9. redna seja

Odbor za finance

23. 4. 2019
podatki objavljeni: 23. 4. 2019

Transkript

Spoštovane gospe in gospodje! Pričenjam 9. sejo odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in da se seje ne more udeležiti član odbora poslanec Primož Siter in da kot nadomestna članica odbora s pooblastilom na seji sodeluje poslanka Tina Heferle, namesto poslanca Jožeta Lenarta iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSOPKU, KI GA JE KOT PREDLAGATELJ VLOŽILA VLADA.  K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo tudi dodatno gradivo k predlogu zakona in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. aprila 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 15. aprila 2019. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je potekel 3. maja 2019. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije in sicer k 11. členom predloga zakona. Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona. Kot predstavnica Ministrstva za finance bo dodatno dopolnilno obrazložitev predložila državna sekretarka, gospa Natalija Kovač Jereb. Izvolite, gospa državna sekretarka.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala. Najprej prav lepo pozdravljeni vsi – spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V nadaljevanju bom predstavila poglavitne vsebine predloga novele Zakona o davčnem postopku, ki v slovenski pravni bred prenaša direktivi Sveta EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij in mehanizma za reševanje davčnih sporov. V predlogu zakona so vključene tudi nekatere druge spremembe in dopolnitve, ki so se ob uporabi veljavnega Zakona o davčnem postopku, pokazale kot potrebne. Še posebej se s predlogom zakona krepijo načela zakonitosti, varstva pravic strank in varstva javnih koristi, dolžnost govoriti resnico in poštene uporabe pravic ter dolžnosti dajanja podatkov. S prenosom direktive glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, pa se razširja tudi področje uporabe obvezne avtomatične izmenjave podatkov na potencialno agresivne čezmejne davčne aranžmaje.  Z navedenim ukrepom bodo davčnim organom zagotovljene pravočasne in celovite informacije, saj se povečuje preglednost s strani posrednikov, to so davčni svetovalci in drugi udeleženci, ki so običajno povezani z ustvarjanjem, trženjem ali implementacijo takšnih aranžmajev. Na primer primeri iz davčne prakse so navidezni pravni posli, ki so največkrat opredeljeni v Zakonu o davčnem postopku, v 74. členu. Tukaj gre za navidezno opravljene storitve ali v tem primeru gre za posredniške provizije, ki jih zaračunavajo poslovni subjekti s sedežem v davčnih oazah. Zakon bo zaradi prenosa te direktive imel tudi pozitivne učinke na državni proračun, predvsem v daljšem časovnem obdobju. Ti se bodo odražali v izboljšanju davčne kulture ter preko vzpostavitve dodatnih mehanizmov za pobiranje davčnih prihodkov. S prenosom Direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v naš pravni red, se zagotavlja tudi pravočasno in učinkovito reševanje davčnih sporov, med državami Evropske unije, s tem pa tudi povečuje pravna varnost državljanov in pravnih oseb. Direktiva je bila sprejeta z namenom vzpostavitve ukrepov, ki bodo zagotovili učinkovito reševanje sporov, povzročenih zaradi razlage in uporabe oziroma izvajanja dvostranskih ali večstranskih pogodb. Tukaj so primeri iz davčne prakse tudi transferne cene ali pa konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Pričakuje se tudi, da bo pregledno urejen postopek povečal zaupanje davčnih zavezancev v davčni sistem in še dodatno spodbudil prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti. Pri tistih pravnih osebah, ki čezmejno poslujejo, se predvideva, da bo ta ureditev zaradi zagotovljene večje gotovosti in predvidljivosti, pospešila tudi naložbene odločitve. Reševanje sporov bo za davčnega zavezanca manj administrativno obremenjujoče, prav tako pa bodo v tem postopku tudi nižji stroški za davčne zavezance in za davčni organ. Tudi druge spremembe in dopolnitve zakona zagotavljajo davčnemu zavezancu pravno varnost v davčnem postopku, davčnemu organu pa učinkovito pobiranje davkov. Predlog zakona na področju obračunavanja uvaja tudi pomembno novost – davčni zavezanec bo lahko zaradi odločitve sodišča ali sklenjene izvensodne poravnave, v delovnih in socialnih sporih, predložil popravek davčnega obračuna oziroma popravek obračuna davčnega odtegljaja v daljših rokih kot jih določa veljavna ureditev. Davčnemu zavezancu, ki bo zaradi odločitve sodišča predložil popravek davčnega obračuna ali obračuna davčnega odtegljaja, v zakonskem roku se ne bodo zaračunavale obresti. Čeprav so druge spremembe na videz vsebinsko manjše ali pa so mogoče le redakcijske narave, zagotavljajo preglednost, jasnost in predvidljivost davčnega postopka, kar je v interesu davčnih zavezancev in davčnega organa ter učinkovitega pravnega varstva. Z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora se v pretežni meri strinjamo in menimo, da amandmaji tudi ustrezno naslavljajo izpostavljene pomanjkljivosti. V zvezi s povedanim lahko tudi povzamem, da predlog zakona prinaša pomembne novosti za davčne zavezance in prav tako novosti za davčni organ. Obenem pa predlagamo, da se zakon podpre in se zahvaljujem.
