Pozdravljeni spoštovani kolegi poslanci, pros... majčkeno tišine prosim.

Spoštovani poslanci, kolegi, če lahko vzamete kartice ven in ponovno, zato ker smo morali resetirati sistem. Se opravičujem, ja, zdaj se pa že. Ja, začenjam še enkrat. Upam, da bo sedaj vsa tehnika delovala, ker seja ni bila snemana že od samega začetka, torej ni bilo zvoka, ne bo niti magnetograma, ničesar, zato bom sejo začela ponovno, ker mislim, da je potrebno zaradi uradnih stvari imeti res vse zapisano tako kot je prav. Državno sekretarko sem prosila, če bo lahko mogoče malo v krajši varianti povzela to kar je prej zelo jasno in zelo obširno pojasnila. Še enkrat se opravičujem za to, upam pa, da bo sedaj zadeva delovala. Imamo.. , da deluje. Še enkrat, tam še ni. V glavnem. Še enkrat vse lepo pozdravljam in upam, da zdaj bomo lahko delali in tudi oddelali današnjo sejo.

Tako pričenjam 56. nujno sejo Odbora za finance. Na seji so kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom Andrej Poglajen namesto Suzane Lep Šimenko, Franc Medic namesto Jerneja Vrtovca in Andreja Rajbenšu namesto Lucije Tacar.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.

Odbor bo predlog sprememb proračuna obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje dva dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev. Predlagatelj predloga sprememb proračuna je Vlada. K točki so bili vabljeni: Vlada, ministrstvo, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Sodni svet in Državni svet.

Kot dodatno gradivo ste prejeli mnenja zainteresiranih delovnih teles, mnenje Sodnega sveta, Državne volilne komisije. Še vedno ni... Ravnokar so me obvestili, da še vedno ne deluje.

Prekinjam sejo, dajmo reči do 11-ih, pa bomo potem videli naprej, vsekakor danes moramo to sejo izpeljati zaradi rokov, tako da se vam že vnaprej opravičujem, kolegi, ki so tu prisotni iz tehničnega in mislim iz teh služb se zelo trudijo, tako da jaz upam, da bomo kmalu lahko nadaljevali, tako da, še enkrat prekinjam sejo do 11. ure.

Lepo pozdravljeni!

Nadaljujemo s 56. nujno sejo Odbora za finance.

Upam, da zdaj bo tehnika nam služila in bo, tako kot vse, kot mora biti.

Tako, da nadaljujemo tam, kjer smo končali, in sicer odbor bo najprej razpravljal o predlogu sprememb proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje.

In predlagam, da predstavnica Vlade še enkrat poda obrazložitev k Predlogu sprememb proračuna za leto 2025, ker žal, prej nismo bili snemani, dajem besedo državni sekretarki, magistri Saši Jazbec.

Spoštovani, ponovno lepo pozdravljeni!

Dovolite, da najprej opravičim prisotnost ministra Boštjančiča, ki se vrača z mednarodne službene poti, drugače smo pa na naši strani, smo zbrani predstavniki vseh ministrstev, da bi lahko čim bolj kompetentno odgovorili na vaša vprašanja. Na hitro bom predstavila predlog predloga, torej predlog proračuna za leto 2025. Pripravo so zaznamovale še vedno zaostrene geopolitične varnostne gospodarske razmere. Fokus je bil še vedno na popoplavni obnovi, kot osnovo smo vzeli jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj. Upoštevali smo nov srednjeročni fiskalno strukturni načrt, ki je nov dokument v okviru evropskega semestra oziroma produkt novih prenovljenih evropskih fiskalnih pravil. Upoštevali smo zakonske in druge obveznosti in prioritete in pa napovedi posameznih resorjev, s kakšno dinamiko bodo izvajali ukrepe iz mehanizma za okrevanje in odpornost in s kakšno dinamiko bodo izvajali ukrepe iz večletnega finančnega okvira 2021-2027.

