Začenjam 15. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice odbora in sicer, Anja Bah Žibert, na seji pa kot nadomestni člani in članice s pooblastili sodelujejo, poslanca Dušana Stojanović nadomešča magister Miroslav Gregorič, poslanca Bojana Podkrajška pa nadomešča poslanec Anton Šturbej. Še eno pooblastilo poslanca Dejana Süča nadomešča poslanec magister Darko Krajnc. Se opravičujem, kolega. Seveda vem vaš priimek, ampak je pozna ura.

Lepo pozdravljam tudi novo članico odbora Tamaro Vonta, ki je postala članica odbora namesto poslanskega kolega Miha Lamuta.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem:

In sicer 1. točka Predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti in pa 2. točka - razno.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in pa vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Vabljeni na sejo k tej točki so bili Ministrstvo za kulturo, Državni svet in pa Zakonodajno-pravna služba. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je bil 4. 11. 2024, amandmaje pa so vložile koalicijske poslanske skupine. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga.

Za dopolnilno obrazložitev zdaj predajam besedo državnemu sekretarju, magistru Marku Rusjanu.

Ja, lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter ostalim vabljenim!

Pred nami je predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Ta zakon, ta predlog zakona ureja pravico do dodatka k pokojnini ter določa pogoje in postopek za njeno priznanje. Pravica do dodatka k pokojnini se prizna državljanom Republike Slovenije, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazuje posebne zasluge za kakovost, pomeni prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali v tujini ter je prejemnik pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali prejemnik pokojnine v tujini. Poglaviten cilj predlaganega zakona je sistemska ureditev in večja preglednost in natančnost ureditve področja posebnih zaslug na področju umetnosti izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V sedanji ureditvi, se zdaj še vedno velja Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, to je zakon, ki je star 50 let, še iz, še iz socialistične Republike Slovenije, ki je tudi to področje urejal. Sedaj pa mi na nov način bolj natančno določamo pravila za ta dodatek. Tako da bi zdaj na kratko povedal kaj to pomeni. Ta dodatek je razlika med pokojnino, odmerjeno pokojnino, ki jo prejema upravičenec in najvišjo pokojnino, ki se izplačuje v Republiki Sloveniji, in sicer po treh kategorijah: prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo so upravičeni do sto procentnega dodatka, kar pomeni, da lahko prejmejo najvišjo odmerno starostno pokojnino za 40 let pokojninske dobe. To je bilo v letu 2023 znašala 2695,37 evrov. Druga kategorija so prejemniki nagrade Prešernovega sklada in hkrati posebne nagrade za umetniške dosežke, ki je določena v prilogi zakona ali pa so jo prejeli neko mednarodno nagrado, ki se pa, o kateri pa priznanju odloča strokovna komisija ministrstva na podlagi kriterijev, ki so v zakonu določeni. Hkrati pa je upravičenec tudi lahko tudi prejemnik priznanja na podlagi zakona oziroma odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije za delo na področju umetnosti, to so odlikovanja, ki jih podeli predsednik republike. In tukaj tudi je kumulativno z drugo nagrado in tako gre za 50 procentov razlike med prejet pokojnino, ki jo prejema in najvišjo možno izplačano.

Zdaj, če gremo še malo po kriterijih na podlagi katerih smo določili nagrade, ki so v prilogi 1, seznamu, se pravi nagrad, se pravi nagrado, nagrado gre, ker je bil lahko nominiran državljan Republike Slovenije ne glede na kraj prebivališča ali članstvo nevladne organizacije, da se nagrada ne podeljuje na podlagi plačane kotizacije drugih obveznih stroškov za pristop k kandidaturi, da se nagrada podeljuje za življenjsko delo ali na tistih umetniških področjih, kjer nagrade za življenjsko delo ne obstajajo, to je za dosežek, ki je v obsegu ali pomen za umetniško področje izstopa, primerljivo z večletnim opusom, izjemnim doprinosom razvoja področja in tako dalje. In to nagrada podeljuje nacionalna institucija ali nacionalno stanovsko društvo ali zvezali drug podeljevalec, ki ima transparentno in javno dostopen statut oziroma pravilnik o podeljevanju nagrade in da so nagrade, da imajo vsaj desetletno tradicijo podeljevanja.

