Spoštovani prisotni, kolegice in kolegice! Začenjam 2. nujno sejo Komisije za narodni skupnosti. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! / pozdrav tudi v italijanskem in madžarskem jeziku/
Obveščam vas, da se današnje seje ne morejo udeležiti oziroma so zadržani, opravičena sta še naprej gospod Matej Tašner Vatovec in gospod Janez Cigler Kralj. Imam pa tudi nekaj pooblastil: Tineta Novaka nadomešča Miha Lamut, Danijela Krivca nadomešča Andrej Poglajen, Roberta Janeva nadomešča Dušan Stojanovič, Dejana Süča pa nadomešča magister Darko Krajnc.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem ste prejeli dnevni red, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA NADALJNJEGA FINANCIRANJA PREKMURSKE VZORČNE KMETIJE V BANUTI.
K tej točki ste prejeli naslednje gradivo: Prekmurska vzorčna kmetija z dne 30. 10. 2024, to je gradivo, ki ga je pripravila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, zdajle ste pa na mizo dobili še tudi moj dopis iz septembra, ki sem ga poslal ministrici in predsedniku Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti; prvo gradivo pa je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.
Naknadno ste člani komisije prejeli še predlog k 1. točki, ki je bil objavljen na e-klopi.
K besedi vabim predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, gospoda Dušana Orbana, da nam podrobneje predstavi problematiko nadaljnjega financiranja Prekmurske vzorčne kmetije v Banuti. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za nujno sejo komisije, kajti današnja tema je izrazita in zelo problematična za krovno organizacijo ter za našo celotno skupnost. Da bi lažje razumeli, o čem se pogovarjamo, smo mi pripravili kratek video, ki bi ga radi sedaj predvajali, tako da bi se potem lažje pogovorili o temi. / predvajanje video posnetka/ / predvajanje video posnetka/
Hvala lepa za vašo pozornost. Glede videa ste lahko videli, da naše delovanje Pomurske vzorčne kmetije ni le na eno panogo kmetijstva, temveč poskušamo biti navzoči na vseh področjih. Projekt deluje od Hodoša do Pinc, to moramo poudariti, in bi želeli tudi, da v bodoče tako bo, da bomo posegali od Hodoša do Pinc na celotno območje in ne samo na dvojezično območje, temveč tudi na enojezično območje. Hvala bogu so nekateri naši člani uvideli, da s povezovanjem celotne regije pridemo naprej, in nekako uvideli, da kmetijstvo je ena zelo pomembna dejavnost, ki jo nekako moramo varovati in tudi prenesti v naslednje generacije. Zaradi tega smo si tudi zadali kar obširen program, na katerem smo nekako poskušali povezati tradicijo z inovativnostjo. To smo tudi na več lokacijah uspeli, kajti naša kmetija ne deluje samo na osrednji kmetiji v Banuti, temveč tudi ima dislocirane enote. Na primer dislocirana enota v Krepivniku, je vzpostavljena žganjarna, kjer ni samo poudarek na žganju paljenke, ampak je tudi možnost destiliranja drugih alkoholnih pijač. V Domanjševcih smo vzpostavili oziroma po pol stoletja smo zagnali delujoči mlin, ki zagotavlja samooskrbo glede proizvodnje moke iz različnih žit, ne samo žit, temveč tudi koruze, ajde in lahko bi naštevali. V Moravskih Toplicah, v občini Moravske Toplice smo v Motvarjevcih postavili čebelnjak in s tem ponovno zagnali čebelarstvo v tej vasi. V Dobrovniku z občino Dobrovnik izvajamo inkubator, prvi inkubator v Prekmurju. Žal, naši župani se ne znajo dogovoriti za skupni inkubator, nam je pa uspelo z dobrovniško občino zagnati inkubator in v inkubatorju imamo možnost štirih prostorov za podjetnike. V Banuti na osrednji kmetiji smo se potrudili, da nekako prikažemo možnost, kam in kako naprej v kmetijstvu v Prekmurju. Žal vemo, da Ministrstvo za kmetijstvo je v minulih 20 letih nekako stremelo k temu, da uniči male pridelovalce, kmetovalce. In tudi sedaj v tednu vseslovenske hrane, ki je sedaj prvi teden in sem prvič v tem tednu v Sloveniji, moram zelo poudariti razočaranje, da vse, kar ministrstvo sedaj nekako reklamira in v besedah želi predati kmetovalcem, to mi v zadnjih dveh letih izvajamo. V Banuti smo poskušali pokazati, kako lahko naprej... Žal moramo povedati, da živinoreja, klasična živinoreja, kot