Na podlagi tega smo pripravili predlog sprememb proračuna, kjer načrtujemo 15,2 milijardi evrov prihodkov in 17,1 milijardo evrov odhodkov ter proračunski primanjkljaj v višini milijardo 900 milijonov evrov oziroma 2,6 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Samo par glavnih razlik od že sprejetega proračuna. Na prihodkovni strani bodo dodatni prihodki iz naslova začasnih namenskih dajatev, ki jih je uvedel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Torej zaradi tri odstotne točke višjega davka od dohodkov pravnih oseb je posledica povečanje tega davka. Potem pod postavko, torej pod naslovom davek od premoženja se bodo zbirali, se bo zbiral začasni pet letni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Dviga, torej dvigajo se načrtovane trošarine. Pri pripravi obstoječega predloga so bile namreč bistveno nižje, zato jih zdaj načrtujemo milijardo sto iz naslova energentov, 128 od alkohola in pa 506 milijonov od tobačnih izdelkov. Povečuje se tudi okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 za enoto obremenitve in sicer 17 evrov na skoraj 31 evrov, kar se pozna v višjih prihodkih.

Načrtovana dohodnina ostaja enaka, kot je v sprejetem proračunu. To izhaja iz dogovora s socialnimi partnerji glede uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine in sicer s sto procentno rastjo povprečnih mesečnih plač, junij 2024 glede na junij 2023, kar pomeni dobrih sto milijonov izpada iz tega naslova in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi. Nedavčni prihodki so načrtovani približno na enaki ravni kot v že sprejetem, nekoliko nižje smo pa načrtovali prejeta sredstva EU, predvsem zaradi nekoliko ocenjenega nižjega črpanja sredstev strukturnega in kohezijskega sklada, še vedno na ravni 400 milijonov, vendar slišimo Fiskalni svet, ko pravi, da preveč, da preveč optimistično načrtujemo predvsem tudi evropska sredstva.