Hvala gospa državna sekretarka. Samo izklopite mikrofon, prosim. Preden nadaljujem, sem prejel še eno pooblastilo in sicer, poslanec Branislav Rajić nadomešča članico odbora, poslanko Matejo Udovč iz Poslanske skupine Stranke modernega centra. Nadaljujemo z predstavitvijo uvodnih zadev. Na vrsti je predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Torej, kot je bilo v uvodni predstavitvi predlagateljice izpostavljeno, je bistvena značilnost tega zakona, da se prenašajo direktive in na splošno je Zakonodajno-pravna služba že večkrat ugotovila, da gre pri tem prenosu direktiv za dobesedni prepis direktiv in na to smo že večkrat opozorili, da to ni ustrezno. Problem je zaradi tega, ker se vnašajo pojmi, ki odstopajo od sicer že uveljavljenih po posameznem zakonu in je vprašanje vsebinskega pomena teh pojmom. Poleg tega se vnašajo besedne zveze in pa nomotehnika, ki nista ustaljeni v našem pravnem redu in zaradi tega so posamezne določbe potem manj jasne, kot bi bile lahko, manj razumljive in tudi niso nedvoumno, kot to zahteva načelo pravne varnosti z 2. člena Ustave.  (nadaljevanje) Na podlagi tega mnenja, kjer smo opozorili na te pomanjkljivosti, so pripravljeni predlogi petih poslanskih skupin za amandmaje in te v glavnem upoštevajo podane pripombe. Je pa še nekaj vprašanj, ki je odprtih in sicer eno je v zvezi z 256.a členom, ki ima vse te lastnosti, ki sem jih povedala in sicer uvaja neko novo opredelitev, razen če sobesedilo zahteva drugače. Kolikor je meni znano gre za prvo uvajanje tovrstne opredelitve in sicer tudi z neustaljeno nomotehniko, uporablja se dvodelni nestični pomišljaj, praviloma se uporablja za ločitev stavka dela povedi, vejica. Gre pa tudi za to, da ko sem na začetku izpostavila problem, da gre za prepisovanje direktive, prav v tem delu pa direktiva ni prepisana, saj direktiva v slovenskem jeziku, se pravi v enem od uradnih jezikov, uporablja besedno zvezo, ki je ustaljena v našem pravnem redu. To je razen, če ni določeno drugače oziroma pri nas se praviloma reče: razen če ni z zakonom določeno drugače. Zato vztraja Zakonodajno-pravna služba pri tej pripombi in nasprotuje uvajanju nekih neustaljenih izrazov in neustaljene nomotehnike, ker ocenjuje, da zato ni nobene potrebe. Res je, da angleško besedilo, če je bilo to izhodišče, uporablja opredelitev, razen če iz konteksta ne izhaja drugače in to v kontekstu, v bistvu v našem jeziku pomeni sobesedilo. To je besedilo, v katero spada obravnavani del teksta in je vprašanje, ali je to dovolj široko. Praviloma se pri naši opredelitvi sklicujemo na celotno besedilo zakona, tu se pa sklicuje le na del teksta.  Nadaljnja pripomba, ki ostaja odprta je pripomba k 256.d členu in sicer to je razmerje med predlagano zakonsko rešitvijo in določbami večstranske konvencije. Gre za vprašanje, kateri postopek se prekine. Ali se prekine postopek skupnega dogovarjanja, ali se prekine postopek pred pristojnim sodiščem. Prav tako pa ni jasno – je bila tudi podana pisna pripomba v 257.b členu, ki določa smiselno uporabo zakona, ki ureja arbitražo in sicer je tu odprto vprašanje, ali se uporablja pravdni ali nepravdni postopek, ker po zakonu, ki ureja arbitražo, se določena vprašanja rešujejo po pravilih nepravdnega postopka, določena pa po pravilih pravdnega postopka. Hvala.