Zdaj, v zakonu so bile tudi podana mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki smo jih delno upoštevali in to se tudi odraža v amandmajih koalicijskih strank. Tukaj bi mogoče samo izpostavil vprašanje, kdo ni upravičen do tega dodatka. Mi smo v zakonu določili, da pravice do dodatka nima nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za naklepno kaznivo dejanje daljšo od šestih mesecev. To smo naredili zaradi tega, ker smatramo, da je to nek dodatek, ki je, ne bi rekel ravno pravi privilegij, ampak je dodatek izven sistema pokojnin in to podeljuje država za res najvišje dosežke in to mora biti tudi povezano z nekako ustvarjalcem. Tako podobno ima pa urejeno tudi Zakon o dodatkih za pokojnine, za delo in izjemne dosežke na področju športa, tako da smo mi pri tem, pri tej ureditvi sledili zakonu, ki je bil že pred leti sprejet v Državnem zboru in dodaja, da dodatke športnikom.

Toliko na kratko, potem sem pa na voljo za pojasnila še. Hvala.

Najlepša hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistrici Saši Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje k predlogu zakona. V mnenju so navedene pripombe k 2., 5. in 10. členu predloga zakona. Pripombe ZPS k 5. in 10. členu so upoštevane v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. V zvezi s pripombo k 2. členu pa je bila predložena, predloženo dodatno pojasnilo oziroma obrazložitev predlagane ureditve. Hvala.

Hvala.

Besedo sedaj dajem še predstavniku Državnega sveta, gospodu Jožetu Školču.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Članice, člani odbora!

Državni svet je ta predlog zakona obravnaval in podprl njegovo sprejetje, ob tem pa se je odprlo zelo veliko vprašanj, ki jih je mogoče razrešiti z voljo predlagatelja oziroma tistih, ki imate možnost vlagati dopolnila k zakonu.

Zdaj, ta veljavni zakon se spreminja, če prav razumemo razlago, zaradi tega, ker je že davnega leta 2009 Računsko sodišče presodilo, da obstoječi sistem ne zagotavlja pogojev za enakopravno obravnavo prosilcev, ki so pač v nekem primerljivem položaju in je tako tudi prišlo do neenake obravnave. Tisto kar mi ocenjujemo, da tudi tako nastavljena rešitev bo seveda omogočala, da bo prihajalo še naprej do razlikovanja med različnimi prosilci in dovolite, da vam to tudi na kratko na kratko pač pojasnimo.

Ena od ključnih, eno od, eno od ključnih vprašanj je, so priloge. Najprej ena priloga, ki je in druga priloga, ki jo ni. Obstaja priloga za nacionalne nagrade in ne obstaja niti poskus nekega seznama mednarodno relevantnih nagrad, ki bi potem prosilcem služile kot, kot dokaz za njihovo odličnost in pravico do dodatka k pokojnini.

Če ostanemo pri nacionalnih oziroma stanovskih nagradah, potem, če boste šli pogledat seznam teh 21, baje se je malenkost to spremenilo, potem boste videli, da tu obstaja na nek način neenakopravno obravnavanje področij, na katerem pač umetniki delujejo in tako imate recimo za, tako kot sem jaz znal prešteti, za področje baleta in plesa imate tri možnosti, da dobite potrdilo, za gledališče štiri, za glasbo tri, za literaturo štiri, za film in televizijo dve, potem jih imate še nekaj teh likovnih, ki so, ki so, bom rekel, precej specializirane, nimate pa ne za fotografijo, ne za scenografijo, ne za režijo, ne za to, kar sliši na ime jazz, rock, etno ali pa recimo narodnozabavne krvi. Boste, če boste šli gledati v seznam nagrajencev predsednika republike boste videli, da se nagrajuje tudi na, na tem področju. Nimate za področje grafike, nimate za področje oblikovanja, stripa, animacije in še naprej. Tega je zelo veliko. To pomeni, da določen tip umetnikov preprosto ne bo imel naslova, s katerim bi lahko uveljavljal svojo pravico oziroma odličnost. Da ne govorimo potem še o teh mednarodnih, kjer če ni poskusa seznama, potem prihaja do neke precejšnje arbitrarnosti. Tako da to je ena od, ena od velikih težav, ki se bo pojavila ne pri sprejemanju zakona, ampak potem pri potencialno pri realizaciji.

