Ponovno pozdravljam vse skupaj, vse članice in člane odbora, ostale prisotne!

Pričenjam 54. nujno sejo Odbora za finance.

Spoštovane kolege prosim, če preverite ali delujejo vaše glasovalne naprave, zaradi tega, ker je sedaj nova seja! Kolega bi lahko samo potegnil, ker mislim, da ne deluje? Ne sliši? Ja, okej. Obveščam vas, da sta zadržana, se seje ne moreta udeležiti naslednja člana: Franc Rosec in Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestni član prisostvuje Robert Janev namesto Andreje Živic.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Članice in člane obveščam, da ste 5. 11. 2024 prejeli Predlog za širitev za 1.a točko dnevnega reda seje odbora in sicer Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3., 33., 41. in 48. člena Zakona o postopku Sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank - Predlog za zadržanje izvrševanja tretjega odstavka 3. člena in 48. člena izpodbijanega predpisa. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za širitev? Ne. Hvala. Ali želijo svoje stališče o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? Ne vidim želje po tem. Tako, prehajamo na odločanje o predlogu za širitev za 1.a točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 11 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev 1.a točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedeno širitvijo.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA IN TRETJEGA ODSTAVKA 3., 33., 41. IN 48. ČLENA ZAKONA O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK - PREDLOG ZA ZADRŽANJE IZVRŠEVANJA TRETJEGA ODSTAVKA 3. ČLENA IN 48. ČLENA IZPODBIJANEGA PREDPISA.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 21. 10. 2024 posredovalo Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3., 33., 41. in 48. člena Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki je označena z varstvom podatkov in določilo 15-dnevni rok za odgovor Državnega zbora glede predloga za začasno zadržanje izvrševanja tretjega odstavka 3. in 48. člena izpodbijanega predpisa. Odboru sta bili v zvezi s predlogom za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavani točki so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo k tej točki ste prejeli pobudo Ustavnega sodišča z dne 21. 10. 2024 pod oznako Varstvo podatkov, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade Republike Slovenije. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistri Sonji Bien Karlovšek. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o Predlogu za zadržanje izvrševanja tretjega odstavka 3. člena in 48. člena Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Pobudniki v pobudi navajajo, da če Ustavno sodišče ne bo zadržalo izvrševanja izpodbijanih zakonskih določb, se bodo postopki, v katerih so tožene stranke banke, lahko nadaljevali. Ponovno naj bi tekli prekluzivni roki za odpravo procesnih dejanj, predvsem rok za navajanje novih dejstev in dokazov v postopkih, za katere se zakon ne uporablja in v katerih pobudniki naj ne bi zmogli dokaznega bremena, zaradi neenakosti orožij. Posledic poteka teh rokov ne bi bilo mogoče naknadno popraviti. Drobitev postopkov naj bi za ponudnike pomenila precejšnje finančno in organizacijsko breme. V smiselno enakih okoliščinah je po navedbah pobudnikov Ustavno sodišče že ugotovilo težko popravljive škodljive posledice. Pobudniki navajajo, da je Ustavno sodišče v smiselno enakih okoliščinah že zadržalo izvrševanje prej veljavnega zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Po mnenju Državnega zbora ne gre za smiselno enake okoliščine, saj je v primeru iz leta 2020, ki se je nanašal na kasneje razveljavljeni zakon je Ustavno sodišče ocenilo, da bi bile v primeru, če bi se izkazalo, da je treba razveljaviti zakonsko podlago za vodenje pravd na podlagi zakona posledice težko popravljive, zaradi velikega števila sodnih postopkov. V tem primeru pa pobudniki ne izpodbijajo določb, ki predstavljajo podlago za vodenje postopkov po zakonu, zato se tudi ni mogoče sklicevati na škodljive posledice, ki bi nastale zaradi začetka izvajanja tega zakona. V mnenju je zavzeto stališče, da je celotna ureditev po zakonu namenjena