Spoštovani prisotni, članice, člani in pa predstavniki Vlade in pa Fiskalnega sveta, predsednik!

Pričenjamo s 55. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti članica Suzana Lep Šimenko in pa na seji kot nadomestni članice oziroma člani odbora s pooblastilom sodeluje Sandra Gazinkovski namesto Lucije Tacer in pa Gašper Ovnik namesto Aleša Lipičnika.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Odbor bo dopolnjen predlog državnega proračuna obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev. Predlagateljica dopolnjenega predloga proračuna je Vlada.

K tej točki so bili vabljeni predstavnice, predstavniki Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Fiskalnega sveta, Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ki so se opravičili, Sodnega sveta, so se ravno tako opravičili in Državnega sveta, so se tudi opravičili.

Kot dodatno gradivo ste prejeli dopis s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna, mnenje Državnega sveta in predlog amandmajev z dne 14. 11. 2024. Odbor bo najprej razpravljal o dopolnjenem predlogu proračuna v celoti, nato pa bo obravnaval še vložene amandmaje.

Predlagam, da predstavnica Vlade poda uvodno obrazložitev k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2026.

Izvolite državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Spoštovani, lepo pozdravljeni, dobro jutro!

Torej, Predlog državnega proračuna za leto 2026 je ta odbor že ekstenzivno obravnaval v petek, 25. oktobra, 4 ure, in po tisti seji, po razpravah, je Vlada pregledala predlagane amandmaje, se do njih opredelila in pripravila tudi Predlog dopolnjenega predloga proračuna za leto 2026 in sicer ta dopolnjen predlog, ki ga imate danes pred sabo, se razlikuje od tistega predloga, ki smo ga gledali pred tremi tedni, samo v dodatno zagotovljenih sredstvih za štipendiranje za pedagoške poklice pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje v višini 750 tisoč evrov, zvišuje se podprogram Štipendije za pedagoške poklice, znižanje je pa na podprogramu Podporne aktivnosti na področju izobraževanja in športa.

Torej, sprememba je namenjena temu, da bo možno povečati število razpisanih štipendij iz 100 na 300. Z mehanizmom štipendiranja se bo motiviralo mlade za odločitev za učiteljski poklic. Zaradi pomanjkanja učiteljev in slabega odziva študentov na pretekle razpise za štipendije, je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v letu 2024 spremenilo razpisne pogoje in zvišalo znesek štipendije iz 200 na 300 evrov mesečno in s tem je število prijav znatno preseglo število razpisanih štipendij, sredstva se zagotavljajo znotraj finančnega načrta Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Višina skupnih prihodkov, skupnih odhodkov in proračunskega primanjkljaja pa tako ostajajo nespremenjene, prav tako kot tudi račun finančnih terjatev in naložb in pa račun financiranja. Glede na to, da vam je bil predlog proračuna, kot rečeno, za 26 že predstavljen in da ste o njem že razpravljali, bi se jaz zdaj tukaj kar ustavila. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Fiskalnega sveta? Izvolite, doktor Davorin Kračun, predsednik.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor.

Nekoliko več sem o oceni predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2026 povedal že ob prvi razpravi pred tremi tedni. Dovolite mi, da izpostavim glavne poudarke. Za leto 2026, je v primerjavi z letom 2025 predvideno občutno znižanje primanjkljaja. Primanjkljaj brez neposrednega učinka interventnih ukrepov naj bi se leta 2026 znižal na 1,2 milijardi evrov oziroma na 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je za okoli 650 milijonov evrov ali 1 odstotno točko bruto domačega proizvoda manj kot v letu 2025. Projekcija pa bi morala odražati trenutno veljavno zakonodajo in ukrepe. Po naši oceni projekcija porabe brez interventnih ukrepov temu ne ustreza, povečala naj bi se le za 0,8 procenta ali 130 milijonov evrov. Zato velja naša ocena, da je načrtovana raven porabe brez interventnih ukrepov v 2026 ni realistična brez sprejema dodatnih ukrepov, seveda če bo predvidena raven porabe v letu 2025 dejansko uresničena.

