazbec, potem gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča, Vlado, Ministrstvo za finance ter Računsko sodišče.

Zdaj besedo za uvodno predstavitev sprva dajem kar predstavnici Vlade, državni sekretarki magistrici Saši Jazbec, tako da izvolite.

Spoštovani, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.

Pred vami je Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ki ga je Vlada skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Zdaj glede na to, da gre počasi h koncu že izvrševanje proračuna za leto 2024 in da imate v Državnem zboru v obravnavi predloga proračunov za leti 2025 in 2026, je v bistvu govoriti o proračunu 2023, kot bi govorili o lanskem snegu, če tako rečem, ampak dejstvo je, da je zaključni račun predhodnega leta, da je vedno sestavni del te velike proračunske dokumentacije. Jaz bom čisto na kratko vam predstavila ta zaključni račun. Vsebuje opredelitev makroekonomskih izhodišč, potem poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna o proračunskem saldu in zadolževanju proračuna in pa seveda obrazložitve pomembnejših odstopanj med sprejetim in realiziranim proračunom. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela, kot ste tudi omenili, predsedujoči, zajema še obrazložitve izvajanje načrta razvojnih programov, podatke iz bilanc stanja in obrazložitve poročila o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa. Dodane so tudi potem priloge, še letna poročila javnih skladov, javnih agencij in pa poročilo o dolgu. Torej vsa pojasnila so podana s primerjavo na drugi rebalans proračuna za leto 2023, to je bil namreč zadnji sprejeti proračun.

Če se malo vrnemo res v lansko leto, leto 2023 sta zaznamovala dva rebalansa. Se pravi, poleg sprejetega proračuna, ki ga je sprejel Državni zbor novembra 2022, je bil spomladi pripravljen prvi rebalans, predvsem zaradi novih ministrstev, in pa poleti po poplavah je bil že v avgustu, je vlada sprejela drugi rebalans prav zaradi poplav. Drugače, če pogledamo veliko sliko, vsebinsko so ta proračun, se pravi za leto 2023, zaznamovali še vedno poleg teh rednih seveda vsebin torej energetski ukrepi, se pravi ukrepi za blaženje energetske krize, potem zaključek večletnega finančnega okvira 2014-2020. Namreč, december 2023 je bil zadnji rok za izplačila iz prejšnje perspektive, tako da v bistvu je prišlo do povečane porabe sredstev iz tega naslova. Prav v zadnjem tednu smo dobili iz Bruslja zaradi uspešno opravljenih mejnikov in ciljev iz drugega obroka načrta za okrevanje in odpornost pol milijarde evrov. In pa seveda zaznamovale so ga tudi poplave. Do konca leta je bilo namreč iz državnega proračuna za protipoplavne ukrepe oziroma to sem narobe rekla, torej za interventne ukrepe pa za ono prvo sanacijo, že izplačanih 588 milijonov evrov. In če pogledamo to v bistvu vse skupaj, te elemente, ki sem jih omenila, je zaznamovalo leto 2023 na ravni odhodkovne strani državnega proračuna rekordno leto z vidika investicij. Še nikoli do zdaj ni namreč državni proračun realiziral 2 milijardi 200 investicijskih odhodkov in investicijskih transferov. Zdaj, prav v konkretne številke bi se res spuščala minimalno, ampak vseeno. Torej, na prihodkovni strani smo zbrali 13 milijard evrov, kar predstavlja 99,1 odstotka od načrtovanih prihodkov. Kot veste, se vedno rada pohvalim, da prihodke znamo načrtovati, in tudi v letu 2023 torej številke govorijo o tem, da to drži.

Od 13 milijard prihodkov smo zbrali 10,9 milijarde davčnih prihodkov, 729 milijonov nedavčnih prihodkov, 226 milijonov kapitalskih prihodkov in milijardo 88 milijonov iz sredstev EU. Na odhodkovni strani je bilo realiziranih 15,3 milijarde odhodkov, to je procentualno nekoliko manj, 94,2 odstotka načrtovanih odhodkov. Zakaj? Ko se je pripravljal proračun za leto 2023, je bila velika negotovost, kaj se bo zgodilo na ravni energetike, kakšni bodo ustrezni energetski ukrepi za blaženje te krize. In zato je bila sprejeta rezerva za te namene, ki pa se potem v času izvrševanja proračuna ni realizirala v celoti. Zato je v bistvu od načrtovanega primanjkljaja 3 milijarde 200 je bil primanjkljaj na koncu znašal 2,3 milijarde evrov oziroma, če govorimo o odstotkih, 74 procentov načrtovanega, in državni proračun je, če to merimo v odstotku BDP, izkazal primanjkljaj v višini 3,7 odstotkov BDP. Dolg državnega proračuna na 31. 12. 2023 je znašal 39,8 milijard evrov oziroma 63 odstotkov bruto domačega proizvoda in se je v celotnem letu se je povišal za milijardo in 982 milijonov evrov. V letu 2023 je Slovenija ostala neto prejemnica sredstev. Se pravi, če pogledamo razmerje do proračuna EU, vplačali smo 672 milijonov evrov v proračun EU in prihodkov iz EU smo dobili milijardo 100, se pravi, kot rečeno, neto prejemnica.

Zdaj, če bi res pogledali mogoče kje so bila največja odstopanja realizacije od plana. Na prihodkovni strani smo dobili v bistvu je zelo težko načrtovati druge nedavčne prihodke, zato ker tam noter je res vse živo, vse drugo in je lahko karkoli, tako da načrtovanih je bilo 141 milijonov, prejeli smo jih 173 milijonov in tukaj gre za v bistvu transakcije zakladnice, ki izdajajo obveznice in potem tiste v bistvu obresti, ki jih dobimo iz tega naslova natečene, gredo med te druge nedavčne prihodke in pa na odstopanje tukaj od napovedi je vplivalo 22 milijonsko vračilo državne subvencije podjetjem Magna Steyer, deoo. Potem na strani kapitalskih odhodkov to so kapitalski prihodki, je bila načrtovana prodaja stvarnega premoženja v višini 198 milijonov evrov, dejansko je bilo prodanih za 226 milijonov osnovnih sredstev ter zemljišč in drugih neopredmetenih sredstev. Nenačrtovan priliv je bil od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, nekih dodatnih 24 milijonov evrov. In pa prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje centraliziranih in drugih programov načrtovana v višini 89 milijonov evrov, dejanski priliv 150 milijonov. Tukaj nam je pa v bistvu glavnino razlike predstavljal solidarnostni sklad. Namreč po poplavah smo že v preteklem letu dobili 100 milijonov za poplave iz avgusta.