Odhodki se načrtujejo za milijardo 300 višje od že sprejetega proračuna. Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov se namenja milijarda 900 milijonov evrov, to je 130 milijonov več glede na že sprejeti proračun in tukaj vidite učinke plačne reforme. Potem v letu 2025 je za blago in storitve predvidenih milijarda in pol, največ za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture in pa financiranje različnih projektov iz finančne perspektive 2021-2027, torej prilagajanje podnebnim spremembam, zagotavljanju socialne vključenosti in pa za stroške, ki so povezani z modernizacijo in opremljanjem Slovenske vojske. Za obresti predvidevamo 890 milijonov evrov, kar je enako kot v že sprejetem, vendar obresti rastejo. Leta 2022 smo recimo plačali 650 milijonov, lani 684, letos jih bomo okrog 800, drugo leto pa 890 milijonov evrov. Velika postavka so tako imenovane rezerve, preko rezerv izločamo 1,2 milijardi evrov. Preko rezerv se izločajo sredstva v posamezne proračunske sklade, zato je ta postavka visoka, ker se bo, skozi to postavko se bodo izločili namenski prihodki, ki sem jih prej omenila, v sklad za okrevanje, pardon, v sklad za obnovo Slovenije. In pa, ker je leto 2025 predzadnje leto mehanizma za okrevanje in odpornost, se bo izločilo tudi 480 milijonov v ta sklad in bo potem poraba nastala na samem skladu za tisto klasično rezervo - to povem tako poslancem, predvsem pa svojim kolegom, torej za tekočo proračunsko rezervacijo, se pravi, za nepredvidene namene je za celo leto za vse uporabnike, za vse namene na voljo 141 milijonov evrov, medtem ko preostala sredstva so pa tudi izločanje, so pa tudi namenjena izločanju v posamezne proračunske sklade. Za subvencije se načrtuje 514 milijonov evrov, to so subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom, potem za transfere posameznikom in gospodinjstvom milijarda 900 milijonov, to so sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, za družinske prejemke, za starševska nadomestila, za brezplačne vrtce, za regresirano prehrano, za transfere brezposelnim, za štipendije. Za tekoče transfere občinam se namenja 167 milijonov evrov, največ za, torej za uravnoteženje razvitosti občin. Ob tem pa poudarjam tudi da je Vlada z dvema od tremi združenji sklenila dogovor o višini povprečnine za leto 2025 za 771,33 evrov in za leto 2026 775,29 evrov, ob tem pa bodo občine dobile tudi 1,5 odstotek dohodnine vplačane v preteklem letu in ta sredstva bodo dodatno namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki jih imajo posamezne občine zaradi svoje heterogenosti, pri zagotavljanju zakonskih nalog. Za tekoče transferje v sklade socialnega zavarovanja, se pravi v pokojninsko in zdravstveno blagajno sta načrtovani 2 milijardi evrov. Za to, da bo lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačal vse pokojnine in letni dodatek za upokojence, se namenja milijarda 400 evrov, torej za pokrivanje razlike med vplačanimi prihodki, prispevki v pokojninsko blagajno in njenimi odhodki. In pa za zdravstveno blagajno se namenja 531 milijonov evrov, od tega je za tako imenovano stabilizacijo financiranja zdravstva 420 milijonov, razlika gre pa za plačilo teh nezdravstvenih storitev, ki se plačujejo iz zdravstvene blagajne. Za tekoče transfere v javne zavode je v letu 2025 predvidenih 3,2 milijardi evrov, to je 190 milijonov več kot v že sprejetem proračunu. Glavnina tega se namenja za izobraževanje, torej osnovno šolstvo, srednje šolstvo, poklicno, višje, visokošolsko izobraževanje in del plačne reforme se odraža tudi v tem namenu. Investicijski izdatki ostajajo na približno enaki ravni kot v letu 2023, to so bili pač najvišji investicijski odhodki iz državnega proračuna. Namenjeni so za promet, za prometno infrastrukturo, za obrambo in zaščito in pa za izobraževanje, šport, razvoj podeželja. Zadnja postavka so plačila sredstev v proračun EU. Se pravi, da dobimo evropska sredstva, moramo najprej vplačati glede na višino pobranih carin, glede na davek na dodano vrednost, bruto nacionalni dohodek, nereciklirano plastično embalažo, tako da načrtujemo 730 milijonov plačil ob tem, da načrtujemo približno milijardo 400 prihodkov, kar pomeni, da ostajamo na tem področju neto prejemnica. V računu finančnih terjatev in naložb načrtujemo izdatke v višini do 478 milijonov evrov. Tukaj gre predvsem za potencialne dokapitalizacije, povečanje lastniških deležev in pa 100 milijonov za stanovanjske vsebine. In za financiranje tega načrtovanega primanjkljaja je treba potem v bruto zadolžitev v višini 4,6 milijarde evrov v prihodnjem letu. Od tega bo šlo 2,8 milijard evrov za odplačilo dolga.

Ker so poleg državnega proračuna pomemben vir financiranja projektov in ukrepov tudi proračunski skladi, imate na koncu navedene vse proračunske sklade. V upravljanju jih imamo 11, posamezni resorji jih imajo. Razpoložljivo stanje, tam je milijarda 370 milijonov evrov. Največ je v skladu z mehanizma za okrevanje in odpornost 366, v Skladu za obnovo 224 milijonov in pa Skladu za podnebne spremembe 200 milijonov.

Spoštovani, kot rečeno, na vladni strani smo pripravljeni na vaša vprašanja in se veselimo konstruktivne sobotne razprave. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka, za ponovno predstavitev. Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Mitja Gorenšček? Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav poslanci, poslanke in drugi vabljeni.