Drug problem na katerega smo opozorili je problem tistih prosilcev, ki že leta in nekateri več kot desetletje čakajo, da se jim razreši njihova vloga. Zakon predlaga, da se to razreši na način, da se bo upoštevalo pogoje, ki bodo definirani s tem zakonom. Zdaj, o tem se da se da razpravljati in to se da tudi polemizirati. Ker pri uveljavljanju pravic običajno velja načelo, da neke stvari ni mogoče na slabše spremeniti za nazaj, ampak tudi to je tisto, kar morate premisliti. Predvsem smo pa mi pozvali ministrstvo, da nam poda seznam teh vlog, ki ležijo v predalih, da se vidi za kakšen obseg pravzaprav pri teh nerešenih zadevah gre. Ker tisto, kar je znano je to, da nekdo, ki ne dobi nobene odločitve, predvsem tudi ne negativne odločitve, ne more niti se potegovati za to na sodišču za neko pravico. In to kar država že več kot desetletje počne je, da prosilcem ne odgovarja in zato oni nimajo možnosti, da izterjajo to, kar so njihovi kolegi v, bom rekel, za njih bolj ugodnih časih lahko počeli. In to so pač delale vse vlade, zagotovo vsaj od 2009 naprej. In tudi na to bi lahko kot Odbor za kulturo vplivali, da se te stvari uredijo in razrešijo.

Tretji problem, ki ga vidimo, je je vpeljava v zakon te nagrade oziroma medalj, ki jih podeljuje predsednik republike. Mislim, da tisti zakon pač je formuliran drugače in iz obrazložitve zakona je nekako razvidno, da bo potrebno razbrati iz obrazložitve, če nekdo lahko to uveljavlja ali ne. S tem, da ko se podeljujejo priznanja predsednika, predsednice republike, če se bo zdaj to imenovalo v vseh teh spolih, potem tam oni niso zavezani nekim umetniškim kriterijem in bo lahko prihajalo do očitka, da nekdo na ta dodatek iz naslova odličnosti v umetnosti dobi s politično podporo, drug drugi pač ne. To je tudi to, kar bi bilo potrebno razrešiti.

Opozorili smo tudi na neko določbo, ki se na prvi pogled sliši zelo dobro, da naj ne bi štele tiste nagrade, ki so povezane s plačilom, recimo kotizacije za nastop na neki razstavi. Najbrž je podmena tega to, da si nekdo lahko kupi nagrado, vendar to ni res. Ključni ti mednarodni sejmi in razstave so narejeni tako, da je potrebno plačati kotizacijo, zato da se potem to preseje, in žirije so tiste, ki zagotavljajo odličnost. Tako da imate recimo tiste najbolj znane nagrade, ki jih pri nas poznate kot oblikovalske, recimo Red dot, pa ta nagrada, direktor sklada iz New Yorka, pa mislim, da celo BIO in tako naprej. Povsod je neka kotizacija, kar pomeni neko vstopnino, in zagotovo je to bolj prestižna nagrada kot nagrada, ki jo podeljuje matično društvo, ki bom rekel praktično že 15 let životari in kjer pravzaprav je zelo malo članov in lahko sodelujejo samo tisti člani, ki plačajo članarino. Se pravi, dobijo lahko nagrado samo tisti člani, ki plačajo članarino, in to nima ničesar z odlično, mislim, nima direktne povezave z odličnostjo v oblikovanju. Tako da to so stvari, ki so bile pri nas izpostavljene, kot te, ki jih je potrebno razrešiti zato, da ne bi prihajalo naprej do teh težav, in, bom rekel, neke res samo navidezne rešitve.