Prav tako je bilo, torej B bilanca. Načrtovanih je bilo 12 milijonov vračil posojil, realizacija pa je bila potem 381 milijonov evrov in znaten del te realizacije so bila vračila Holdinga Slovenskih elektrarn iz naslova naknadno vplačanega kapitala, in to je tisti, da rečem, sporni del tega smo po mnenju Računskega sodišča knjižili na napačen konto in smo zato na ta splošni del proračuna dobili mnenje s pridržkom na odhodkovni strani, je pa v bistvu največja, je bilo pa to odstopanje poleg EU sredstev, če gledamo ekonomske namene, tudi za transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, kjer je bilo načrtovanih 133, izplačanih pa 158 milijonov evrov.

Torej, kot sem že omenila, Računsko sodišče vedno da mnenje na predlog zaključnega računa posebej da mnenje na splošni del, se pravi na pravilnost, da rečem knjižb posameznih prihodkov in odhodkov in pa posebej na del izvrševanja proračuna. Na splošni del smo iz omenjenega razloga dobili mnenje s pridržkom. Se pravi, prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so bili izkazani na napačni podskupini kontov, skupina kontov je bila pravilna. Šlo je za to vračilo naknadno vplačanega kapitala, in ker je šlo za zneskovno velik del, smo za to dobili mnenje s pridržkom. Torej omenila bi, da je Vlada glede na ugotovitve v revizijskem poročilu že izvedla tudi nekatere ukrepe. Tukaj bi posebej poudarila tudi tega, kar je bilo tudi problematizirano, namreč to poročilo Računskega sodišča je bilo precej spolitizirano in jaz se v to zdaj ne bom spuščala. Bi pa mogoče omenila res to, kar sem takrat zaznala na enem od odborov, da poslanci niso bili prepričani, če je sploh ustanovljen bil sklad za obnovo Slovenije. Po mnenju Računskega sodišča bi moral biti ustanovljen že v preteklem letu. Ker je bil pa zakon, ki je opredeljeval namenske vire tega sklada, je bil sprejet v Državnem zboru šele konec decembra in ker je lahko sklad ustanovljen šele po tem, ko te namenske vire prepozna tudi Zakon o izvrševanju proračunov je bilo fizično nemogoče, je bilo izvedbeno nemogoče ta sklad odpreti v lanskem letu. Zato je Vlada takoj januarja sprejela Zakon o izvrševanju proračunov, v katerem je prepoznala te namenske odhodke, pardon, namenske prihodke in je bil potem januarja letos ta sklad tudi odprt, ustanovljen. In tista lanska torej, lani zbrana sredstva, namenska, prenesena vanj. Ta sklad je torej, odprt in ga objavljamo na spletni strani Ministrstva za finance, lahko spremljate, kakšno je stanje. Zdaj sem preverila, preden sem prišla sem, v tem skladu za obnovo Slovenije je trenutno stanje 224 milijonov evrov.

Potem druga pomembna stvar je, da smo upoštevali seveda priporočilo Računskega sodišča in dopolnili pravilnik o enotnem kontnem načrtu in ustrezno opredelili torej vsebino za evidentiranje vračil sredstev naknadno vplačanega kapitala. Tako da teh dodatnih 150 milijonov naknadno vplačanega kapitala, ki je bilo vrnjeno v letošnjem letu, je izkazano, zdaj računamo na pravilnem kontu v letošnjem letu.

Tako da jaz verjamem, da ostale ugotovitve Računskega sodišča dobro poznate. Kot rečeno je sestavni del zaključnega računa, ker to gre v bistvu zdaj za širši pogled javnih financ, so tudi letna poročila posrednih proračunskih uporabnikov, in sicer agencij, skladov, zavoda za zaposlovanje, ZPIZ in ZZZS. Gre za 27 letnih poročil. Pa samo za občutek, ker javne finance niso samo državni proračun, ampak tudi te druge enote, 8 javnih skladov je lani zabeležilo, samo za občutek, 209 milijonov prilivov, izdatki so bili 185 milijonov, se pravi, skladi so zabeležili 23 milijonov in pol presežka. Negativno je posloval Stanovanjski sklad in Sklad za kulturne dejavnosti z minimalnim primanjkljajem, medtem ko so ostali javni skladi zabeležili presežek, največ Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, pa javni sklad NEK. Potem imamo tukaj tudi torej 16 javnih agencij. Izdatki javnih agencij so lani po denarnem toku so znašali približno sto milijonov, prilivi 105 milijonov, tako da minimalen presežek po denarnem toku so dosegli. Potem, Zavod za zaposlovanje je približno uravnotežen, ZPIZ je tudi uravnotežen, to poznate, 7 milijard 100 je velika bilanca oziroma prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pa Zavod za zdravstveno zavarovanje je pa torej zabeležil 4 milijarde 320 prilivov in pa 4 milijarde 394 izdatkov, se pravi je posloval z izgubo v višini 76 milijonov evrov. Skupaj teh 27 institucionalnih enot je ustvarilo v preteklem letu 46 milijonov primanjkljaja. To je ta primanjkljaj, ki se potem pod črto sešteva v saldo sektorja država.

