Začenjam 15. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice odbora in sicer, Anja Bah Žibert, na seji pa kot nadomestni člani in članice s pooblastili sodelujejo, poslanca Dušana Stojanović nadomešča magister Miroslav Gregorič, poslanca Bojana Podkrajška pa nadomešča poslanec Anton Šturbej. Še eno pooblastilo poslanca Dejana Süča nadomešča poslanec magister Darko Krajnc. Se opravičujem, kolega. Seveda vem vaš priimek, ampak je pozna ura.

Lepo pozdravljam tudi novo članico odbora Tamaro Vonta, ki je postala članica odbora namesto poslanskega kolega Miha Lamuta.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem:

In sicer 1. točka Predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti in pa 2. točka - razno.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in pa vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Vabljeni na sejo k tej točki so bili Ministrstvo za kulturo, Državni svet in pa Zakonodajno-pravna služba. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je bil 4. 11. 2024, amandmaje pa so vložile koalicijske poslanske skupine. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga.

Za dopolnilno obrazložitev zdaj predajam besedo državnemu sekretarju, magistru Marku Rusjanu.

Začenjam 15. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice odbora in sicer, Anja Bah Žibert, na seji pa kot nadomestni člani in članice s pooblastili sodelujejo, poslanca Dušana Stojanović nadomešča magister Miroslav Gregorič, poslanca Bojana Podkrajška pa nadomešča poslanec Anton Šturbej. Še eno pooblastilo poslanca Dejana Süča nadomešča poslanec magister Darko Krajnc. Se opravičujem, kolega. Seveda vem vaš priimek, ampak je pozna ura.

Lepo pozdravljam tudi novo članico odbora Tamaro Vonta, ki je postala članica odbora namesto poslanskega kolega Miha Lamuta.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem:

In sicer 1. točka Predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti in pa 2. točka - razno.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in pa vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Vabljeni na sejo k tej točki so bili Ministrstvo za kulturo, Državni svet in pa Zakonodajno-pravna služba. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je bil 4. 11. 2024, amandmaje pa so vložile koalicijske poslanske skupine. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga.

Za dopolnilno obrazložitev zdaj predajam besedo državnemu sekretarju, magistru Marku Rusjanu.

Ja, lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter ostalim vabljenim!

Pred nami je predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Ta zakon, ta predlog zakona ureja pravico do dodatka k pokojnini ter določa pogoje in postopek za njeno priznanje. Pravica do dodatka k pokojnini se prizna državljanom Republike Slovenije, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazuje posebne zasluge za kakovost, pomeni prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali v tujini ter je prejemnik pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali prejemnik pokojnine v tujini. Poglaviten cilj predlaganega zakona je sistemska ureditev in večja preglednost in natančnost ureditve področja posebnih zaslug na področju umetnosti izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V sedanji ureditvi, se zdaj še vedno velja Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, to je zakon, ki je star 50 let, še iz, še iz socialistične Republike Slovenije, ki je tudi to področje urejal. Sedaj pa mi na nov način bolj natančno določamo pravila za ta dodatek. Tako da bi zdaj na kratko povedal kaj to pomeni. Ta dodatek je razlika med pokojnino, odmerjeno pokojnino, ki jo prejema upravičenec in najvišjo pokojnino, ki se izplačuje v Republiki Sloveniji, in sicer po treh kategorijah: prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo so upravičeni do sto procentnega dodatka, kar pomeni, da lahko prejmejo najvišjo odmerno starostno pokojnino za 40 let pokojninske dobe. To je bilo v letu 2023 znašala 2695,37 evrov. Druga kategorija so prejemniki nagrade Prešernovega sklada in hkrati posebne nagrade za umetniške dosežke, ki je določena v prilogi zakona ali pa so jo prejeli neko mednarodno nagrado, ki se pa, o kateri pa priznanju odloča strokovna komisija ministrstva na podlagi kriterijev, ki so v zakonu določeni. Hkrati pa je upravičenec tudi lahko tudi prejemnik priznanja na podlagi zakona oziroma odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije za delo na področju umetnosti, to so odlikovanja, ki jih podeli predsednik republike. In tukaj tudi je kumulativno z drugo nagrado in tako gre za 50 procentov razlike med prejet pokojnino, ki jo prejema in najvišjo možno izplačano.

Zdaj, če gremo še malo po kriterijih na podlagi katerih smo določili nagrade, ki so v prilogi 1, seznamu, se pravi nagrad, se pravi nagrado, nagrado gre, ker je bil lahko nominiran državljan Republike Slovenije ne glede na kraj prebivališča ali članstvo nevladne organizacije, da se nagrada ne podeljuje na podlagi plačane kotizacije drugih obveznih stroškov za pristop k kandidaturi, da se nagrada podeljuje za življenjsko delo ali na tistih umetniških področjih, kjer nagrade za življenjsko delo ne obstajajo, to je za dosežek, ki je v obsegu ali pomen za umetniško področje izstopa, primerljivo z večletnim opusom, izjemnim doprinosom razvoja področja in tako dalje. In to nagrada podeljuje nacionalna institucija ali nacionalno stanovsko društvo ali zvezali drug podeljevalec, ki ima transparentno in javno dostopen statut oziroma pravilnik o podeljevanju nagrade in da so nagrade, da imajo vsaj desetletno tradicijo podeljevanja.