smo jo poznali v Prekmurju, na Goričkem, je nekje pred 20 leti izumrla, namesto hlevov in namesto dodatnih objektov, pomožnih objektov, imamo sedaj letne kuhinje, džakuzije pa fitnese, tako da v tisto smer kjer smo bili, ne moremo nazaj. Imamo pa možnost proste reje. Imamo možnost tudi inovacij, kot ste videli na sliki, imamo akvaponični sistem, edini tako velik in vertikalen v Sloveniji, kot ga mi imamo. S tem lahko zagotavljamo z nič kilometri, z nič emisijami skozi celo leto dobavljeno svežo zelenjavo. Mi svoje izdelke v minulih dveh letih podarjamo šolam, vrtcem, domovom za ostarele in raznim drugim društvom, ki so nekako pod našim okriljem. Mi si v minulih dveh letih nismo mogli ustanoviti tržišča, saj vsi nekako pričakujejo od nas, da smo humanitarna organizacija. Z nabavo novih tehnoloških procesov, strojev, mislimo tukaj na liofilizator, s katerim lahko zelo dosti takih izdelkov termiš, sadja, zelenjave, pridelkov, pridelkov, predelamo vnaprej v končni produkt, ki sedaj nekako niso bili, niso vedeli kmetovalci, sadjarci, kako naj predelajo in vržejo na tržišče. Nekako smo stremeli k temu, da po enostranskem zmanjševanju finančne konstrukcije v letu 2022, pomeni za 2023 in 2024, nam je Ministrstvo za kmetijstvo zmanjšalo sredstva na polovico in tako smo bili primorani tudi izvesti program z zmanjšano finančno konstrukcijo. Ne glede na to, da je bila konstrukcija zmanjšana, smo dosegli vse cilje, nekatere cilje smo tudi presegli. V minulih dveh letih smo izvedli 58 dogodkov, od manjših do srednjih in do velikih. Projekt je dosegel lokalne pridelovalce in kmetovalce, kar je zelo pomembno, kajti tudi sedaj ministrstvo nekako nalaga pomembnost samooskrbe. Mi nekako podpiramo kmetovalce že pri teh svojih začetnih korakih na poti v samooskrbo. Žal moramo tudi povedati, da nekako smo pričakovali, da bo Ministrstvo za kmetijstvo po predložitvi rezultatov nekako v določeni meri tudi podprlo nadaljnje delovanje naše kmetije, kajti projekt je bil začrtan od leta 2021 do 2024 s prvotno 8-milijonsko finančno konstrukcijo, kar se je kasneje potem zmanjšalo. In dejansko je tudi projekt zaživel leta 2022 po poletnih počitnicah. Pomeni, da ena in pol leta je projekt stal zaradi iskanja pravne podlage, je bil uraden odgovor, in ta ena pa pol leta nam zelo manjkajo, sedaj, ko bi morali nekako doseči samooskrbo. In na žalost, nekako moram tudi poudariti, meni, ki izhajam s kmetijskega področja, s koreninami v kmetijstvu, nekako ni jasno, da zamisel kmetijskega projekta sloni na enoletnem izdelku. Vemo to, da kmetijstvo rabi svoj čas, rabijo čas, da se nasadi vzpostavijo, rabijo tudi čas, da se živina vzredi in tudi številčno poveča. Žal, Sklad slovenskih kmetijskih zemljišč nam ni mogel pomagati in naša kmetija ne razpolaga s površinami za pridelavo hrane za živino in smo nekako prisiljeni v kooperacijo z raznimi dobavitelji, kar nam tudi na koncu koncev nekako porabi več stroškov, kot bi pa treba bilo. Žal moramo tudi tukaj dodati, da nekako ne morem sprejeti, da Ministrstvo za kmetijstvo ima sredstva za sodelovanje s kitajsko državo, za lastno, mislim, da zadnjo indirektno v lasti kmetijsko podjetje države, bi lahko našli nekaj denarja. Mi smo na začetku junija, julija posredovali ministrstvu predlog o nadaljnjem financiranju projekta za naprej, za naslednja tri leta, žal vse do septembra nismo dobili odgovora. V septembru, ko so nas pač obvestili o enostranskem odstopu zaradi, uradno, spet ni pravne podlage, smo poskušali na vseh institucijah. Tukaj bi zelo rad se zahvalil Uradu za zamejce po svetu, kajti njihov minister in njihov urad je bil tisti, ki je po seji mešane komisije prevzel iniciativo in nekako poskuša reševati naše težave. Ampak domnevamo, in tudi člani sveta nekako tako domnevamo, da Ministrstvo za kmetijstvo je tisto, v primarni obliki, ki bi moralo nekako zagotoviti sredstva za delovanje te kmetije, kajti nekje v naslednjih, po poslovnem načrtu s financiranjem, s sofinanciranjem lahko v naslednjih treh letih dosežemo samooskrbo kmetije in tako bi potem prenehalo sofinanciranje s strani države, ampak brez tega sofinanciranja bo kmetija umrla.