Poleg teh poročil je pa v bistvu sestavni del tudi, kot rečeno, poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga. Bi še tega čisto na kratko predstavila. V letu 2023 je FURS pobral 22 milijard in pol prihodkov, to je za vse štiri blagajne javnega financiranja, to je za 7 odstotkov več kot leto poprej oziroma milijardo in pol. Trend zviševanja prihodkov se nadaljuje od ustanovitve FURS v letu 2014, z izjemo seveda covidnega leta, medtem ko je pa davčni dolg lani je za vse štiri blagajne znašal 842 milijonov evrov. Lani se je znižal za 55 milijonov evrov oziroma za 6 odstotkov in tudi trend zniževanja davčnega dolga se nadaljuje od ustanovitve FURS v letu 2014.

Tako, da, toliko sem imela pripravljeno za uvod, glede na pristojnost po 65. členu Zakona o javnih financah je pa Vlada pooblastila tudi več različnih predstavnikov ministrstev, da lahko pojasnijo izvrševanje proračuna svojega resorja v lanskem letu oziroma smo vam na voljo za vaša vprašanja.

Hvala lepa.

Spoštovani, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.

Pred vami je Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ki ga je Vlada skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Zdaj glede na to, da gre počasi h koncu že izvrševanje proračuna za leto 2024 in da imate v Državnem zboru v obravnavi predloga proračunov za leti 2025 in 2026, je v bistvu govoriti o proračunu 2023, kot bi govorili o lanskem snegu, če tako rečem, ampak dejstvo je, da je zaključni račun predhodnega leta, da je vedno sestavni del te velike proračunske dokumentacije. Jaz bom čisto na kratko vam predstavila ta zaključni račun. Vsebuje opredelitev makroekonomskih izhodišč, potem poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna o proračunskem saldu in zadolževanju proračuna in pa seveda obrazložitve pomembnejših odstopanj med sprejetim in realiziranim proračunom. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela, kot ste tudi omenili, predsedujoči, zajema še obrazložitve izvajanje načrta razvojnih programov, podatke iz bilanc stanja in obrazložitve poročila o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa. Dodane so tudi potem priloge, še letna poročila javnih skladov, javnih agencij in pa poročilo o dolgu. Torej vsa pojasnila so podana s primerjavo na drugi rebalans proračuna za leto 2023, to je bil namreč zadnji sprejeti proračun.

Če se malo vrnemo res v lansko leto, leto 2023 sta zaznamovala dva rebalansa. Se pravi, poleg sprejetega proračuna, ki ga je sprejel Državni zbor novembra 2022, je bil spomladi pripravljen prvi rebalans, predvsem zaradi novih ministrstev, in pa poleti po poplavah je bil že v avgustu, je vlada sprejela drugi rebalans prav zaradi poplav. Drugače, če pogledamo veliko sliko, vsebinsko so ta proračun, se pravi za leto 2023, zaznamovali še vedno poleg teh rednih seveda vsebin torej energetski ukrepi, se pravi ukrepi za blaženje energetske krize, potem zaključek večletnega finančnega okvira 2014-2020. Namreč, december 2023 je bil zadnji rok za izplačila iz prejšnje perspektive, tako da v bistvu je prišlo do povečane porabe sredstev iz tega naslova. Prav v zadnjem tednu smo dobili iz Bruslja zaradi uspešno opravljenih mejnikov in ciljev iz drugega obroka načrta za okrevanje in odpornost pol milijarde evrov. In pa seveda zaznamovale so ga tudi poplave. Do konca leta je bilo namreč iz državnega proračuna za protipoplavne ukrepe oziroma to sem narobe rekla, torej za interventne ukrepe pa za ono prvo sanacijo, že izplačanih 588 milijonov evrov. In če pogledamo to v bistvu vse skupaj, te elemente, ki sem jih omenila, je zaznamovalo leto 2023 na ravni odhodkovne strani državnega proračuna rekordno leto z vidika investicij. Še nikoli do zdaj ni namreč državni proračun realiziral 2 milijardi 200 investicijskih odhodkov in investicijskih transferov. Zdaj, prav v konkretne številke bi se res spuščala minimalno, ampak vseeno. Torej, na prihodkovni strani smo zbrali 13 milijard evrov, kar predstavlja 99,1 odstotka od načrtovanih prihodkov. Kot veste, se vedno rada pohvalim, da prihodke znamo načrtovati, in tudi v letu 2023 torej številke govorijo o tem, da to drži.

Od 13 milijard prihodkov smo zbrali 10,9 milijarde davčnih prihodkov, 729 milijonov nedavčnih prihodkov, 226 milijonov kapitalskih prihodkov in milijardo 88 milijonov iz sredstev EU. Na odhodkovni strani je bilo realiziranih 15,3 milijarde odhodkov, to je procentualno nekoliko manj, 94,2 odstotka načrtovanih odhodkov. Zakaj? Ko se je pripravljal proračun za leto 2023, je bila velika negotovost, kaj se bo zgodilo na ravni energetike, kakšni bodo ustrezni energetski ukrepi za blaženje te krize. In zato je bila sprejeta rezerva za te namene, ki pa se potem v času izvrševanja proračuna ni realizirala v celoti. Zato je v bistvu od načrtovanega primanjkljaja 3 milijarde 200 je bil primanjkljaj na koncu znašal 2,3 milijarde evrov oziroma, če govorimo o odstotkih, 74 procentov načrtovanega, in državni proračun je, če to merimo v odstotku BDP, izkazal primanjkljaj v višini 3,7 odstotkov BDP. Dolg državnega proračuna na 31. 12. 2023 je znašal 39,8 milijard evrov oziroma 63 odstotkov bruto domačega proizvoda in se je v celotnem letu se je povišal za milijardo in 982 milijonov evrov. V letu 2023 je Slovenija ostala neto prejemnica sredstev. Se pravi, če pogledamo razmerje do proračuna EU, vplačali smo 672 milijonov evrov v proračun EU in prihodkov iz EU smo dobili milijardo 100, se pravi, kot rečeno, neto prejemnica.