učinkovitemu odškodninskemu varstvu, zaradi učinkov odločb Banke Slovenije, s katero so bili izrečeni izredni ukrepi prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi Zakona o bančništvu. Takšna ureditev je bila sprejeta, zaradi odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2016, s katero je glede 350. a člena Zakona o bančništvu presodilo, da niso bile upoštevane vse značilnosti dejansko šibkejšega položaja bančnih vlagateljev kot potencialnih tožnikov v primerjavi z Banko Slovenije, ampak je bilo obstoječe neravnotežje med njimi še okrepljeno in potencirano možnost za uspeh potencialnih tožnikov, v pravdi pa pomembno zmanjšana. Pobudniki izpodbijajo le tisti del ureditve, ki določa, da se postopki v zvezi s tožbenimi zahtevki, s katerimi nekdanji imetniki uveljavljajo kršitve pojasnilne dolžnosti banke oziroma drugimi tožbenimi zahtevki, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo, zaradi učinkov odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ne vodijo po tem zakonu. Po oceni Državnega zbora se na te druge postopke ustavnopravne zahteve po posebnih postopkovnih pravilih iz odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2016 ne nanašajo. Za te postopke veljajo splošna pravila pravdnega postopka, ki zagotavljajo učinkovito sodno varstvo v vseh odškodninskih postopkih. Ker v postopkih zoper banke ne gre za take postopke, ki bi bili primerljivi s postopkom zoper Banko Slovenije, zaradi učinkov odločb o izrednih ukrepih ni mogoče pritrditi pavšalnim navedbam pobudnikov o neenakosti orožij in o tem, da pobudniki v teh postopkih ne bodo zmogli dokaznega bremena. Poleg tega je opozorjeno, da pobudnikom v nobenem primeru ni odvzeta možnost, da bi učinkovito varovali svoje pravice in interese v postopkih zoper banko, ki ji je Banka Slovenije izrekla izredni ukrep. Izpodbijana ureditev pobudnikom omogoča celo hitrejše uveljavljanje njihovih zahtevkov zoper druge subjekte oziroma zahtevkov, ki temeljijo na drugih pravnih podlagah, in sicer neodvisno od izida postopkov glede odgovornosti Banke Slovenije po 350.a členu Zakona o bančništvu. V nobenem primeru pa pobudnikom zaradi izpodbijanja ureditve ni onemogočeno ali oteženo uveljavljanje zahtevkov na različnih pravnih podlagah. Na drugi strani pa bi zaradi zadržanja izvrševanja odločb nastale konkretne škodljive posledice. Pobudnikom in vsem ostalim tožnikom, ki uveljavljajo odškodninski zahtevek zoper Banko Slovenije in druge subjekte na drugih pravnih podlagah postopek po zakonu ne bi zagotavljal posebnih procesnih določb, po katerih bi se lahko obravnavali zahtevki zoper druge subjekte. Z zadržanjem izvrševanja teh določb bi torej nastal nadaljnji zastoj oziroma ovire v postopku, ki bi odložil čas do meritorne sodne odločbe po 350.a členu Zakona o bančništvu. S tem pa bi bilo onemogočeno učinkovito sodno varstvo, zaradi učinkov odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih, ki se zagotavlja z zakonom in ga je zakonodajalec bil dolžan zagotoviti že po odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2016. Sklepna ugotovitev mnenja je, da ni izkazana težka popravljivost škodljivih posledic zaradi izvrševanja izpodbijanih določb, zato ni razlogov za njihovo začasno zadržanje.

Hvala.

Hvala lepa. Preden nadaljujemo, še na pooblastilo doktor Matej Vatovec nadomešča Milana Jakopoviča. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Najlepša hvala.

Torej, Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovani / nerazumljivo/ je stopil v veljavo 15. junija letos. Ta zakon odpravlja neustavne rešitve prejšnjega zakona in z uvedbo izdelave predhodnega mnenja ter novih procesnih institutov povečuje učinkovitost sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Pobudniki so zoper navedeni zakon vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več določb tega zakona - 3., 33., 41. in 48. člena -, saj naj bi navedene določbe posegale v več ustavno varovanih pravic. Obenem so tudi predlagali, da Ustavno sodišče Republike Slovenije začasno zadrži izvrševanje tretjega odstavka 3. člena in 48. člen ZPSVIKOB-1 saj naj bi jim, zaradi izvrševanja spornih določb nastala nepopravljiva posledica.