Zdaj, v zakonu so bile tudi podana mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki smo jih delno upoštevali in to se tudi odraža v amandmajih koalicijskih strank. Tukaj bi mogoče samo izpostavil vprašanje, kdo ni upravičen do tega dodatka. Mi smo v zakonu določili, da pravice do dodatka nima nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za naklepno kaznivo dejanje daljšo od šestih mesecev. To smo naredili zaradi tega, ker smatramo, da je to nek dodatek, ki je, ne bi rekel ravno pravi privilegij, ampak je dodatek izven sistema pokojnin in to podeljuje država za res najvišje dosežke in to mora biti tudi povezano z nekako ustvarjalcem. Tako podobno ima pa urejeno tudi Zakon o dodatkih za pokojnine, za delo in izjemne dosežke na področju športa, tako da smo mi pri tem, pri tej ureditvi sledili zakonu, ki je bil že pred leti sprejet v Državnem zboru in dodaja, da dodatke športnikom.

Toliko na kratko, potem sem pa na voljo za pojasnila še. Hvala.

Ja, lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter ostalim vabljenim!

Pred nami je predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Ta zakon, ta predlog zakona ureja pravico do dodatka k pokojnini ter določa pogoje in postopek za njeno priznanje. Pravica do dodatka k pokojnini se prizna državljanom Republike Slovenije, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazuje posebne zasluge za kakovost, pomeni prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali v tujini ter je prejemnik pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali prejemnik pokojnine v tujini. Poglaviten cilj predlaganega zakona je sistemska ureditev in večja preglednost in natančnost ureditve področja posebnih zaslug na področju umetnosti izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V sedanji ureditvi, se zdaj še vedno velja Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, to je zakon, ki je star 50 let, še iz, še iz socialistične Republike Slovenije, ki je tudi to področje urejal. Sedaj pa mi na nov način bolj natančno določamo pravila za ta dodatek. Tako da bi zdaj na kratko povedal kaj to pomeni. Ta dodatek je razlika med pokojnino, odmerjeno pokojnino, ki jo prejema upravičenec in najvišjo pokojnino, ki se izplačuje v Republiki Sloveniji, in sicer po treh kategorijah: prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo so upravičeni do sto procentnega dodatka, kar pomeni, da lahko prejmejo najvišjo odmerno starostno pokojnino za 40 let pokojninske dobe. To je bilo v letu 2023 znašala 2695,37 evrov. Druga kategorija so prejemniki nagrade Prešernovega sklada in hkrati posebne nagrade za umetniške dosežke, ki je določena v prilogi zakona ali pa so jo prejeli neko mednarodno nagrado, ki se pa, o kateri pa priznanju odloča strokovna komisija ministrstva na podlagi kriterijev, ki so v zakonu določeni. Hkrati pa je upravičenec tudi lahko tudi prejemnik priznanja na podlagi zakona oziroma odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije za delo na področju umetnosti, to so odlikovanja, ki jih podeli predsednik republike. In tukaj tudi je kumulativno z drugo nagrado in tako gre za 50 procentov razlike med prejet pokojnino, ki jo prejema in najvišjo možno izplačano.

Zdaj, če gremo še malo po kriterijih na podlagi katerih smo določili nagrade, ki so v prilogi 1, seznamu, se pravi nagrad, se pravi nagrado, nagrado gre, ker je bil lahko nominiran državljan Republike Slovenije ne glede na kraj prebivališča ali članstvo nevladne organizacije, da se nagrada ne podeljuje na podlagi plačane kotizacije drugih obveznih stroškov za pristop k kandidaturi, da se nagrada podeljuje za življenjsko delo ali na tistih umetniških področjih, kjer nagrade za življenjsko delo ne obstajajo, to je za dosežek, ki je v obsegu ali pomen za umetniško področje izstopa, primerljivo z večletnim opusom, izjemnim doprinosom razvoja področja in tako dalje. In to nagrada podeljuje nacionalna institucija ali nacionalno stanovsko društvo ali zvezali drug podeljevalec, ki ima transparentno in javno dostopen statut oziroma pravilnik o podeljevanju nagrade in da so nagrade, da imajo vsaj desetletno tradicijo podeljevanja.

Zdaj, v zakonu so bile tudi podana mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki smo jih delno upoštevali in to se tudi odraža v amandmajih koalicijskih strank. Tukaj bi mogoče samo izpostavil vprašanje, kdo ni upravičen do tega dodatka. Mi smo v zakonu določili, da pravice do dodatka nima nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za naklepno kaznivo dejanje daljšo od šestih mesecev. To smo naredili zaradi tega, ker smatramo, da je to nek dodatek, ki je, ne bi rekel ravno pravi privilegij, ampak je dodatek izven sistema pokojnin in to podeljuje država za res najvišje dosežke in to mora biti tudi povezano z nekako ustvarjalcem. Tako podobno ima pa urejeno tudi Zakon o dodatkih za pokojnine, za delo in izjemne dosežke na področju športa, tako da smo mi pri tem, pri tej ureditvi sledili zakonu, ki je bil že pred leti sprejet v Državnem zboru in dodaja, da dodatke športnikom.

Toliko na kratko, potem sem pa na voljo za pojasnila še. Hvala.

Najlepša hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistrici Saši Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistrici Saši Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje k predlogu zakona. V mnenju so navedene pripombe k 2., 5. in 10. členu predloga zakona. Pripombe ZPS k 5. in 10. členu so upoštevane v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. V zvezi s pripombo k 2. členu pa je bila predložena, predloženo dodatno pojasnilo oziroma obrazložitev predlagane ureditve. Hvala.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje k predlogu zakona. V mnenju so navedene pripombe k 2., 5. in 10. členu predloga zakona. Pripombe ZPS k 5. in 10. členu so upoštevane v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. V zvezi s pripombo k 2. členu pa je bila predložena, predloženo dodatno pojasnilo oziroma obrazložitev predlagane ureditve. Hvala.

Hvala.

Besedo sedaj dajem še predstavniku Državnega sveta, gospodu Jožetu Školču.

Izvolite.

Hvala.

Besedo sedaj dajem še predstavniku Državnega sveta, gospodu Jožetu Školču.

Izvolite.