Zdaj, če bi res pogledali mogoče kje so bila največja odstopanja realizacije od plana. Na prihodkovni strani smo dobili v bistvu je zelo težko načrtovati druge nedavčne prihodke, zato ker tam noter je res vse živo, vse drugo in je lahko karkoli, tako da načrtovanih je bilo 141 milijonov, prejeli smo jih 173 milijonov in tukaj gre za v bistvu transakcije zakladnice, ki izdajajo obveznice in potem tiste v bistvu obresti, ki jih dobimo iz tega naslova natečene, gredo med te druge nedavčne prihodke in pa na odstopanje tukaj od napovedi je vplivalo 22 milijonsko vračilo državne subvencije podjetjem Magna Steyer, deoo. Potem na strani kapitalskih odhodkov to so kapitalski prihodki, je bila načrtovana prodaja stvarnega premoženja v višini 198 milijonov evrov, dejansko je bilo prodanih za 226 milijonov osnovnih sredstev ter zemljišč in drugih neopredmetenih sredstev. Nenačrtovan priliv je bil od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, nekih dodatnih 24 milijonov evrov. In pa prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje centraliziranih in drugih programov načrtovana v višini 89 milijonov evrov, dejanski priliv 150 milijonov. Tukaj nam je pa v bistvu glavnino razlike predstavljal solidarnostni sklad. Namreč po poplavah smo že v preteklem letu dobili 100 milijonov za poplave iz avgusta.

Prav tako je bilo, torej B bilanca. Načrtovanih je bilo 12 milijonov vračil posojil, realizacija pa je bila potem 381 milijonov evrov in znaten del te realizacije so bila vračila Holdinga Slovenskih elektrarn iz naslova naknadno vplačanega kapitala, in to je tisti, da rečem, sporni del tega smo po mnenju Računskega sodišča knjižili na napačen konto in smo zato na ta splošni del proračuna dobili mnenje s pridržkom na odhodkovni strani, je pa v bistvu največja, je bilo pa to odstopanje poleg EU sredstev, če gledamo ekonomske namene, tudi za transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, kjer je bilo načrtovanih 133, izplačanih pa 158 milijonov evrov.

Torej, kot sem že omenila, Računsko sodišče vedno da mnenje na predlog zaključnega računa posebej da mnenje na splošni del, se pravi na pravilnost, da rečem knjižb posameznih prihodkov in odhodkov in pa posebej na del izvrševanja proračuna. Na splošni del smo iz omenjenega razloga dobili mnenje s pridržkom. Se pravi, prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so bili izkazani na napačni podskupini kontov, skupina kontov je bila pravilna. Šlo je za to vračilo naknadno vplačanega kapitala, in ker je šlo za zneskovno velik del, smo za to dobili mnenje s pridržkom. Torej omenila bi, da je Vlada glede na ugotovitve v revizijskem poročilu že izvedla tudi nekatere ukrepe. Tukaj bi posebej poudarila tudi tega, kar je bilo tudi problematizirano, namreč to poročilo Računskega sodišča je bilo precej spolitizirano in jaz se v to zdaj ne bom spuščala. Bi pa mogoče omenila res to, kar sem takrat zaznala na enem od odborov, da poslanci niso bili prepričani, če je sploh ustanovljen bil sklad za obnovo Slovenije. Po mnenju Računskega sodišča bi moral biti ustanovljen že v preteklem letu. Ker je bil pa zakon, ki je opredeljeval namenske vire tega sklada, je bil sprejet v Državnem zboru šele konec decembra in ker je lahko sklad ustanovljen šele po tem, ko te namenske vire prepozna tudi Zakon o izvrševanju proračunov je bilo fizično nemogoče, je bilo izvedbeno nemogoče ta sklad odpreti v lanskem letu. Zato je Vlada takoj januarja sprejela Zakon o izvrševanju proračunov, v katerem je prepoznala te namenske odhodke, pardon, namenske prihodke in je bil potem januarja letos ta sklad tudi odprt, ustanovljen. In tista lanska torej, lani zbrana sredstva, namenska, prenesena vanj. Ta sklad je torej, odprt in ga objavljamo na spletni strani Ministrstva za finance, lahko spremljate, kakšno je stanje. Zdaj sem preverila, preden sem prišla sem, v tem skladu za obnovo Slovenije je trenutno stanje 224 milijonov evrov.

Potem druga pomembna stvar je, da smo upoštevali seveda priporočilo Računskega sodišča in dopolnili pravilnik o enotnem kontnem načrtu in ustrezno opredelili torej vsebino za evidentiranje vračil sredstev naknadno vplačanega kapitala. Tako da teh dodatnih 150 milijonov naknadno vplačanega kapitala, ki je bilo vrnjeno v letošnjem letu, je izkazano, zdaj računamo na pravilnem kontu v letošnjem letu.

Tako da jaz verjamem, da ostale ugotovitve Računskega sodišča dobro poznate. Kot rečeno je sestavni del zaključnega računa, ker to gre v bistvu zdaj za širši pogled javnih financ, so tudi letna poročila posrednih proračunskih uporabnikov, in sicer agencij, skladov, zavoda za zaposlovanje, ZPIZ in ZZZS. Gre za 27 letnih poročil. Pa samo za občutek, ker javne finance niso samo državni proračun, ampak tudi te druge enote, 8 javnih skladov je lani zabeležilo, samo za občutek, 209 milijonov prilivov, izdatki so bili 185 milijonov, se pravi, skladi so zabeležili 23 milijonov in pol presežka. Negativno je posloval Stanovanjski sklad in Sklad za kulturne dejavnosti z minimalnim primanjkljajem, medtem ko so ostali javni skladi zabeležili presežek, največ Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, pa javni sklad NEK. Potem imamo tukaj tudi torej 16 javnih agencij. Izdatki javnih agencij so lani po denarnem toku so znašali približno sto milijonov, prilivi 105 milijonov, tako da minimalen presežek po denarnem toku so dosegli. Potem, Zavod za zaposlovanje je približno uravnotežen, ZPIZ je tudi uravnotežen, to poznate, 7 milijard 100 je velika bilanca oziroma prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pa Zavod za zdravstveno zavarovanje je pa torej zabeležil 4 milijarde 320 prilivov in pa 4 milijarde 394 izdatkov, se pravi je posloval z izgubo v višini 76 milijonov evrov. Skupaj teh 27 institucionalnih enot je ustvarilo v preteklem letu 46 milijonov primanjkljaja. To je ta primanjkljaj, ki se potem pod črto sešteva v saldo sektorja država.