Potem pa, seveda, če se vrnemo nazaj k seznamu. To je pa na vas, da premislite, kako so na ta seznam prišle posamezne nagrade, ker jih imate recimo za poezijo, če zdaj na pamet rečem, je tukaj zlatnik poezije, ni pa recimo Veronikine nagrade kot stanovske nagrade Društva pisateljev. Ali pa pri gledališču imate štiri vstopne točke do tega. In tista, ki je, bom rekel, posebej zanimiva, pa ni čisto jasno, kaj pomeni, je nagrada za veliko nagrado Borštnikovega srečanja. Se pravi, tam, če je to tako napisano, pomeni, da vsi, ki sodelujejo v tej predstavi ali pa pri tej predstavi, dobijo lahko to potrdilo, medtem ko nekdo drug, ki bo imel nek močan življenjski opus, pa ne bo dobil, s tem da že imate recimo za zbornik iz tega naslova Borštnikovega srečanja, kar se pa nam ni zdelo nič nenavadnega, nagrado za tega, pač prstan za vrhunske umetniške dosežke. Imate potem televizijske nagrade, ene ja, drugih ne, in vse take stvari. Tako da to je sicer na prvi pogled zelo dobro, da se ta materija ureja, odprla bo pa, če se te stvari ne bodo razrešile, pot za, bom rekel, številne nove probleme in krivice. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj prehajamo na razpravo o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih. Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o posameznem amandmaju, pri 1.

členu v skladu s prakso opravimo nekoliko širšo razpravo, po glasovanju o amandmajih pa na koncu še glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

Prehajamo na razpravo o 1. členu. Se kdo želi javiti za razpravo? Vidim, da je interes. Najprej dajem besedo kolegu Andreju Hoiviku.

Predsednica, hvala lepa za besedo.

Uvodoma naj povem, da je zanimivo, da moramo vedno iz opozicije začeti z razpravami, glede na to, da je tukaj koalicija, ki bo najbrž zakon podprla, in bi bilo najprej slišati koalicijo, zakaj bo sama glasovala za zakon in potem opozicija iz svoje strani povedati, kako bo ona glasovala, ampak smo že vajeni te prakse, tako da bom morda izzval s svojo razpravo kakšnega koalicijskega poslanca, da bo razpravljal, seveda če si je ta zakon, ki je sicer kratek, ampak zelo kompleksen, kot smo videli tudi iz razprave predstavnika Državnega sveta, gospoda Školča in zahteva res poglobljen pogled. Sam sem kar nekaj cajta študiral, še celo v jugoslovanski zakon sem moral pogledati, da sem sploh dojel kaj je problem ali pa izziv pred katerim smo oziroma pred katerim so vrhunski umetniki in umetnice. In jaz bom najprej rekel, da v Slovenski demokratski stranki podpiramo umetnost, podpiramo vrhunske umetnike in umetnice predvsem tiste, ki ime Slovenije ponesejo v svet, zaradi katerih se sliši slovenska pesem, bere slovenska poezija prevedena v tuje jezike, kjer se vrednote in način našega življenja občuduje. In nenazadnje tudi danes, ob tej priložnosti čestitke Slovenki, novi prvi dami ZDA, ki bo postala to januarja prihodnje leto, Slovenki Melaniji Trump.

Kar se pa tiče, če smem, pač ja, smo lahko ponosni na to, da je Slovenka že drugič, da bo drugič prva dama Združenih držav Amerike...

Gospod Hoivik, prosim, če se vrnete na temo.

Ja, ja, saj se bom vrnil, saj sem samo obrazložil, na koga smo lahko ponosni.

