Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 90. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje vas naj obvestim, da je službeno zadržan kolega Andrej Hoivik. Kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: kolega Tomaža Laha nadomešča Branko Zlobek, kolega Gašperja Javnika nadomešča kolega Teodor Uranič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in pa seveda Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem same seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen torej takšen dnevni red seje, kot ste ga, spoštovane kolegice in kolegi, sprejeli, torej s samim sklicem.

Prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, GRE ZA ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, PRORAČUN V BRUSLJU, KI BO 15. NOVEMBRA 2024.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 7. novembra 2024 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Pri tej točki pa vljudno prosim državno sekretarko na Ministrstvu za finance, magistro Sašo Jazbec, da nam predstavi izhodišča torej za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa Jazbec.

Lepo pozdravljeni. Najlepša hvala za besedo.

Torej, kot ste rekli, prihodnji petek bo potekalo zasedanje Ecofina in tokrat je namenjen v bistvu samo proračunu za leto 2025, se pravi, ta točka ki je, je, so priprave na pogajanja z Evropskim parlamentom in v nadaljevanju vam bom predstavila izhodišča.

Proračun unije za leto 2025 bo v bistvu že peto leto finančnega okvira, peto leto finančnega večletnega finančnega okvira 2021-2027. Tukaj dovolite, da vam vseeno predstavim to veliko sliko, namreč večletni finančni okvir 2021-2027 je bil sam po sebi težek 1200 milijard evrov, se pravi to je sedemletni okvir 1200 milijard evrov zaokrožujemo, poleg tega je pa v tem obdobju bil v bistvu vzpostavljen tudi instrument NextGgenerationEU, se pravi, ko se pogaja proračun za prihodnje, leto se pogaja to skupaj, se pravi 1200 milijard za sedem let iz prvega naslova in pa približno 800 milijard iz tega drugega naslova, se pravi okvirno 2000 milijard na teh sedem let, zato so ti proračuni zdaj po koroni bistveno višji, o katerih se pogajajo, se pravi, Svet, Evropski parlament in Evropska komisija so bistveno višji. Torej večletni finančni okvir je razdeljen na sedem poglavij, najbolj, največ se ukvarjamo, največji sta tudi, se pravi kohezija, za kohezijo je bilo v večletnem finančnem okviru namenjenih 430 milijard plus še 770 milijard iz načrta za okrevanje in odpornost. Se pravi, ta kohezija, odpornost in vrednote, je tisti največji del pogače, da rečem, drugi največji del pogače so pa, je pa tako imenovano poglavje naravni viri in okolje, se pravi, tukaj je pa glavnina te kmetijske politike, to je pa skupaj veliko približno 420 milijard evrov, vsa ostala področja so v bistvu neprimerljivo manjša. Poleg teh sedmih osnovnih poglavij pa obstajajo potem še posebni instrumenti. Najbolj je zdaj recimo nam poznan solidarnostni sklad, iz katerega smo že v preteklem letu in bomo tudi v letošnjem letu dobili denar in pa največji, je pa v bistvu zdaj postal Ukraine Reserves, se pravi iz poglavja šest, ki je bil Sosedstvo in svet, se pravi, to so za te druge namene, se pravi ne za države znotraj EU.

In je enostavno ta namen po začetku vojne postal tako velik, da je v bistvu dobil, bomo rekli, eno svoje ime, eno svojo proračunsko vrstico, če želite. Tako da mogoče toliko v uvod.