Poleg ocene samega predloga proračuna moram opozoriti tudi na dodatne obveznosti sprejete po tem, ko je bil predlog že predan v oceno Fiskalnemu svetu. Naj omenim le spremembo višine povprečnine, do katere je prišlo v vmesnem obdobju in ni predstavljena niti v predlogu Zakona o izvrševanju proračuna, učinki njene spremembe pa tudi niso izkazani v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2026, s tem dodatkom bi bila glede na prvotni predlog proračuna porabljena slaba polovica načrtovanega povečanja porabe v tem letu. Zato lahko že danes, ne glede na trditve Vlade, da se zaradi spreminjajočih okoliščin, nenehno potrebne prilagoditve in fleksibilnost pri pripravi proračunov ugotovimo, da omenjeno skromno povečanje porabe ni skladno z obveznostmi, ki izhajajo iz trenutno sprejete zakonodaje.

Še enkrat poudarim, da ugotovljeno nerealistično načrtovanje in dodatno sprejemanje obveznosti v novem sistemu ekonomskega upravljanja krči možnosti za uresničitev zavez iz srednjeročnega načrta, s katerim je bil seznanjen Državni zbor in s tem tudi prostor za zagotovitev vzdržne dinamike javnega dolga.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Vlade, da poda stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta? Izvoli, državna sekretarka Saša Jazbec.

Ja, hvala lepa za to mnenje. Jaz bi v bistvu samo poudarila, da bo predlog proračuna za leto 2026, to je zdaj proračun za TE+2 že za TE+1, se pravi za 2025 je toliko in toliko negotovosti, kot je povedal tudi predsednik Fiskalnega sveta, tudi od realizacije leta 2025 je potem odvisna struktura oziroma priprava novega proračuna, tako da bomo ta proračun v Državni zbor prinesli spet drugo jesen, ko bo več jasno.

Dejstvo je, da ko pripravljaš proračun, imaš en končni rok, do kdaj ga moraš oddati. In svet se vrti oziroma življenje teče tudi po tem in vseh izdatkov se seveda ne da predvideti do zadnje decimalke natančno, če se tako izrazim. Je pa vsekakor mogoče, če se odzovem prav na to, kar je bilo izpostavljeno glede višine torej povprečnine. Ne glede na to, da dogovor z občinskimi združenji v času priprave proračunov še ni bil sklenjen, smo pa seveda izhajali iz enih predpostavk, koliko bo ta dogovor znašal in zato smo tako za leto 2025 kot 2026 predvideli določene zneske za ta namen. Dokončnega niti še zdaj ne vemo, zato ker je višina sredstev, ki jih bodo občine dobile po novi formuli v letu 2026 je še neznanka, ker je vezan na višino letos pobrane dohodnine in ravno zato je pač pomembno, da se ti proračuni za leto T +2 naredijo ponovno. Tako da vsi ostali, mogoče prej v uvodu nisem tako natančno povedala, vsi ostali amandmaji, ki so pa bili, bodo pa iz istega razloga bodo sledili ali pa bodo morda upoštevani pri predlogu, torej sprememb prihodnje leto, ko bodo tudi mogoče posamezni projekti bolj zreli. Hvala.