Moram tudi povedati, da se je danes že večkrat slišalo, krovna organizacija, sredstva. Žal je tukaj tudi predstavnica Urada za narodnosti, ki mi lahko potrdi, da krovna organizacija ima namenska sredstva, ki jih nikakor ne more nenamensko uporabiti. Pri Uradu za narodnosti nikjer ni predvideno sofinanciranje kmetijske dejavnosti. Žal, mi v lastnem proračunu nimamo ne lastnih prihodkov, nimamo ne nenamenskega denarja, kar bi lahko porabili za vzdrževanje kmetije. In nekako, če od 1. januarja 2025 ne bomo našli rešitve, bo kmetija umrla, kar pomeni posledično tudi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki jih je sklepalo Ministrstvo za kmetijstvo s PMSNS, kar pomeni, da bomo mi na koncu morali prej ko slej vračati denar. Če se ne spomnim slabo, mislim, da imam dobro številko, edini prihodek, ki ga ima PMSNS, je 6 tisoč evrov iz naslova najemnine Zavodu za informiranje. Potem, če je projekt bil vreden 6 milijonov evrov, si lahko izračunamo, kdaj bo naša skupnost zmožna tole vrniti.
Rad bi pa poudaril naslednjo zadevo. Naslednje leto praznuje PMSNS 50 let obstanka. Pomeni, da če ne bomo našli rešitve za nadaljnje financiranje vzorčne kmetije, je to smrt za našo skupnost in likvidacija. Žal. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa, gospod predsednik. Mogoče malo manj dramatične besede, če bi uporabljali, bi bili vsi verjetno veseli. Razumemo vašo skrb, ampak o smrti pa o likvidaciji, mislim, da ni primerno govoriti pri takšni temi.
Prej sem pozabil povedati, da je gospod Ziza tudi službeno odsoten, zato ga opravičujem.
Besedo pa dajem gospe Anji Komac s strani Urada za narodnosti Republike Slovenije.
Hvala za besedo.
Ja, na uradu se seveda zavedamo pomena ohranjanja teh kmetijskih dejavnosti za Madžarsko samoupravno narodno skupnost, še posebej na tem območju, kjer število kmetijskih gospodarstev vedno bolj upada, tudi pomena ustvarjanja novih možnosti zaposlovanja v turizmu, kar bi oboje seveda nekako zmanjšalo težave pri poseljenosti tega narodnostno mešanega območja. Zato mi na uradu res tesno sodelujemo tako s predsednikom PMSNS kot z ostalimi deležniki pri iskanju vseh možnih rešitev nadaljnjega financiranja kmetije. Kot pa je predsednik PMSNS že povedal, sredstev za financiranje te kmetije urad nima. Hvala.
Hvala tudi vam.
Dajem besedo gospe Evi Knez, državni sekretarki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izvolite.
Hvala.
Ja, kot je bilo že omenjeno, se pravna podlaga za financiranje kmetije izteka, projekt naj bi bil zaključen konec leta 2024. Mi smo skoraj 5 milijonov vložili v vzpostavitev vzorčne kmetije, ki bi morala po koncu financiranja tudi sama zaživeti. Naj povem, da nobena slovenska narodna skupnost ni prejela niti podobnih sredstev, niti nismo financirali kmetij v stoprocentnem obsegu in v pač takem obsegu, kot smo financirali to kmetijo, tako da jaz mislim, da očitki niso ravno na mestu. Razumem pa, da ste se znašli v neki zagati, ampak v tem trenutku mi nimamo ne planiranih sredstev, prav tako pa, kot ste že tudi sami povedali, pravne podlage za financiranje nadaljnje ni. Hvala.
Hvala lepa.
Želi besedo Vesna Humar, sekretarka Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu? Izvolite.
Hvala za besedo.