Državni svet je na svoji 22. seji, 13. novembra, sprejel mnenje k Predlogu spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Državni svet predloženemu proračunskemu aktu ni izrekel podpore. Glavno težavo je imel Državni svet z zagotavljanjem primernega financiranja lokalnih skupnosti, kar je ključnega pomena za učinkovito izvajanje zakonskih nalog občin in uresničevanje razvojnih projektov. V mnenju opozarja, da občine težko pripravijo proračun, saj ob vnaprej znanih finančnih obveznostih za izvajanje le-teh ne morejo načrtovati investicij, če ni znana višina povprečnine. Prav tako izpostavlja, da je občinski proračun namenjen za financiranje sanacije naravnih nesreč, za kar sicer s strani Ministrstva za obrambo in Ministrstva za infrastrukturo za okolje in prostor občine dobijo določena sredstva, vendar je pri teh projektih potrebna tudi velika mera finančne soudeležbe občin.

Kot veste, so v času priprave proračuna potekala pogajanja med Ministrstvom za finance in reprezentativnimi združenji občin, kjer so dosegli dogovor z dvema reprezentativnima združenjema, eno pa se tudi z novo višino povprečnine ne strinja. Ob tem opozarjamo, da so občine vsako leto zaradi neustrezne višine povprečnine za financiranje zakonskih nalog prisiljene pokrivati manko sredstev z lastnimi finančnimi viri, ki pa so v prvi vrsti namenjene financiranju investicij v teh lokalnih skupnostih.

Preusmerjanje razpoloženih sredstev za investicije, ki so multiplikator gospodarske rasti, v financiranje zakonskih obveznosti je lahko pomemben dejavnik slabšanja razvojne uspešnosti lokalnih skupnosti oziroma občin.

Pri tem smo v našem mnenju opozorili tudi na uspešnost izvajanja evropske kohezijske politike, kjer mora občina tudi zagotavljati velik delež lastnih sredstev za izvajanje le-teh. Izrazili smo skrb glede morebitnega zmanjševanja prihodkov iz evropske, evropskih skladov. Opozorili smo na to, da predlog proračuna za leto 2025 z izjemo sklada za pravičen prehod, ki se navezuje na evropska sredstva in konkretne projekte, ne vključuje postavke, ki bi bila namenjena zagotavljanju sredstev za prestrukturiranje zasavsko Šaleške premogovne regije. V povezavi z napovedanim interventnim zakonom za TEŠ6 in Premogovnika Velenje oziroma njuno izločitev iz Holdinga slovenskih elektrarn opozarjamo, da predlog proračuna za 2025 ne predvideva finančnih sredstev za izvedbo potrebnih ukrepov za reševanje nastale situacije. Državni svet pogreša tudi naslavljanje demografskih izzivov v tem proračunu za 2025. Prav tako ugotavljamo, da se pri prihodkih predloga sprememb proračuna za 25 upošteva 1,5 procentna gospodarska rast in izraža bojazen, da so načrtovani planirani prihodki preveč optimistično upoštevani v proračunu za leto 2025. Izražamo tudi pričakovanje, da bo država z ustreznimi ukrepi gospodarstvu ponudila pomoč pri krizi, ki se že poraja, in sicer v načinu financiranja skrajšanega delovnega časa za podjetja, ki bodo morda deležna posledic gospodarske krize. V Državnem svetu je bilo tudi izraženo opozorilo glede morebitnega amandmiranja predloženega finančnega načrta za 2025, ki ga je Državni svet sprejel 18. septembra letos. Slednji je bil skrbno pripravljen v višini, ki bo lahko zagotavljala polno in učinkovito uresničevanje ustavnih in zakonsko določenih pristojnosti Državnega sveta. Finančni načrt je bil zasnovan racionalno, premišljeno in po načelu dobrega gospodarja. Opozarjamo, da je bilo lanskoletno amandmiranje proračuna za leto 2024, po katerem je prišlo na seji odbora Državnega zbora za finance brez predhodnega posvetovanja z Državnim svetom do odvzema 550 tisoč evrov, da je bilo to neprimerno. Dejstvo je namreč, da se je s tem poseglo v finančno avtonomijo Državnega sveta, o čemer jasno govori odločba Ustavnega sodišča iz leta 2020, glede na gradivo, ki sem ga dobil na mizo. Vidim, da je podoben predlog amandmaja tudi za proračun 2025, kjer se Državnemu svetu zmanjšujejo sredstva za njegovo delovanje, v višini 485 tisoč 265 evrov. Posledično pričakujemo, da bo Državni zbor upošteval prvotni plan Državnega sveta in da amandmaji ne bo sprejet. V nasprotnem primeru bomo primorani poseči po ustavni pristojnosti vlaganja zahteve za začetek ocene za presojo ustavnosti sprememb proračuna za leto 2025. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Fiskalnega sveta? Izvolite, doktor Davorin Kračun, predsednik.