Hvala lepa. Odpiram razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2026. Želi kdo razpravljati? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Predsednica hvala lepa za besedo. Spoštovana državna sekretarka in ostali predstavniki Vlade, gospod Kračun, predstavnik Fiskalnega sveta. Ja, kot je sekretarka že v uvodu omenila, smo že na prejšnji seji kar veliko časa porabili za preučitev oziroma izmenjavo mnenj glede ustreznosti priprave proračuna. Že takrat sem v svoji razpravi poudaril, da kljub temu, da dejansko govorimo o bližnji prihodnosti, ki jo je povsem natančno težko načrtovati, ampak neke izkušnje iz preteklosti bi pa lahko, bom rekel, bolj upoštevali v sami pripravi proračuna. In ne glede na te izkušnje ali pa na trenutne informacije, ki jih imamo kar se tiče gospodarskega okolja oziroma predvidene situacije na področju gospodarstva je, kot sem že takrat rekel, ta proračun sploh na tej odhodkovni strani precej bogato zastavljen. Po drugi strani pa pač optimističen, kar se tiče prihodkovne strani. Zdaj, proračun oziroma realno načrtovanje je odvisno tudi od izkušenj z ustvarjeno realizacijo v preteklosti in ravno recimo v mesecu novembru smo dobili oziroma smo lahko prebrali to mesečno informacijo Fiskalnega sveta, kjer pravi oziroma kjer ugotavlja, da je realizacija letošnjega leta daleč pod načrtovanjem. Se pravi, če govorimo o prvih desetih mesecih, se pravi upoštevali so podatek do vključno oktobra je bila, je ta realizacija znašala 553 milijonov evrov, načrtovana pa je bila milijardo 400 pa še, pa še nekaj milijonov evrov. Se pravi, po potem naj bi v teh praktično dveh mesecih to razliko, na pamet bom rekel 808, natančno piše tudi v poročilu, 854 milijonov, naj bi, naj bi v tem relativno kratkem času realizirali. Kaj hočem povedati? Da tudi, da že zdaj nam kaže, da imamo težave pri realizaciji. Ampak ne glede na to, vi svoj proračun za leto 2026 kljub temu zelo optimistično zastavite kar se tiče porabe. Po drugi strani zdaj lahko tudi spremljamo, beremo, kako gradbeni sektor ki je, bi rekel, velik del izvajalca, če tako rečem, posrednega izvajalca tega proračuna, kako opaža neko ohlajanje oziroma pomanjkanje naročil, ampak ne z vidika oziroma mi večkrat ponovimo, da naš gradbeni sektor, operativni sektor pač ni zmožen vseh teh projektov speljati, ampak trenutna situacija je očitno drugačna. Gradbeni sektor ima, ima očitno resurse, ampak ostale vse potrebne, govorimo o dokumentaciji, OPN in tako naprej ne sledijo ciljem, ki ga ki ga vi s tem proračunom za leto, za leto 2026 naslavljate. In če imamo že zdaj težave se je lahko mislim realno za pričakovati, da tudi v bližnji prihodnosti. Bomo težko z lastnimi, če govorim slovenskimi resursi te stvari kar se tiče realizacije dvignili.

Zdaj pa, kar se tiče samih samega popravljenega oziroma dopolnjenega proračuna. Mi smo na prejšnji seji, govorim kot Slovenska demokratska stranka, vložili kar nekaj amandmajev z različnih področij, na različnih področij, ki jih je koalicija zavrnila. Mene veseli, da očitno rabite nek manjši premislek, da pa ne prepoznate vsaj kakšnega od teh amandmajev, govorimo o povečanju, zdaj o dopolnjenem proračunu o povečanju sredstev za štipendiranje izobraževalnih poklicev, ker tudi ta amandma smo mi takrat vložili, pa ste ga vehementno zavrnili, zdaj ste pa s svojim predlogom prepoznali, da ta amandma pa le ni imel slabega namena oziroma je ciljal v pravo tarčo. Tako, da tukaj se vam, tukaj se vam moram zahvaliti za to razsvetljenje oziroma da ste pač upoštevali ta naš amandma. Kot veste mi smo tudi, ostale amandmaje smo še enkrat ponovili, ki ste jih tudi zavrnili, pa bomo potem skušali tudi v tekom razprave še pri posameznem amandmaju kakšno bolj konkretno obrazložitev dati, pa mogoče tudi v teh delih tekom seje pride do kakšnega dodatnega razmisleka, pa najdemo skupen jezik še za kakšno, za kakšno drugo pomembno postavko, po naše pomembno postavko in jo in jo vsi skupaj spremenimo in na ta način mogoče dodelimo sredstva, ki so po našem mnenju tudi pomembna za nadaljnji, za nadaljnji razvoj Slovenije.