Poleg teh poročil je pa v bistvu sestavni del tudi, kot rečeno, poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga. Bi še tega čisto na kratko predstavila. V letu 2023 je FURS pobral 22 milijard in pol prihodkov, to je za vse štiri blagajne javnega financiranja, to je za 7 odstotkov več kot leto poprej oziroma milijardo in pol. Trend zviševanja prihodkov se nadaljuje od ustanovitve FURS v letu 2014, z izjemo seveda covidnega leta, medtem ko je pa davčni dolg lani je za vse štiri blagajne znašal 842 milijonov evrov. Lani se je znižal za 55 milijonov evrov oziroma za 6 odstotkov in tudi trend zniževanja davčnega dolga se nadaljuje od ustanovitve FURS v letu 2014.

Tako, da, toliko sem imela pripravljeno za uvod, glede na pristojnost po 65. členu Zakona o javnih financah je pa Vlada pooblastila tudi več različnih predstavnikov ministrstev, da lahko pojasnijo izvrševanje proračuna svojega resorja v lanskem letu oziroma smo vam na voljo za vaša vprašanja.

Hvala lepa.

Ja, najlepša hvala.

Vidim, da ste se osredotočili, Vlada govorim, kot celota, v bistvu tri stvari in sicer kar se tiče, spraševali(?) glede računalnikov, pravosodne stavbe, pa izplačila neupravičene nagrade ene izmed umetnic. Ampak v redu. Najprej damo še besedo Računskemu sodišču.

Izvolite.

Ja, najlepša hvala.

Vidim, da ste se osredotočili, Vlada govorim, kot celota, v bistvu tri stvari in sicer kar se tiče, spraševali(?) glede računalnikov, pravosodne stavbe, pa izplačila neupravičene nagrade ene izmed umetnic. Ampak v redu. Najprej damo še besedo Računskemu sodišču.

Izvolite.

Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovani gospod predsednik in člani komisije ter ostali vabljeni!

Moje ime je Helena Jenko, sem vrhovna državna revizorka, pristojna za vodenje oddelka, ki je izvedel to revizijo predloga zaključnega računa proračuna za leto 2023.

Za začetek bi želela na kratko samo predstaviti nekaj podatkov o poteku revizije, same revizije zaključnega računa. Računsko sodišče torej vsako leto na podlagi Zakona o računskem sodišču in Zakona o javnih financah mora revidirati predlog zaključnega računa proračuna države. Zakon o javnih financah določa tudi nekatere roke in se pravi, ključni rok je, da mora Vlada najpozneje do 1. oktobra predložiti v Državni zbor, Predlog zaključnega računa proračuna skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča.

Za to, da bi lahko spoštovali te roke, se revizija začne dovolj kmalu. Tako, da tudi že sedaj pravzaprav smo začeli s postopki za izvajanje revizije zaključnega računa proračuna za leto 2024, sicer pa, se pravi, konec leta običajno začnemo izvajati revizijo in potem je osnutek revizijskega poročila običajno izdamo tam nekje pred poletjem, v juniju in juliju potekajo usklajevanja z revidiranci in končno poročilo je potem izdano nekje v začetku septembra. Gre za eno bolj obsežnih revizij Računskega sodišča, kjer sodeluje veliko revizorjev in tudi podporne službe Računskega sodišča. Sama revizija, kot je bilo povedano že ima dva dela, se pravi v prvem delu, ta del se nanaša na splošni del predloga zaključnega računa proračuna, kjer preverjamo pravilnost izkazov, se pravi prejemkov in izdatkov v bilanci prihodkov in odhodkov v računu finančnih terjatev in naložb in v računu financiranja, se pravi, tu preverjamo, ali so bili izkazi sestavljeni pravilno. V drugem delu pa preverjamo pravilnost izvršitve državnega proračuna, se pravi, tu pa preverjamo izplačevanje plač, drugih odhodkov za zaposlene, tekoče in investicijske odhodke ter tekoče in investicijske transfere. Tu preverjamo, ali so bili navedeni odhodki izplačani v pravilnem znesku ter v skladu z vso veljavno zakonodajo.

Kot je bilo že zdaj omenjeno, smo za leto 2023 v obeh delih izrekli mnenje s pridržkom. Za prvi del, se pravi splošni del predloga zaključnega računa proračuna je bilo v zadnjih preteklih štirih letih sicer podano pozitivno mnenje, za leto 2023 pa smo presodili, da je šlo v tem računu finančnih terjatev in naložb za pomembno napako v izkazovanju. Kot je bilo že omenjeno, kot je že gospa državna sekretarka omenila, je šlo za primer plačila, ko je SDH v letu 2022 izvedlo naknadno vplačilo v kapital družbe HSE v znesku 492 milijonov evrov in v letu 2023, ko je bilo to, del teh sredstev vrnjen v znesku 342 milijonov evrov, pa so bila ta vračila naknadnega vplačila v kapital izkazana kot vračila danega posojila. Ker v tem primeru ne gre pač za vračila posojila, je to izkazovanje bilo ocenjeno kot napačno in ker, ocenili smo, da gre za veliko napako, za pomembno napako, saj je ta znesek predstavljal skoraj 90 odstotkov vseh prejemkov izkazanih v računu finančnih terjatev in naložb, in to je, kot je bilo že rečeno, vplivalo na mnenje s pridržkom. Smo pa tudi, kot je bilo že rečeno, v poročilu omenili, da je Ministrstvo za finance sredstva, ki so bila vrnjena v proračun v letu 2024, da je že odprlo nove konte in da so ta vračila v letošnjem letu naj bodo evidentirana skladno z vsebino poslovnega dogodka.