Ja, kot je bilo že rečeno, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu se je vključil v iskanje rešitev po zasedanju slovensko madžarske mešane komisije, ki je bilo 30. septembra. 16. oktobra smo potem sklicali vse deležnike, vse resorje na sestanek, ki je bil namenjen predvsem temu, da se res temeljito seznanimo z zadevo in z možnimi potmi naprej. Jaz tudi gospoda Orbana res razumem, da je pač v tem trenutku v neki stiski. Ampak bi se jaz tudi pridružila tej prošnji, da nismo preveč preveč dramatični, ker se mi zdi, da smo vsi vključeni resorji pokazali res pripravljenost, željo in razumevanje. In absolutno da, mislim, da se vsi, tudi za to mizo, strinjamo s tem, da je pomurska vzorčna kmetija izjemno pomemben projekt in nikomur ni v interesu, da se ta projekt ustavi. Bi pa opozorila na dvoje. Prvič, da pač neke čarobne paličice nimamo, žal, če bi jo le imeli, bi jo pogosto uporabili. In drugič, da dejansko moramo na to gledati kot na neko skupno odgovornost in da se moramo pogovarjati res o dvosmerni cesti vsaj v dveh pogledih: prvič, v partnerstvu z madžarsko vlado, kar je bilo tudi izpostavljeno na mešani slovensko-madžarski komisiji, ki je tudi sprejela sklep, v katerem je navedeno, da se ob koordinaciji urada prouči možnost za nadaljnje delovanje pomurske vzorčne kmetije in se vključijo v to zainteresirani deležniki v obeh državah. Mislim, da je bila tudi s strani madžarske vlade izražena neka načelna pripravljenost, da v tem projektu sodelujejo. Se pravi, to je prva dvosmernost, ki jo moramo imeti pred očmi. Druga dvosmernost pa je tudi, mislim, da to izhaja tudi iz dopisa gospoda poslanca oziroma predsedujočega, ki smo ga danes sprejeli in sem ga samo preletela, ker je danes prišel na mizo, da je treba zelo, zelo resno razmisliti tudi o poslovnih odločitvah in o upravljanju pomurske vzorčne kmetije v letu 2025 in nato 2026 in 2027. Torej, vsi se zavedamo, da je ta projekt pomemben, se pa moramo vsi zavedati tudi tega, da je naša skupna odgovornost. Hvala lepa.
Kolikor vem, pravna podlaga še vedno obstaja. Ker če ne bi bilo pravne podlage, potem teh 5 milijonov evrov ne bi mogli izplačati. Kolikor vem, je tudi poslovni načrt in samooskrba slonela na prvotnem projektu, na celotni investiciji od 8 milijonov evrov. Še dandanes nismo dobili odgovora, zakaj je prišlo do zmanjšanja sredstev na postavki 2023, 2024, kajti nobena kontrola in nobeno revidiranje programa nista pokazala nepravilnosti ali pa kake druge sume. Morate tudi eno zadevo razumeti, 31. 12. potečejo pogodbe. Mislim, da lahko potem 1. januarja obujem škornje in grem na kmetijo delat, ker nimam nobenega, ki bo skrbel za živino. In ne morem premestiti človeka iz pisarne na kmetijsko dejavnost, kajti ga ne morem obračunati. Ostane samo funkcija predsednika, ki bo nakapal gnoj, enostavno. Ampak ne vem, kaj bo se zgodilo, ko bom imel strošek z veterinarjem Ali ga bom plačal iz lastnega žepa? Ja, situacija je zelo resna in je ne napihujemo. Gre za pet družin, ki od 1. januarja ne bodo več imeli kruha. In mislim, da je tukaj bistvena težava, da se moramo dogovoriti, ker v preteklosti smo tudi imeli določene projekte. Imamo projekt Dijaški nastanitveni center v Dolgi vasi, kjer, ne vem, dvotirno pogledano, slovenska država ne prispeva niti centa, madžarska država prispeva 50 milijonov forintov na letni ravni za sofinanciranje te institucije, kar je zelo pomembno za izobraževanje za naše dijake na dvojezičnem območju. In tukaj tudi Vlada nam ni pristopila v pomoč. Ministrstvo, ki je prej bilo tu na prejšnjem sestanku, je pač povedalo, da ni pravne podlage in da mi ne potrebujemo v Prekmurju dijaško nastanitvenega centra. In tukaj spet poslušam, da ni pravne podlage za kmetijo. Kmetija je vzpostavljena, kmetija deluje, ampak kako bo kmetija preživela naslednji dve leti, pa sam tudi ne vem, zaradi tega, ker nimamo njiv, nimamo lastnih produktov in se ne more vzpostaviti v roku enega meseca pridelava, predelava. Hvala za možnost dodatnega pojasnila.