V nadaljevanju na kratko povzema mnenje Vlade do predloga za začasno zadržanje izvrševanja obeh navedenih določb zakona. Tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1 določa, da se zakon ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitev pojasnilne dolžnosti poslovne banke niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih. 48. člen ZPSVIKOB-1 pa se navezuje na sodne postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in je bila določena izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Namen instituta začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijanega predpisa je v tem, da se preprečuje škodljive posledice, ki bi lahko nastale. Če bi se predpis do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o njegovi skladnosti z Ustavo izvrševal, pa bi jih bilo po morebitni razveljavitvi oziroma odpravi težko popraviti. Zdaj, po praksi Ustavnega sodišča to ob odločanju o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale. Pobudniki v predlogu za začasno zadržanje niso navedli konkretnih škodljivih posledic, ki bi nastale, zaradi izvrševanja bodisi tretjega odstavka 3. člena bodisi 48. člena ZPSVIKOB-1. Edine navedbe gredo v smeri teka prekluzivnih rokov za / nerazumljivo/ procesnih dejanj v postopku, Za katere se ne uporablja ZA SVIKOB-1 in da pobudniki v teh postopkih ne bodo zmogli dokaznega bremena. Dobitev postopkov pa bo za ponudnike pomenila precejšnje finančno in organizacijsko breme. ZPSVIKOB-1 ureja sodne postopke uveljavljanja odškodninskega varstva zaradi učinkov odločb Banke Slovenije, pri čemer je tožena stranka Banka Slovenije, na kateri je tudi celotno dokazno breme. Obveznost plačila odškodnine pa je na Republiki Sloveniji tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1 pa se nanaša na druge tožbene zahtevke, in sicer na tiste, ki so vloženi zoper poslovne banke, zaradi kršitev pojasnilne dolžnosti pri ponujanju posameznih finančnih instrumentov, kar pa ni predmet ZPSVIKOB-1. Ta zakon je namreč poseben zakon, ki na specialen način, prav zaradi posebnosti ukrepov, ki jih je Banka Slovenije izrekala, ureja odškodninsko odgovornost države do nekdanjih imetnikov na drugačen način kot to urejajo civilni, splošna pravila civilne odgovornosti. Povedano še drugače: dejstvo, da se ZPSVIKOB-1 ne uporablja za tožbene zahtevke zoper poslovne banke zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti. V ničemer ne vpliva na položaj obstoječih tožnikov zoper poslovne banke, saj se bo postopek še naprej vodil po obstoječih pravilih pravdnega postopka. Morebitno materialno prikrajšanje v primeru ugotovitve neustavnosti te določbe pa pomeni popravljivo posledico in torej ne izpolnjuje pogoje za začasno zadržanje. Podobno velja tudi za 48. člen ZPSVIKOB-1, ki za odločanje o vseh tožbenih zahtevkih po tem zakonu določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Namen takšne določbe je pospešiti reševanje zapletenih sodnih postopkov na specializiranem sodišču, torej s koncentracijo krajevne in stvarne pristojnosti, kjer so zagotovljena specifična pravna znanja in ustrezne izkušnje. In po intenzivnih usklajevanjih tako z Ministrstvom za pravosodje kot z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije je bilo določeno, da je to sodišče, Okrožno sodišče v Mariboru. Takšna ureditev pa pobudnikom ne more povzročiti težko popravljive škode, niti tega niso z ničemer izkazovali. Četudi bi ustavno sodišče kasneje ocenilo, da je ta člen zakona neustaven, se lahko morebitne posledice tako glede določitve pristojnega sodišča kot tudi glede materialnega prikrajšanja popravijo.

Ob zaključku še poudarjam, da se je ZPSVIKOB-1 že začel izvajati. Z dne 16. septembra letos je bila vzpostavljena virtualna podatkovna soba, v kateri je dostopna vsa potrebna dokumentacija posameznikom oziroma nekdanjim imetnikom za vlaganje tožbenih zahtevkov. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru tudi tečejo že aktivnosti za imenovanje članov odbora za pripravo predhodnega mnenja. Tako zadržanje izvajanja tretjega odstavka 3. člena in 48. člena pa bi vplivalo na izvajanje tega zakona in tudi na zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva nekdanjih imetnikov kompliciranih obveznosti bank, zato predlagamo, da Državni zbor v svojem mnenju, ki bo tudi posredovano Ustavnemu sodišču, sledi mnenju Vlade in predloga za začasno zadržanje obeh členov ne podpre. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: "Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 5. 11. 2024 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije." Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje.