Še ena točka, ki sem jo tudi nameravala omeniti pa je tudi že gospa sekretarka, in sicer za zapis glede ustanovitve Sklada za obnovo. Drži, ta sklad ni bil ustanovljen konec leta, smo pa tudi v poročilu zapisali, da je Ministrstvo za finance v letu 2024 že odprlo podračun in da je bil sklad ustanovljen in da so bila nanj prenesena tudi vsa do tedaj zbrana sredstva v znesku teh 10,6 milijona evrov in to smo v poročilu zapisali kot že izveden ukrep Ministrstva za finance - saj so tudi ob koncu leta ta sredstva ostala na namenskih postavkah prejetih donacij za naravne nesreče. V enem delu tudi že vrsto let, opozarjamo pa na del, kjer pa je načrtovanje prihodkov nekoliko slabše. In sicer gre za razliko med načrtovanimi in realiziranimi prihodki iz EU in iz drugih držav. V letu 2023 so prejeta sredstva iz EU in drugih držav znašala 1,1 milijarde evrov, kar je bilo 387 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano z rebalansom dve proračuna, ki je bil sprejet v avgustu 2023. Če pa primerjamo ta znesek še s sprejetim proračunom potem pa ugotovimo, da je bilo realiziranih nekaj več kot 60 odstotkov načrtovanih prihodkov v sprejetem proračunu. Dejstvo pa je, da je v proračun EU bilo vplačanih 672 milijonov evrov, tako da državni proračun še vedno izkazuje neto proračunski presežek v znesku 406 milijonov evrov. V revizijskem poročilu smo ponovno opozorili na izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih, kar lahko vpliva na popolnost in preglednost podatkov v zaključnem računu proračuna. Ponovno smo opozorili tudi na to, da tudi v letu 2023 javni zavodi s področja zdravja, izobraževanja, kulture in institucionalnega varstva za starejše v svojih knjigah poslovnih še vedno izkazujejo najemnine kot svoje prihodke in jih niso nakazali v proračun države, kot je to predvideno z zakonom - se pravi, državi, ki je lastnik premoženja - in zaradi tega so bili prihodki v proračunu leta 2023 nižji za 6,3 milijona evrov. Tako kot že več let pred tem je Računsko sodišče opozorilo tudi na to, da vlada še ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se ta še vedno niso, dajatev še vedno ni plačevala v proračun v letu 2023. Tako kot v preteklih letih smo tudi o pravilnosti izvršitve državnega proračuna podali mnenje s pridržkom. V tem delu smo izvedli tudi nekaj dodatnih preveritev in sicer na podlagi prejetih pobud in zaznanih tveganj. Na ta način smo preverili tudi nakup prenosnih računalnikov na Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter na podlagi pobud, ki smo jih dobili od vaše komisije, se pravi Komisije za nadzor javnih financ, tudi izplačilo nagrade nagrajenki Prešernovega sklada in nakup stavbe za namene pravosodnih organov. Vsi ti primeri so bili že obravnavani na ločenih sejah vaše Komisije za nadzor javnih financ, tudi na drugih odborih. Pri vseh navedenih primerih smo odkrili nepravilnosti in smo jih tudi že podrobno predstavili, tako da vsaj zaenkrat se v podrobnosti tukaj ne bi več spuščala. Sicer pa je nepravilnosti Računsko sodišče odkrilo tudi pri izplačilih sredstev iz proračunske rezerve, iz splošne proračunske rezervacije na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s to proračunsko rezervo smo opozorili, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel 2 odstotka razpoložljivih sredstev rezerve ni. Odločal Državni zbor s posebnim zakonom. Opozorili smo tudi na to, da sredstva, ki so bila zagotovljena s sklepom Vlade za namen odprave posledic neurij, v času od začetka avgusta 2023 niso bila v celoti porabljena za točno določene namene, ki jih določa Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, na kar se je skliceval sklep Vlade.

Pri splošni proračunski rezervaciji smo tudi v letu 2023 ugotovili, da so bila, da je bil del sredstev proračunskim uporabnikom zagotovljen za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati. Tu seveda smo omenili tudi to, nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov. Je pa treba ob tem tudi dodati, da iz leta v leto ugotavljamo, da se znesek izplačil iz sredstev splošne proračunske rezervacije, pri katerih ne gre za nepredviden namen, da se iz leta v leto ta znesek zmanjšuje. Ključne nepravilnosti na področju plač so bile povezane predvsem z nespoštovanjem določil Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivni pogodbi za javni sektor in podobno. Tu je šlo predvsem za nepravilnosti pri izplačilu dodatkov za delovno dobo, nočno delo, izmensko delo, dodatek za stalnost in podobno. Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile najpogostejše nepravilnosti zaznane v povezavi s kršitvami Zakona o javnem naročanju, se pravi pri postopkih oddaje javnih naročil, na primer da je šlo za uporabo postopkov s pogajanji brez predhodne objave, ko niso, v primerih ko niso bili za to izpolnjeni zakonski pogoji. Pri transferjih pa smo ugotavljali predvsem nepravilnosti v zvezi z neizvajanjem nadzora proračunskih uporabnikov nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov. Ugotovljene so bile tudi nepravilnosti v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti ali brez pisnih pogodb ali sklenitev pogodbe po začetku opravljanja storitev, nespoštovanje pogodbenih določil, prepozno posredovanje izhodišč za pripravo finančnih načrtov - sicer smo ugotovili, da so bila izhodišča poslana šele v septembru lanskega leta za lansko leto. Potem pa je treba omeniti, da tudi na Ministrstvu za zdravje smo ugotovili, da je že začelo izvajati nekatere aktivnosti za izboljšanje nadzora, da pa to nadzor še vedno ni bil zadovoljiv, podobno tudi za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Toliko zaenkrat na kratko. Seveda če boste želeli še kakšno dodatno poizvedbo ... / oglašanje iz dvorane/ Hvala.

Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovani gospod predsednik in člani komisije ter ostali vabljeni!