Ja, zdaj pa kar se tiče proračuna, pa kot sem rekel. Res je, da je pač to bližnja prihodnost, ampak malo več realizma oziroma opiranja na sedanje izkušnje oziroma na trenutno stanje, pa mogoče malo več previdnosti in sploh na tem, na tem delu kar se tiče kar se tiče porabe sredstev, ker jaz se bojim, da bomo težko zagotovili ta drugi del, se pravi, prihodkovni del glede na trenutne, na trenutne kazalnike, tako da bi pričakoval malo več realizma tudi pri celotnem načrtovanju proračuna. Toliko za enkrat, potem pa mogoče kakšno besedo več še pri samih amandmajih. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Izvolite gospod Lisec Tomaž.

Ja, dobro. Jutro. Lep pozdrav vsem skupaj! Bom zelo kratek, ker je kolega Rado večinoma povedal, kar smo tudi razpravljali v klopeh Poslanske skupine SDS, tukaj bi se zahvalil pa predvsem Fiskalnemu svetu za uvodne besede. Sam osebno sem si zapisal, nerealistično načrtovanje. To smo opozarjali nekateri ne samo pri predlogu proračuna za leto 2026 že v prvi obravnavi, ampak mi imamo problem že s tem kaj bomo počeli leta 2025, bodimo pošteni. Če pogledamo, bom rekel, javnomnenjske besede, vsaj predsednika Vlade, bi morali v letu 2025 imeti določene reforme. Razen davčne reforme in deloma reforme sistema plač v javnem sektorju, v tem, kar sem vsaj jaz gledal, splošni in posebni del. Ne vidim odziva politike oziroma predvsem resornih ministrstev na te visoko leteče obljube predsednika Vlade in, bodimo pošteni, tudi posameznih ministrov o tem, kaj se bo dogajalo v letu 2025. Tako, da sram. Jaz z zanimanjem lahko poslušam razprave, tudi razpravljam glede leta 2026, ampak ne vemo niti, kako se bo končalo leto 2024, veliko je neznank za leto 2025, v 2026 pa so pred nami ne nazadnje tudi parlamentarne volitve, ki bodo verjetno slej ko prej terjale rebalanse proračuna za tisto leto, kajti dvomim, da bo točno takšna vlada, kot je sedaj, in s tem bom prišel na drugo stran, glede kadrovskega načrta.

Tukaj piše, vsaj pri kadrovskem načrtu za državni zbor, da se za leto 2025 predvideva pooblastilo oziroma nadomestilo 35 poslancem, ki več ne bodo izvoljeni, torej ima verjetno ta vlada neko vizijo, da po volitvah leta 2026, 35 poslancev iz aktualnega sklica ne bo več izvoljenih, da pa zaključim s tem, kako je ta proračun za leto 2026 nerealistično načrtovan, pa sem si pogledal prilogo obrazec za pripravo tabelarnega dela kadrovskega načrta, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Pa dovolite par številk: število zaposlenih na dan 31. decembra leta 2023 31 tisoč 480, dovoljeno število zaposlenih na dan 31. december 2024 33 tisoč 569, skratka skok za 2 tisoč 100 zaposlenih, Ampak glej ga zlomka, potem pa piše: predlog dovoljenega števila zaposlenih na dan 31. december 2025, je isti kot predlog dovoljenega števila zaposlenih na dan 31. decembra 2026, ki pa je enak, kot je dovoljeno število zaposlenih na dan 31. december 2024.

Pa me zanima, če že ne predstavniki Ministrstva za finance, ali mi lahko predstavniki Ministrstva za javno upravo garantirajo, da konec leta 2026 bo ta kadrovski načrt imel isto številko, 33 tisoč 569 zaposlenih. Hvala.