In seveda, zdaj ministrstvo, ko je dalo ta zakon v javno razpravo, že več kot pol leta nazaj je, bom rekel, imelo dobre namene, kajti ta veljavni zakon, ki je, že sama praksa, tudi kot je državni sekretar z ministrstva dejal, je problematična, kajti postopki stojijo, nekateri vrhunski umetniki, ki bi si zaslužili ta dodatek, ga ne dobijo, potem tožarijo oziroma se ukvarjajo s sodnimi postopki, ki tudi niso zastonj, in zagotovo je na tem področju potrebno novelirati ali pa pripraviti svoj zakon kot ste ga pripravili. Vendar pa zopet ste se malo, spoštovani državni sekretar, malo ušteli, kajti prejeli ste kar nekaj pripomb. Tukaj ste tudi zapisali, da ste te pripombe dobili vsaj 36 različnih udeležencev in mene bi zanimalo, zakaj te pripombe niso obrazložene pri prikazu sodelovanja javnosti. Pri vsakem zakonu, vsaj kolikor sem jih jaz bral, smo dobili vsaj vpogled ene izmed najbolj perečih, torej pripomb in odgovor ministrstva zakaj jih je upošteval, zakaj ne, vi pa ste tukaj lepo zapisali, da je dalo 136 različnih udeležencev pripombe, ministrstvo je te pregledalo, obravnavalo in kar najbolje upoštevalo in zgodba zaključena. Prosim navedite katere pripombe iz katerih organizacij in kakšne so te bile, jaz jih nisem zasledil. To je prva stvar.

Zdaj, kar se tiče mednarodnega pregleda oziroma primerjave. Morali ste iz petih žil vleči mednarodno primerjavo iz Evropske unije, našteli ste Finsko in Nemčijo, drugih držav ne obstajajo, s podobnimi pokojninami in celo tudi z Nemčijo ste zelo, bom rekel, lahkotno zmanipulirali. Omenjate Risterjevo pokojnino, ki nima veze z umetnostjo, pravzaprav šel sem prav gledati kakšna je pokojnina. To je pravzaprav pokojnina, ki jo aktivni državljani plačujejo, da lahko potem koristijo višjo pokojnino in to nima veze z umetnostjo. Torej, ta primerjalni pregled je čisto banalen in nesmiseln. Edini tak, ki je recimo na Finskem, se strinjam, tukaj pa ste našli eno državo, ki je lahko primerljiva vendar tudi tukaj vaš zakon ne gre po tem postopku kakor ga ima finski model, kajti tukaj lepo piše, da je ta dodatna umetniška pokojnina podeljena tistim umetnikom, katerih stalni dohodki iz pokojnin in drugih virov ne presegajo določene meje, zdaj sicer vi mejo to postavljate v našem zakonu, vendar so to, bom rekel tukajle, se pravi so prosilci, potem pa nacionalni umetniški sveti ocenijo te umetniške odlike in pravzaprav tukaj je glavna razlika, torej na Finskem lahko vsak umetnik pravzaprav, ki se mu zdi, da je relevanten, da je pomemben, da je nekaj doprinesel k temu, kandidira in potem sveti oziroma ti organi to ocenijo in lahko je ta upravičen do te nagrade. In tak model bi jaz podprl. Takšnega kot ga pa predstavljate oziroma danes bomo o njem glasovali vi, pa žal ne. In zato bomo pač v Slovenski demokratski stranki temu zakonu nasprotovali iz več razlogov. To sta zdaj prva dva taka osnovna.

Kar se pa tiče same priloge 1, kot je že tudi predstavnik Državnega sveta omenil, tudi sam sem bil začuden, 21 teh ste našteli pravzaprav. Prve tri so nesmiselne, kajti to je že v zakonu zapisano, torej Prešernova nagrada, nagrada Prešernovega sklada in odlikovanja po Zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije so že avtomatično del zakona. Potem od 4 do 21, pa bom tako rekel, tako kot je tudi gospod Školjč dejal, omenjate balet, gledališče, glasbo, film, bom rekel, izpustite pa režijo, potem grafiko, oblikovanje, fotografijo in druge spektre slovenske umetnosti. In če pogledamo tudi zadnjih deset let na področju umetnosti, koliko oblikovalcev, predvsem na področju na primer animacije, so dobili vrhunske nagrade, tudi na primer Animateka v Sloveniji, tukaj blizu v Kinodvoru, je tako odmevna, predstavitev takšnih filmov, ampak tukaj pač ti ne bodo morali kandidirati oziroma ne bodo sploh mogli zaprositi za takšne dodatke. Tako da ta priloga 1 je pravzaprav ena taka bi rekel diskriminatorna priloga, zelo diskriminatorna priloga, kajti onemogoča sploh kandidatom, da se prijavijo ali pa, bom rekel, ki bi bili izglasovani s strani ali strokovnih komisij ali pa tudi navadnih ljudi, kot predvideva na primer finski model, ki sem ga prej omenil.