Moje ime je Helena Jenko, sem vrhovna državna revizorka, pristojna za vodenje oddelka, ki je izvedel to revizijo predloga zaključnega računa proračuna za leto 2023.

Za začetek bi želela na kratko samo predstaviti nekaj podatkov o poteku revizije, same revizije zaključnega računa. Računsko sodišče torej vsako leto na podlagi Zakona o računskem sodišču in Zakona o javnih financah mora revidirati predlog zaključnega računa proračuna države. Zakon o javnih financah določa tudi nekatere roke in se pravi, ključni rok je, da mora Vlada najpozneje do 1. oktobra predložiti v Državni zbor, Predlog zaključnega računa proračuna skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča.

Za to, da bi lahko spoštovali te roke, se revizija začne dovolj kmalu. Tako, da tudi že sedaj pravzaprav smo začeli s postopki za izvajanje revizije zaključnega računa proračuna za leto 2024, sicer pa, se pravi, konec leta običajno začnemo izvajati revizijo in potem je osnutek revizijskega poročila običajno izdamo tam nekje pred poletjem, v juniju in juliju potekajo usklajevanja z revidiranci in končno poročilo je potem izdano nekje v začetku septembra. Gre za eno bolj obsežnih revizij Računskega sodišča, kjer sodeluje veliko revizorjev in tudi podporne službe Računskega sodišča. Sama revizija, kot je bilo povedano že ima dva dela, se pravi v prvem delu, ta del se nanaša na splošni del predloga zaključnega računa proračuna, kjer preverjamo pravilnost izkazov, se pravi prejemkov in izdatkov v bilanci prihodkov in odhodkov v računu finančnih terjatev in naložb in v računu financiranja, se pravi, tu preverjamo, ali so bili izkazi sestavljeni pravilno. V drugem delu pa preverjamo pravilnost izvršitve državnega proračuna, se pravi, tu pa preverjamo izplačevanje plač, drugih odhodkov za zaposlene, tekoče in investicijske odhodke ter tekoče in investicijske transfere. Tu preverjamo, ali so bili navedeni odhodki izplačani v pravilnem znesku ter v skladu z vso veljavno zakonodajo.

Kot je bilo že zdaj omenjeno, smo za leto 2023 v obeh delih izrekli mnenje s pridržkom. Za prvi del, se pravi splošni del predloga zaključnega računa proračuna je bilo v zadnjih preteklih štirih letih sicer podano pozitivno mnenje, za leto 2023 pa smo presodili, da je šlo v tem računu finančnih terjatev in naložb za pomembno napako v izkazovanju. Kot je bilo že omenjeno, kot je že gospa državna sekretarka omenila, je šlo za primer plačila, ko je SDH v letu 2022 izvedlo naknadno vplačilo v kapital družbe HSE v znesku 492 milijonov evrov in v letu 2023, ko je bilo to, del teh sredstev vrnjen v znesku 342 milijonov evrov, pa so bila ta vračila naknadnega vplačila v kapital izkazana kot vračila danega posojila. Ker v tem primeru ne gre pač za vračila posojila, je to izkazovanje bilo ocenjeno kot napačno in ker, ocenili smo, da gre za veliko napako, za pomembno napako, saj je ta znesek predstavljal skoraj 90 odstotkov vseh prejemkov izkazanih v računu finančnih terjatev in naložb, in to je, kot je bilo že rečeno, vplivalo na mnenje s pridržkom. Smo pa tudi, kot je bilo že rečeno, v poročilu omenili, da je Ministrstvo za finance sredstva, ki so bila vrnjena v proračun v letu 2024, da je že odprlo nove konte in da so ta vračila v letošnjem letu naj bodo evidentirana skladno z vsebino poslovnega dogodka.

Še ena točka, ki sem jo tudi nameravala omeniti pa je tudi že gospa sekretarka, in sicer za zapis glede ustanovitve Sklada za obnovo. Drži, ta sklad ni bil ustanovljen konec leta, smo pa tudi v poročilu zapisali, da je Ministrstvo za finance v letu 2024 že odprlo podračun in da je bil sklad ustanovljen in da so bila nanj prenesena tudi vsa do tedaj zbrana sredstva v znesku teh 10,6 milijona evrov in to smo v poročilu zapisali kot že izveden ukrep Ministrstva za finance - saj so tudi ob koncu leta ta sredstva ostala na namenskih postavkah prejetih donacij za naravne nesreče. V enem delu tudi že vrsto let, opozarjamo pa na del, kjer pa je načrtovanje prihodkov nekoliko slabše. In sicer gre za razliko med načrtovanimi in realiziranimi prihodki iz EU in iz drugih držav. V letu 2023 so prejeta sredstva iz EU in drugih držav znašala 1,1 milijarde evrov, kar je bilo 387 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano z rebalansom dve proračuna, ki je bil sprejet v avgustu 2023. Če pa primerjamo ta znesek še s sprejetim proračunom potem pa ugotovimo, da je bilo realiziranih nekaj več kot 60 odstotkov načrtovanih prihodkov v sprejetem proračunu. Dejstvo pa je, da je v proračun EU bilo vplačanih 672 milijonov evrov, tako da državni proračun še vedno izkazuje neto proračunski presežek v znesku 406 milijonov evrov. V revizijskem poročilu smo ponovno opozorili na izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih, kar lahko vpliva na popolnost in preglednost podatkov v zaključnem računu proračuna. Ponovno smo opozorili tudi na to, da tudi v letu 2023 javni zavodi s področja zdravja, izobraževanja, kulture in institucionalnega varstva za starejše v svojih knjigah poslovnih še vedno izkazujejo najemnine kot svoje prihodke in jih niso nakazali v proračun države, kot je to predvideno z zakonom - se pravi, državi, ki je lastnik premoženja - in zaradi tega so bili prihodki v proračunu leta 2023 nižji za 6,3 milijona evrov. Tako kot že več let pred tem je Računsko sodišče opozorilo tudi na to, da vlada še ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se ta še vedno niso, dajatev še vedno ni plačevala v proračun v letu 2023. Tako kot v preteklih letih smo tudi o pravilnosti izvršitve državnega proračuna podali mnenje s pridržkom. V tem delu smo izvedli tudi nekaj dodatnih preveritev in sicer na podlagi prejetih pobud in zaznanih tveganj. Na ta način smo preverili tudi nakup prenosnih računalnikov na Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter na podlagi pobud, ki smo jih dobili od vaše komisije, se pravi Komisije za nadzor javnih financ, tudi izplačilo nagrade nagrajenki Prešernovega sklada in nakup stavbe za namene pravosodnih organov. Vsi ti primeri so bili že obravnavani na ločenih sejah vaše Komisije za nadzor javnih financ, tudi na drugih odborih. Pri vseh navedenih primerih smo odkrili nepravilnosti in smo jih tudi že podrobno predstavili, tako da vsaj zaenkrat se v podrobnosti tukaj ne bi več spuščala. Sicer pa je nepravilnosti Računsko sodišče odkrilo tudi pri izplačilih sredstev iz proračunske rezerve, iz splošne proračunske rezervacije na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s to proračunsko rezervo smo opozorili, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel 2 odstotka razpoložljivih sredstev rezerve ni. Odločal Državni zbor s posebnim zakonom. Opozorili smo tudi na to, da sredstva, ki so bila zagotovljena s sklepom Vlade za namen odprave posledic neurij, v času od začetka avgusta 2023 niso bila v celoti porabljena za točno določene namene, ki jih določa Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, na kar se je skliceval sklep Vlade.