Glasujemo. 13 navzočih poslank in poslancev, 9 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVE ZA OBDOBJE 2025-2027.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada. Predlogu odloka je priložen tudi Srednjeročni fiskalno strukturni načrt Republike Slovenije 2025-2028. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Državni svet ter Zakonodajno-pravna služba poleg. Predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva: oceno Fiskalnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta ter zahtevo za sklic nujne seje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga odloka. Pričenjam obravnavo predloga odloka, o kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka. Besedo dajem predstavniku Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega odloka, to je ministru Klemnu Boštjančiču, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani, Dovolite, da najprej predstavim ozadje priprave obravnavanega odloka.

Torej z letošnjim letom so prenehale veljati izjemne okoliščine, ki so skladno z določbami Zakona o fiskalnem pravilu od leta 2020 omogočale odstop od fiskalnih pravil. Hkrati je letos spomladi v veljavo stopila tudi prenovljena zakonodaja Evropske unije na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik. Prenovljena pravila EU so osredotočena na pripravo srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta za obdobje štirih let. Pri tem je osnovni cilj fiskalne politike vnaprej določiti rast tako imenovanih očiščenih odhodkov, ki so fiksni za to obdobje načrta. Pomembno je, da ocenjena dovoljena rast zagotavlja znižanje in ohranjanje javno finančnega primanjkljaja pod 3 odstotki BDP ter srednjeročno vzdržnost dolga. Odstopanje od dovoljene rasti pomeni kršitev pravil. V načrt država vključi tudi ključne reforme in naložbe, ki bodo doprinesle k doseganju fiskalne prilagoditvene poti in naslovile ključne izzive Slovenije opredeljene tudi v specifičnih priporočilih za Slovenijo skupnih prednostnih nalogah EU ter dogovorjenih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Leto 2024 je tako v luči priprave dokumentov fiskalnega načrtovanja posebno leto, saj je treba zadostiti zahtevam tako našega Zakona o fiskalnem pravilu, ki v veliki meri temelji na fiskalnih pravilih EU, pred prenovo kot prenovljenim pravilom EU. Predlog odloka o dopolnitvah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 25 do 27 je pripravljen, zaradi zahtev Zakona o fiskalnem pravilu, ki po prenehanju izjemnih okoliščin v drugem odstavku 14. člena zahteva, da se pripravi predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Naj spomnim, da je bil odlok, ki se danes dopolnjuje v Državnem zboru, sprejet spomladi, takrat je Vlada napovedala, da bo enovito fiskalno strategijo na podlagi vseh relevantnih podatkov pripravila jeseni, ko bo potrebno, zaradi te zakonodaje EU pripraviti srednjeročni fiskalno strukturni načrt. Septembra je vlada ob upoštevanju novih dejstev presodila, da zgornjih mej in ciljnih saldov iz veljavnega odloka ni potrebno spreminjati saj določajo ustrezno pot konsolidacije. S Predlogom Odloka o dopolnitvah odloka okvira za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 25 do 27 pa se določa dodatno oziroma novo javnofinančno omejitev v obliki povprečne rasti odhodkov sektorja država v obdobju 25 do 27, kot je določena v srednjeročnem Fiskalno strukturnem načrtu Republike Slovenije za obdobje 25 do 28. Kot priloga odloku je zato dodan tudi srednjeročni Fiskalno strukturni načrt Republike Slovenije od 25 do 28, ki predstavlja vsebinsko obrazložitev predlaganih dopolnitev odloka, hkrati pa vključuje tudi predlog programa ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Za obdobje 25 do 27 se z dopolnitvijo odloka torej določa povprečna dovoljena rast očiščenih odhodkov v višini 4,5 odstotka. S tem se zagotovi postopno zniževanje primanjkljaja in dolga sektorja država. Naj na tem mestu še poudarim, da bo fiskalna politika v naslednjih letih usmerjena v postopno konsolidacijo ob hkratnem zagotavljanju visokih ravni investicij sektorja država. Načrtujemo ohranjanje nacionalno financiranih investicij na ravni okoli 5 odstotkov BDP. Srednjeročni fiskalno strukturni načrt Republike Slovenije 25 do 28, ki je priloga odloka, vsebuje tudi ključne reforme, investicije oziroma ukrepe, kot jih moramo predstaviti Evropski komisiji, Svetu finančnih ministrov in tudi drugim mednarodnim inštitucijam.