In pa še to, ta sedemletni okvir je v bistvu, kot pove ime, okvir za pogajanja in se pravi, po posameznih letih se Svet, Evropska komisija in Evropski parlament potem pogajajo, kakšna bo dinamika v posameznem letu, zato mogoče ta pogajanja niso tako dramatična, kot so mogoče tista za domači proračun, je pa vseeno tukaj pomembno to, da je od višine izpogajanega proračuna za posamezno leto je seveda potem odvisno tudi koliko bomo države članice morale vanj prispevati, ker tu je, tu so pravila zelo jasna. Toliko kolikor se bo porabilo, toliko je treba prispevati, razen za ta del, Next-Generation, za ta del pa vemo, da se je Evropska komisija v imenu držav članic zadolžila in tukaj pa v bistvu, da rečem tako, račun pride kasneje. Tako, da zdaj, če sem malo bolj tehnična, za leto 2025, je komisija predvidela, da bi bil predlog proračuna visok okroglih 200 milijard evrov v pravicah za prevzem obveznosti, in pa 153 milijard evrov v pravicah za plačila razlika med pravicami za prevzem obveznosti in pravicami za plačila, kot pove ime samo, je, ker gre za večletne projekte, se potem prevzame več obveznosti, kolikor se jih pa potem v konkretnem letu tudi plača. Predlog je torej višji od letošnjega proračuna in je dopolnjen, kot sem že povedala s temi 72 milijardami v okviru instrumenta Nex-Generation EU, se pravi, znotraj teh 200 milijard jih je 72 iz Nex-Generation EU. Predlog v plačilih je višji za 4 odstotke od lanskega zaradi pospešitve implementacije programov in zaradi letos sprejete revizije večletnega finančnega okvira, ki je namenila več sredstev določenim poglavjem, o čemer sem pač tudi prej govorila, določenim novim prioritetam. In zdaj, Evropska komisija je teh 200 milijard v pravicah za prevzem obveznosti predlagala, da se razdeli takole, torej največji, kot rečeno, za področje kohezije odpornosti in vrednot je namenila 78 milijard, za prevzemanje obveznosti in 42 milijard za plačila. Povečanje teh sredstev je predvsem posledica pospešitve izplačil tega tekočega finančnega okvira in pa instrumenta za okrevanje. V tem poglavju je za odpornost in vrednote namenila 12 milijard.

Potem druga po velikosti je torej ovojnica za naravne vire in okolje, in sicer 57 milijard evrov v pravicah za prevzem obveznosti in pa 53 v pravicah za plačila. Tukaj je ta razlika v bistvu nižja, ker ne gre za načelno neke, neke večletne projekte, ampak bolj za ta plačila.

Potem tretja po vrsti, tretja največja, je v bistvu znanost bomo rekli, se pravi znotraj poglavja 1 enotni market, inovacije in digitalizacija za znanost, 21 in pol milijard v pravicah za prevzem obveznosti in pa 20 milijard in pol v pravicah za plačila.

Četrta zneskovno po vrsti so potem področje sosedstvo in svet, 16,3 milijarde evrov in pa 14,4 za plačila.

Potem je poglavje administracija za administrativno delo, se pravi, to so organi Evropske komisije, je predvidenih 12 in pol milijard evrov, kar predstavlja 4,6 odstotno rast glede na letošnji proračun.

Potem za obvladovanje migracij in za varovanje meja je namenjenih pet milijard evrov, za področje varnosti in obrambe pa 2,6 milijarde evrov.

Pri tem, ko je komisija oblikovala ta proračun, se temeljne prioritete niso bistveno spreminjale od teh, ki jih poznamo, se pravi, strateška avtonomija Evrope, krepitev konkurenčnosti gospodarstva EU, ukrepanje zaradi vojne v Ukrajini, odzivanje na krize na Bližnjem vzhodu, pomoč ob naravnih nesrečah in pa zagotavljanje trajnostnih politik. Se pravi, to je predlog komisije.

Potem je pa Svet ministrov je pa v mesecu juliju letos izglasoval predlog, ki je nekoliko nižji od predloga komisije za milijardo in pol se razlikujeta, pri čemer je zagotovil ta predlog dovolj veliko rezervo za izvrševanje plačil med letom.