Pri splošni proračunski rezervaciji smo tudi v letu 2023 ugotovili, da so bila, da je bil del sredstev proračunskim uporabnikom zagotovljen za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati. Tu seveda smo omenili tudi to, nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov. Je pa treba ob tem tudi dodati, da iz leta v leto ugotavljamo, da se znesek izplačil iz sredstev splošne proračunske rezervacije, pri katerih ne gre za nepredviden namen, da se iz leta v leto ta znesek zmanjšuje. Ključne nepravilnosti na področju plač so bile povezane predvsem z nespoštovanjem določil Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivni pogodbi za javni sektor in podobno. Tu je šlo predvsem za nepravilnosti pri izplačilu dodatkov za delovno dobo, nočno delo, izmensko delo, dodatek za stalnost in podobno. Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile najpogostejše nepravilnosti zaznane v povezavi s kršitvami Zakona o javnem naročanju, se pravi pri postopkih oddaje javnih naročil, na primer da je šlo za uporabo postopkov s pogajanji brez predhodne objave, ko niso, v primerih ko niso bili za to izpolnjeni zakonski pogoji. Pri transferjih pa smo ugotavljali predvsem nepravilnosti v zvezi z neizvajanjem nadzora proračunskih uporabnikov nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov. Ugotovljene so bile tudi nepravilnosti v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti ali brez pisnih pogodb ali sklenitev pogodbe po začetku opravljanja storitev, nespoštovanje pogodbenih določil, prepozno posredovanje izhodišč za pripravo finančnih načrtov - sicer smo ugotovili, da so bila izhodišča poslana šele v septembru lanskega leta za lansko leto. Potem pa je treba omeniti, da tudi na Ministrstvu za zdravje smo ugotovili, da je že začelo izvajati nekatere aktivnosti za izboljšanje nadzora, da pa to nadzor še vedno ni bil zadovoljiv, podobno tudi za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Toliko zaenkrat na kratko. Seveda če boste želeli še kakšno dodatno poizvedbo ... / oglašanje iz dvorane/ Hvala.

Ja, najlepša hvala državni sekretarki pa revizorki za to predstavitev.

Jaz moram povedati, da sem prebral teh zaključnih računov v zadnjih desetih letih osem v okviru tega te komisije, da pa ima letošnje leto oziroma lansko leto pa letošnje poročilo par, par specifičnih stvari, tudi malce težjih, ki so tudi pogojena s političnim opredeljevanjem, diskurzom, kar se seveda Računsko sodišče, do česar se Računsko sodišče ne sme in se tudi po mojem mnenju ni vtikalo.

Drži, skoraj vsako leto je to poročilo s pridržkom, ampak veste zakaj, ne? V preteklosti je bilo to zaradi ene in iste napake, ki se je dogajala na MF, to ste, mislim, da dve leti nazaj, da se eno leto nazaj odpravilo. Letos pa ima to poročilo kar veliko, veliko stvari.

Tako kot ste lahko predvidevali s samim vabilom na sejo, zagotovo mene zanima, ne vem, par vprašanj imam, ki smo jih tudi že na tem KNJF opredelili, bi pa tokrat za spremembo dal najprej besedo kolegicam in kolegom, če želi kdo razpravljati.

Gospod Horvat, izvolite.

Ja, najlepša hvala državni sekretarki pa revizorki za to predstavitev.

Jaz moram povedati, da sem prebral teh zaključnih računov v zadnjih desetih letih osem v okviru tega te komisije, da pa ima letošnje leto oziroma lansko leto pa letošnje poročilo par, par specifičnih stvari, tudi malce težjih, ki so tudi pogojena s političnim opredeljevanjem, diskurzom, kar se seveda Računsko sodišče, do česar se Računsko sodišče ne sme in se tudi po mojem mnenju ni vtikalo.

Drži, skoraj vsako leto je to poročilo s pridržkom, ampak veste zakaj, ne? V preteklosti je bilo to zaradi ene in iste napake, ki se je dogajala na MF, to ste, mislim, da dve leti nazaj, da se eno leto nazaj odpravilo. Letos pa ima to poročilo kar veliko, veliko stvari.

Tako kot ste lahko predvidevali s samim vabilom na sejo, zagotovo mene zanima, ne vem, par vprašanj imam, ki smo jih tudi že na tem KNJF opredelili, bi pa tokrat za spremembo dal najprej besedo kolegicam in kolegom, če želi kdo razpravljati.

Gospod Horvat, izvolite.