Spoštovani! Za tem Srednjeročnim fiskalno strukturnim načrtom Republike Slovenije 25 do 28 se določa pot javnih financ v prihodnjem štiriletnem obdobju, ki bo zagotovila vzdržnost javnih financ, vključno z vsemi predvidenimi ukrepi, ki to pot podpirajo. Ker pa je na podlagi prenovljenih fiskalnih pravil EU ključna spremenljivka za spremljanje ustreznosti fiskalne politike, rast očiščenih odhodkov sektorja država je za večjo nacionalno odgovornost za zasledovanje fiskalnih ciljev iz fiskalne poti, večje razumevanje in oblikovanje povezave med nacionalnim fiskalnim pravilom ter pravili EU ustrezno, da omejitev rasti očiščenih odhodkov sektorja država potrdi Državni zbor Republike Slovenije z dopolnitvijo veljavnega Odloka o okviru za pripravo proračunov, sektorja država za obdobje 25 do 27. Glede na navedeno Vlada predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije predlog navedenega odloka sprejme. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistri Sonji Bien Karlovšek. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog odloka proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. V uvodu predloga odloka je kot zakonska materialna podlaga za izdajo naveden drugi odstavek 14. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Ta ureja popravljalni mehanizem po prenehanju izjemnih okoliščin, ki zagotavlja srednjeročno uravnoteženost, če se z ukrepi določenimi v zakonu, ki ureja javne finance ne zagotovi, da je strukturni saldo sektorja država najmanj enak minimalni vrednosti iz prvega odstavka 3. člena Zakona o fiskalnem pravilu. V tem primeru vlada Državnemu zboru predloži v sprejetje predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti. To mora storiti v roku treh mesecev od ugotovitve Vlade na podlagi ocene Fiskalnega sveta, da so prenehale okoliščine iz prvega odstavka 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Če ukrepi, ki so določeni v zakonu, ki ureja javne finance, z namenom srednjeročnega uravnoteženja javnih financ niso zagotovili izravnanega strukturnega salda sektorja država. Gradivo glede tega navaja le, da v letu 2024 po skoraj štirih letih niso več izpolnjeni pogoji iz Zakona o fiskalnem pravilu, ki so omogočali odstopanje od fiskalnega pravila. Ne pojasnjuje pa drugih pogojev za uporabo popravljalnega mehanizma iz 14. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Vsebina okvira za pripravo proračunov sektorja država je določena v prvem odstavku 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu. In sicer se o njem v skladu s 3. členom, ki določa izvajanje načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja, torej tako imenovane srednjeročne uravnoteženosti, za najmanj tri prihodnja leta določijo ciljni saldo sektorja država in najvišji obseg izdatkov sektorja država. Dodatni elementi so določeni v tretjem odstavku 6. člena zakona. In sicer se v njem za posamezna leta določijo tudi ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov po posameznih štirih blagajnah javnega financiranja. Sprememba okvira tako pomeni samo spremembo elementov določenih v 6. členu Zakona o fiskalnem pravilu. S predlogom odloka pa se dopolnjuje 1. člen veljavnega odloka, ki ureja vsebino odloka in dodaja nov 6.a člen, ki ureja povprečno rast očiščenih odhodkov. Iz predlaganih dopolnitev je razvidno, da predlog odloka ne spreminja okvira v skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ampak ga dopolnjuje z novim kazalnikom, za katerega v zakonu nima ustrezne zakonske podlage. S tem, ko predlog odloka brez zakonske podlage ne spreminja okvira, zaradi prenehanja izjemnih okoliščin, ampak ga dopolnjuje z vsebino za katero nima podlage v zakonu je po oceni ZPS kršeno načelo zakonitosti, določeno v tretjem odstavku 153. člena