Na tretji strani, ki je pa, torej, ki je pa nekoliko višja kot predlog komisije, je pa Evropski parlament. Evropski parlament je pa predlagal za milijardo 200 milijonov višji proračun. Se pravi, če imamo na eni strani, se pravi, zdaj smo tako 201,2 milijarde predlaga Evropski parlament, 200 milijard predlaga Evropska komisija, 198 milijard in pol predlaga pa Svet, in v bistvu ta petkov sestanek oziroma institucije so soglasne glede temeljnih prioritet v proračunu EU, razhajajo se dejansko samo v višini teh zneskov, ki so namenjeni posameznim politikam oziroma programom in pa uporabi marž in pa teh instrumentov fleksibilnosti. In ta petkov sestanek, 15. 11., je namenjen temu, da se ta stališča zbližajo, da pač pridejo vsi, ta trilaterala, da pride do ene skupne številke, da bo potem to kompromisni predlog, ki bo dejansko pomenil proračun za leto 2025. Za Slovenijo bo ta končni kompromis z Evropskim parlamentom sprejemljiv, če bo odražal temeljne prioritete in seveda mi vedno zagovarjamo primeren obseg pravic za posamezna poglavja, predvsem za kohezijo, za razvoj podeželja, potem potreben je zadosten obseg marž za nepredvidene namene in pa realno načrtovanje vseh poglavij v okviru limitov večletnega finančnega okvira. Vodilo pri glasovanju je torej prizadevanje za čim bolj realen obseg proračuna, ki ne bo vodil do presežkov in s tem do prevelikega obsega vplačil, kar bi seveda po nepotrebnem obremenjevalo nacionalni proračun, naš za prihodnje leto. Stališče Republike Slovenije, ki bo služilo kot osnova pri pogajanjih med inštitucijami je, da komisija je od objave predloga proračuna dalje objavila predlog dopolnitve letošnjega proračuna, potem dopolnilno pismo k temu in podatke o realizaciji proračuna. To so ene take, bi rekli, po slovensko take, neki rebalansi, "draft manning budget", ki se potem malo spreminja. Stališče sveta, kot ga je sprejel v začetku julija, torej ne odraža trenutnega stanja potreb in Slovenija ni nasprotovala predlogom dopolnitev proračuna za letošnje leto in tudi ne temu dopolnilnemu pismu k predlogu proračuna Unije za leto 2025.

S predlogom proračuna za področje kohezije in razvoja podeželja je Slovenija zadovoljna, prav tako tudi z obsegom sredstev, ki so namenjena ostalim področjem, za dosego kompromisa pa bo pripravljena sprejeti tudi določene uskladitve, in na podlagi tega ocenjujemo predlog komisije kot ustrezen in kot dobro osnovo za pogajanja, zato bomo med proračunskimi pogajanji pripravljeni sprejeti višji obseg proračuna za leto 2025, kot ga je izglasoval Svet, pri tem pa na splošno nismo naklonjeni obsegu proračuna, ki bi globalno pri pravicah za prevzem obveznosti presegel zgornje meje VFO in preveč posegel v marže, ker je potrebno vedno med izvrševanjem proračuna v primeru nujnih potreb zagotoviti proste pravice. Porabe za hitro odzivanje za nepredvidene razmere.

Mogoče še zadnji stavek. Slovenija bo prihodnje leto torej v predlogih proračunov, ki so na vaših mizah, in ki jih bomo začeli intenzivno oziroma ki ste jih na odborih že pregledali, plenarna seja se pa začne pač 18. novembra. Načrtujemo približno po milijardo 400 prihodkov iz naslova EU sredstev v vsakem letu in približno po 700 milijonov vplačil v EU za zagotovitev tega. Toliko za uvod. S kolegico sva na voljo za dodatna vprašanja, hvala lepa.

Najlepša hvala gospe državni sekretarki, magistri Saši Jazbec.

Kolegice in kolegi, odpiram razpravo, želi kdo razpravljati? Kolegica Lucija Tacer, izvolite, vi ste se prijavili prvi. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik in hvala državni sekretarki za predstavitev.