Spoštovana gospa predsednica, gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Današnji zaključek obravnave proračunov za leti 2025 in 2026 moram pričeti na njenem začetku. Odbor za finance se je 4. oktobra namreč seznanil z osnutkom srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta za obdobje 2025 do 2028. To je po spremenjenih evropskih fiskalnih pravilih ključen javno finančni dokument, ki določa kontekst fiskalne politike za prihodnja štiri leta. Posledično določa tudi manevrski prostor obema predlogoma državnih proračunov, o katerih razpravljate v zadnjih tednih. Smo v prehodnem obdobju in razumljivo je, da evropska zakonodaja, zaradi kratkega časovnega razpona še ni prenesena v nacionalno zakonodajo. Vendar ima to prehodno obdobje določene pasti: na seznanitev z načrtom namreč ni bila vabljena nobena od dveh neodvisnih fiskalnih institucij v državi. S tem ni bilo možnosti za izmenjavo mnenj v povezavi z načrtom na seji Odbora za finance. Povedna je tudi odsotnost razprave na tem odboru o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027, ki ga načrt formalno nadomešča,: na osnovi teh dveh izkušenj ocenjujemo, da bo pri prenovi nacionalne zakonodaje z vidika srednjeročnega načrtovanja ena ključnih nalog določitev vloge zakonodajne veje oblasti in neodvisnega nadzora pri sprejemanju načrta.

Preden preidem na razpravo o samem predlogu proračuna za leto 2025, bom podal še nekaj vsebinskih poudarkov glede načrta. Kot rečeno, načrt je tisti, ki določa okvir delovanja fiskalne politike v obdobju 2025 do 2028, tudi oblikovanja državnega proračuna, o katerem boste razpravljali danes. Načrt zavezuje Slovenijo k rasti tako imenovanih očiščenih izdatkov sektorja država v višini štiri in pol odstotka na leto. To je približno pol manj kot v povprečju predhodnih treh let. Hkrati je to približno skladno z oceno srednjeročne rasti slovenskega gospodarstva. Takšna rast izdatkov torej ne predstavlja varčevanja oziroma konsolidacije, kot smo izkusili v letih po sanaciji bančnega sistema. S formalnega vidika je takšna zaveza po oceni Fiskalnega sveta skladna s pravili evropska komisija pa se bo do načrta opredelila šele v naslednjih tednih. Tudi z vidika razprave o predlogu proračuna za leto 2025 je ključna ocena, ali trenutni nabor politik in ukrepov zagotavlja spoštovanje zaveze iz načrta.