Zdaj, kar se pa tiče 4. člena te odmere dodatka, te pokojnine, ki jih boste dajali bodo variirali, torej bodo darila variirali od aktualnega položaja upokojenca, ki je prejel te nagrade in bo seveda lahko dobil ta dodatek. Se pravi nekdo, ki bo dobil, ki bo prejemal 700, 800 evrov pokojnine bo dobil na primer eko primer, nagrajenec Prešernove nagrade bo dobil 100 odstotkov višine osnove in ta pa je, to pa ste vi zapisali, torej to je višina oziroma to je osnova med višino starostne pokojnine, ki jo dobiva upravičenec, to pomeni, dajmo reči 700 evrov in z zneskom starostne pokojnine odmerjene najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Ta je pa na primer znašala v letu 2024 oziroma znaša, to je zadnji sklep sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 4811 evrov oziroma 3521 evrov, če gledamo tretji odstavek 390. člena ZPIZ. To pomeni, lahko bi nekdo dobil 4 tisoč evrov dodatka, kar v 12 mesecih privede do 50 tisoč evrov. To je kar velik znesek, kajne. Nekdo pa, ki ima malo višjo penzijo ali pa, ne vem, nadpovprečno penzijo, pa bi dobil relativno seveda znižan dodatek. Zdaj se lahko tukaj pogovarjamo ali se s tem strinjamo ali ne. Pač jaz s tem modelom se žal ne morem strinjati in se ne bom.

Poglejmo Nobelovo nagrado za mir, za kemijo, za medicino, za književnost. Tam je točno definirana številka, pa ga podelijo tistemu raziskovalcu ali pa tistemu umetniku, ki je najbolj reven ali pa zelo reven, dajmo reči, relativno reven ali pa zelo bogat, dobi absolutni znesek. In največkrat ti umetniki, ti znanstveniki, ti nobelovci za mir, to investirajo naprej za njihova nadaljnja dognanja ali dejanja. Ne rečem zdaj, da ti zaslužni umetniki, ki bi dobili pokojnino, ne bi investirali v nove umetnine ali pa v nove generacije umetnikov, tega ne trdim, to je svobodna volja vsakega, ampak povedal sem en koncept. Torej, na globalni ravni Nobelova nagrada, najvišja prejmejo finančna sredstva seveda, in slavo s tem, tukaj pri tem zakonu gre v drugo smer. No, tudi Prešernova nagrada, torej nekdo, ki prejme Prešernovo nagrado, dobi že finančno, bomo rekli, nagrado. Saj smo imeli zdaj odmevni primer, o katerem smo debatirali, tista nagrada Svetlani Makarovič, ampak vsak Prešernov nagrajenec, torej dva na leto, prejmeta finančno izplačilo, potem pa jim bomo dajali še pokojnine, tudi v višini lahko 3 tisoč, 4 tisoč evrov dodatka na mesec.

In še enkrat, jaz in tudi v naši stranki, podpiramo, da se to uredi, vendar spoštovani državni sekretar, skupaj z ministrico na čelu in z ekipo, tega se niste lotili na pravi način oziroma morda je bil način pravi, ampak realizacija je bolj uboga, ker je diskriminatoren, ker ne omogoča, da bi vsi umetniki bili zmožni kandidirati za te nagrade, bili upravičeni do teh dodatkov in zato bomo temu zakonu nasprotovali, bi pa prosil za odgovor, če lahko na kratko opišete, opišete mnenja teh 36 organizacij oziroma pripomb, ki jih v uvodu zakona nismo prejeli oziroma niso zapisani. Hvala.