Jaz imam eno vprašanje in vezano je na financiranje programa Erasmus plus. Mi imamo v Državnem zboru od ustanovitve tega sklica Državnega zbora Klub mladih poslancev. Namenjen je temu, da se združujemo mladi poslanci preko nekako političnih meja in poskušamo biti platforma na katero lahko mladi in mladinske organizacije naslovijo svoja vprašanja in pobude, in ravno v okviru tega foruma, smo prejeli informacijo s strani Mladinskega sveta Slovenije, ki je tudi del te evropske mreže mladinskih svetov in tam opozarjajo na predvideno zmanjšanje financiranja za Erasmus plus v letu 2025, za kar, imam tukajle točne številke, okvirno 295 milijonov evrov na eni točki v tem osnutku, ki je bil pripravljen in pa potem sem našla dodatno še znižanje za 99 milijonov evrov, torej kar znatne, znatne številke. Zato bi me zanimalo kakšne so bile obrazložitve glede tega in v bistvu bi spodbudila Ministrstvo za finance, ko nas zastopa na teh pogajanjih, da skušamo ta sredstva ohraniti, ker je program, kot je Erasmus plus, izjemno pomemben tako za naše mlade, kot za prihodnost Evrope, Evropske unije. To je eden izmed zelo učinkovitih načinov, kako krepimo to zavest, da nismo samo državljani tiste države članice iz katere izhajamo, ampak da dejansko dobimo neko mrežo znotraj Evrope in se počutimo vedno bolj povezani. Tako da, hvala za odgovore vnaprej.

Hvala. Kolegica Lucija Tacar. Še želi kdo od kolegov in kolegic? Se prijaviti k razpravi? Vidim, da ne, mislim, da je bilo neko vprašanje za državno sekretarko gospo Jazbec, pa bi prosim, če odgovorite kolegici Tacerjevi. Izvolite.

Hvala lepa za vprašanje. Ta vaš podatek me v bistvu preseneča, zato ker v bistvu Horizon in Erasmus sta sigurno dva programa, ki sta vedno deležna največje, da rečem največje pozornosti in tudi v bistvu povišanj, tako da predlog proračuna komisije za program Erasmus znaša za drugo leto 3 milijarde 900 tisoč, tako da po naših podatkih je to štiri pa pol odstotke več kot je v letošnjem proračunu. Tako da, mi bomo, da ne bi, to je v bistvu edini podatek, ki ga imam jaz, ne dvomim, da ste vi to nekje našli, bomo pa, da ne bi to ostalo neodgovorjeno oziroma, bomo pa vsekakor pač pogledali, tako da če nam lahko pošljete, katere številke ste seštevali, nam pošljite podatek, ki ga imamo pa mi, ker pravim, ta Horizon, Erasmus dejansko pogledamo, se pravi, za znanost pa za študente in tukaj kot kaže, bo več, kakor je na razpolago v letošnjem letu. Hvala.

Hvala gospe... Še želite? Ja, izvolite, vam dam besedo, izvolite kolegica Tacer.

Hvala predsednik in hvala državni sekretarki za odgovor.

Res pozitivne informacije. Jaz lahko tukaj za namen zapisnika povem, da je bil dokument Explenatorny memorandum drive general budget of the EU for the financial Euro 2025, res je pa, da je že nekoliko star, 13. september 2024. Tako da, vesela sem za te informacije, če je to res, da gredo sredstva za Horizon, ki vključuje financiranje za Erasmus plus za 4,5 procentov gor. To je gotovo trend, ki je pozitiven in mislim, da je pomembno, da vzdržujemo to komunikacijo in pol tudi dobimo tiste konkretne številke. Hvala.

Ja, izvolite gospod.

Ja, saj zdaj ste pol, ste odgovorili tole kar pravite vi je Council Position se pravi, to je stališče sveta, medtem ko komisija je predlagala to kar sem povedala jaz več, zdaj bo pa stvar teh petkovih pogajanj, kje bodo, kje bodo... /Nerazumljivo/, tako, kje bodo končale. Okej. Hvala.