Fiskalni svet ocenjuje, da obstaja precejšnje tveganje, da temu ni tako. To potrjuje tudi tehnični scenarij ob nespremenjenih politikah, ki ga je vlada predstavila v načrtu. Po njem bi lahko primanjkljaj leta 2028 znašal blizu 3 procente bruto domačega proizvoda, medtem ko bi moral po načrtu znašati 1,2 procenta. Skupni primanjkljaj državnega proračuna naj bi se v letu 2025 povečal na 1,9 milijarde evrov. Interventni ukrepi naj bi prvič po petih letih ne več vplivali na saldo, saj naj bi bili v celoti financirani z namenskimi prihodki. Primanjkljaj brez interventnih ukrepov naj bi se tako povečal za 0,9 milijarde evra oziroma podvojil. Do tega naj bi prišlo kljub predvideni krepitvi rasti prihodkov, saj bi se proračunska poraba brez interventnih ukrepov okrepila še bolj. Povečala naj bi se namreč za 1,8 milijarde evrov oziroma kar 12,3 procente, to je trikrat višja stopnja rasti od dolgoletnega povprečja. Ob tem velja izpostaviti, da je ocena realizacije za leto 2024 verjetno znova previsoka, tako bi lahko predvidena raven porabe brez interventnih ukrepov v letu 2025 po znani realizaciji za letos izkazovala več kot 15 odstotno stopnjo rasti. V kolikor bo takšna tudi dejanska rast, bo to po oceni Fiskalnega sveta previsoko in bistveno nad zavezo iz načrta.

Strinjam se s pogosto slišano trditvijo predstavnikov Ministrstva za finance, da življenje teče dalje tudi v času sprejemanja proračunskih dokumentov, vseeno pa je potrebno opozoriti in se zavedati posledic sprememb zakonodaje do katere pride po oddaji predloga proračuna. Posledica dogovora o višji povprečnini, ki je zajet v amandmajih k Zakonu o izvrševanju proračunov in morebitno preoblikovanje prihodkov od dividend zaradi predlaganega zakona o ogrevanju Šaleške doline iz rednega prihodka proračuna v namenski vir, bo lahko večji primanjkljaj državnega proračuna prihodnje leto kot po predlogu, ki ga trenutno obravnavate. Oba primera potrjujeta večkrat ponovljeno kritiko Fiskalnega sveta, da ima sistem javno finančnega načrtovanja številne sistemske pomanjkljivosti. To velja zlasti za pripravo državnega proračuna. Kjer gre za zelo razdrobljen proces s številnimi deležniki, ki ga bolj kot jasne usmeritve ekonomske politike zaznamuje zadovoljevanje zahtev posameznih uporabnikov. Posledica tega je ponavljajoča praksa precenjevanja porabe. Ta ima pogosto za posledico tudi neučinkovito porabo javnega denarja. Večja srednjeročna usmerjenost spremenjenih evropskih fiskalnih pravil je tako predvsem priložnost za temeljito izboljšanje sistema javnofinančnega načrtovanja. Ta priložnost v obdobju prehoda na novi sistem fiskalnih pravil oziroma ob pripravi tokrat tokratnega proračuna po oceni Fiskalnega sveta še ni bila izkoriščena. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden dam besedo naprej, bi želela samo nekaj pojasniti. Gospod predsednik je rekel, da niso bili vabljeni na sejo, kot ključni, ključni akterji pri pripravi odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2025 - 2027, ki je vseboval tudi srednjeročni fiskalni strukturni načrt Republike Slovenije 2025 - 2027, moram popraviti, 6. 11. smo obravnavali ta odlok in na tem odloku, ste bili vabljeni tako Fiskalni svet kot tudi Umar, predstavnica Umarja. Ja, na odloku ste bili, v oktobru, ko pa je bil samo seznanitev z začetki, pa ne, zaradi tega, ker takrat smo se vsi seznanili, tudi nismo čakali Fiskalni svet, da bi kakorkoli odreagiral na osnutek, ampak smo čakali, da dobimo tudi v Državnem zboru dokončen dokument, ki je tako kot je, vedno smo čakali na vas, da ste, da bi lahko podali vaše stališče do tega, zato je bila ta seja, 6. 11. Tako, da bili ste vabljeni in mislim, da ste se ga tudi udeležili.

No, lahko nadaljujemo. Ponovno dajem besedo predstavnici Vlade, da poda, če želi podati stališče vlade do ocene fiskalnega sveta.

Gospa državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Torej, hvala lepa.