ustave. Okvir je namreč podzakonski akt Državnega zbora, zato mora biti v skladu z zakonom na podlagi katerega je sprejet, torej v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu. Ustava zagotavlja izvajanje načela pravne države na ravni pravne pravilnosti vseh pravnih aktov in zahteva, da morajo biti vsi pravni akti v skladu z Ustavo kot temeljem vsega prava v državi. Pri zahtevah pravne pravilnosti, ki jih določa v 153. členu, ni mogoče govoriti o dopustnih omejitvah oziroma izjemah, zaradi tega tudi navedbe v gradivu, ki se nanašajo na prenovljeno zakonodajo EU na področju fiskalnih pravil in ugotovitvijo, da Zakon o fiskalnem pravilu v veliki meri temelji na fiskalnih pravilih Evropske unije pred prenovo, kar niti ni sporno, ne pomenijo pravno dopustnega razloga za odstop od načela zakonitosti. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta, doktor Davorinu Kračunu. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, gospod minister, kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Fiskalni svet je pripravil Mnenje o srednjeročnem fiskalno strukturnem načrtu 2025 do 2028. Obdobje, na katerega se nanaša načrt, pretežno sovpada z obdobjem spremenjenega okvira za pripravo proračunov sektorja država, ki ga obravnavate. Vlada je poslala načrt v oceno Evropski komisiji 15. 10. Evropska komisija se do načrta še ni opredelila, čeprav so v javnosti krožile že drugačne informacije. Osnovni namen načrta je omejitev rasti izdatkov tako, da je na srednji rok zagotovljena vzdržnost javnega dolga. V spremenjenem okviru je predlagana povprečna stopnja rasti očiščenih izdatkov v višini štiri in pol procenta na leto. To približno ustreza zavezi iz srednjeročnega načrta za obdobje 2025 do 2028 zaradi ne dovolj natančnih podatkov v načrtu glede komponent, ki so iz očiščenih izdatkov izločene, ni mogoče ugotoviti ali takšna rast ustreza določenim ravnem izdatkov iz trenutnega okvira določenih na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu. Fiskalni svet je v mnenju o načrtu ugotovil, da je letna stopnja rasti očiščenih izdatkov v višini štiri in pol procenta sicer skladna z veljavno metodologijo na ravni Evropske unije. Takšna ugotovitev pa je mogoča le za agregatne izdatke sektorja država. Dejansko izpolnjevanje danih zavez pa se bo ugotavljalo vsako leto posebej. Fiskalni svet pa opozarja na visoko tveganje za doseganje omenjene stopnje rasti očiščenih izdatkov, ki naj bi v letu 2028 omogočila znižanje primanjkljaja sektorja država na raven 1,2 % BDP. Po našem mnenju namreč ukrepi, ki so že bili sprejeti in bodo veljali v prihodnjih štirih letih, tolikšne javno finančne konsolidacije ne omogočajo. To ugotovitev potrjuje tudi tehnična projekcija vlade, podana v načrtu, ki v primeru nespremenjenih politik predvideva primanjkljaj na ravni blizu 3 % BDP. Uresničitev te projekcije bi lahko že ob rahlo poslabšanih gibanjih makroekonomskih agregatov Slovenijo uvrstilo v postopek presežnega primanjkljaja. Ugotavljamo tudi, da ukrepi, ki so opisno predstavljeni v načrtu, ne bi prispevali k vzdržnosti javnih financ, saj v pretežni meri pomenijo dodatno večanje izdatkov. Ker morajo Srednjeročni fiskalno strukturni načrt v novem sistemu ekonomskega upravljanja v Evropski uniji v nasprotju z dosedanjo prakso proračunskega načrtovanja v Sloveniji ostati nespremenjeni, bo moralo postati načrtovanje bolj srednjeročno usmerjeno. Diskrecijski ukrepi bodo morali za to postati bolj premišljeni. Pri njihovem sprejemanju pa bo potrebno upoštevati njihove celovite javnofinančne posledice. Tudi primer predlaganega Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini takšnih kriterijev ne izpolnjuje in zato predstavlja nadaljevanje neustreznega pristopa k fiskalnemu načrtovanju. Hvala lepa.