Jaz mislim, da je bilo zdaj to mnenje Fiskalnega sveta predvsem mnenje na veliko sliko ali pa bolj mnenje na ta, srednjeročno fiskalno strukturni načrt, kakor samo mogoče na konkreten proračun in s tem v zvezi bi povedala, kot je sicer predsednik povedal, da je ta okvir, da so bila zdaj prenovljena evropska fiskalna pravila, da je to zdaj nov okvir, da ne bomo več gledali javnih financ vsako leto po teh mejah po posamezni blagajni, ampak da bomo gledali skupno pot očiščenih izdatkov, da je že samo dejstvo, da je Slovenija ta dokument oddala, da se je odločila za štiriletno pot konsolidacije, ne pa za sedemletno, da je bila percipirana pozitivno, da so bonitetne agencije obstoj tega dokumenta, zavez iz tega dokumenta, v bistvu navedle kot razlog, da so nam zvišali pri Mudisu, torej pričakovane, torej na, torej ta "outlook", se pravi izgled bonitetne ocene na pozitivnega. In da je v povezavi s pokojninsko reformo, ki jo vidijo kot ključen, v bistvu kot ključen moment ali pa ključen element tega načrta, da je, da je pač to bil razlog za to, da nam dajejo dobre, dobre ocene.

Zdaj, glede tega, to so nova pravila, tu, kot sem že tudi omenila, ko smo obravnavali na tem odboru srednjeročno fiskalno strukturni načrt, bo treba v bistvu spremeniti malo razmišljanje. Fiskalna strategija bo zdaj kazala eno pot teh očiščenih izdatkov in tu se bomo morali vsi še pač malo, malo tega navaditi. Ta, torej govorili ste o zakonu, ki še sploh ni bil sprejet, zakon, ki še na Vladi ni bil sprejet, ga seveda zato v tem proračunu ne morete videti, Če bo prišlo, ko bo prišlo do sprejetja rešitev, ki bodo seveda glede na finančne učinke, obstajajo določeni instrumenti znotraj pač sprejetega proračuna in če gre za večje finančne učinke, obstajajo instrumenti oziroma obstaja instrument rebalansa, da se pač poiščejo rešitve.

Glede samih povprečnin, povemo vedno, da čeprav dogovor še ni sklenjen, seveda načrtujemo, načrtujemo neko ciljno raven povprečnin, tako kot načrtujemo vse ostale. Postavk v proračunu za eno leto in pol naprej se ne da načrtovati na, do decimalke natančno, v nekih okvirih, v nekih gabaritih, se pa lahko gibljemo in to redno tudi počnemo. Vedno delamo po principu best effort in vseh znanih informacij.

Glede pač tega, da Fiskalni svet pa vedno in redno opozarja na prenapihnjeno porabo in potem posledično tudi neupravičeno porabo, bi pa rada povedala samo to, da oba proračuna pred tem, ki ju je delala ta Vlada, sta bila pripravljena v razmerah izjemno visokih negotovosti. Ono prvo polletje 2022 je bila v popolnem razmahu energetska kriza, zato je bila v proračunu pet, pardon, v proračunu 2023 velika rezerva za energetske ukrepe. Lani poleti so bile 4. avgusta tiste poplave in zato je bila, zato je v proračunu za letošnje leto velika popoplavna rezerva. Mi smo tudi zelo transparentno ob pol leta, ob pripravi polletnega poročila že ocenili, da bo primanjkljaj letošnjega proračuna ustrezno nižji, ker ne bo prišlo do tako hitre, tako hitre porabe teh, teh poplavnih sredstev. In v bistvu, tako kot sem že pač tudi povedala, z leti 2025 in 2026 smo te zadeve zdaj glede poplav uredili drugače, zato tudi glede teh EU sredstev smo, nismo slepo zadovoljevali zahtev posameznih uporabnikov, ampak smo pristopili tudi k načrtovanju EU sredstev z drugimi vatli. Zato verjamemo, da je proračun, ki je pred vami, na tej odhodkovni strani realen. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Umarja magistra Marijana Bednaš, vršilka dolžnosti - izvolite - direktorice.