Hvala, gospa Arko Fabjan. Iz Državnega sveta vidim, da ni prisoten nihče, zato prehajamo na razpravo. In sicer odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika, glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.  Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. in 2. člen zakonskih sprememb in dopolnitev, h katerima ni vloženih amandmajev. Prvi je vrsti poslanec Andrej Šircelj. Tule sem še videl ene roke. Gospod poslanec, samo trenutek prosim. Kdo se je še prijavil k razpravi? Za enkrat samo poslanec Šircelj. Kolega Šircelj, izvolite prosim.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki vlade, kolegi in kolegice! Mi uvajamo nove direktive in s to uvedbo smo dobili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki se v osnovi žal ponavlja. Če nekoliko poenostavim to mnenje Zakonodajno-pravne službe pravi, da ni treba prepisovati direktive, ampak vsebinsko povzemati. Hkrati tudi pravi, da je že večkrat na to opozorila pri davčnih podpisih. Tukaj navaja na primer davek na dodano vrednost. Ampak glejte, vlada Marjana Šarca dela enako. Vlada kopira, se opravičujem tujki, ne vemo pa, če »kapira«, se spet opravičujem. Prepisuje ne vemo pa, če razume. Enostavno je to dejansko povedano. Ob tem, da imamo že ob sprejemu direktive naše ljudi v Bruslju, ki hodijo v Bruselj in me seveda zanima kako so že ob nastanku te direktive predstavniki ministrstva oziroma predstavnice Ministrstva za finance uveljavljale interese, in če to, katere. In kako so se že takrat posvetovali s strokovno javnostjo. V gradivu je tudi navedeno, da so bile dane številne pripombe strokovne javnosti, tudi je nek spisek, ampak da, posplošeno je bilo rečeno, nekatere smo pač sprejeli, večino pa ne, ali pa približno tako, nobene nismo sprejeli. Zanima me, če lahko tukaj navede državna sekretarka, katere so tiste bistvene pripombe, ki so jo sprejeli od strokovne javnosti, če je bila katera. Poglejte, mene tamle gospa ves čas pripoveduje gospe državni sekretarki. Jaz mislim, gospa, da bo gospa državna sekretarka zmogla. Tako, da malo me mote. Sicer delate to potihom, ampak jaz pač govorim državni sekretarki. Ali pa naj ta gospa potem to pove.
Kolega Šircelj, bomo poskrbeli za to, da bo odgovorila kompetentna oseba, v tem primeru je to državna sekretarka.
Ne, saj mogoče tista ki je kompetentna no, če mora skozi…
Kar izvolite, nadaljujte…
Bom, bom, seveda bom nadaljeval. Ampak zdaj me dejansko zanima katere so bile sprejete tiste rešitve, ki jih je dala strokovna javnost. Drugo me zanima, koliko časa bo Ministrstvo za finance oziroma ta Vlada prepisovala, ob tem pa ne razumela, kar pravi Zakonodajno-pravna služba. Tretje. Koliko se bo izboljšala preglednost davčnega postopka za davčne zavezance? Kaj se je naredilo glede seznanitve davčnih zavezancev s temi rešitvami, ki jih tukaj Vlada predlaga. Tukaj gre za / nerazumljivo/ rešitve, gre za precej več obveznosti, gre za to, da se zmanjšujejo pravice davčnih zavezancev, gre za to, da se povečujejo tudi kazni oziroma uvajajo določene kazni za določene zadeve in kaj je bilo za davčne zavezance v okviru tega zakonodajnega postopka dejansko narejeno. Koliko ste jih seznanili? Koga ste seznanili? Kdaj ste jih seznanili in kako ste jih seznanili? Jaz vem, da v preteklosti so bili sprejeti določeni predpisi na področju davkov. Vem kako se je takrat seznanjalo davčne zavezance in zdaj me zanima kaj ste za njih naredili, ob vseh teh zadevah, ki se tukaj spreminjajo. In zanima me, kdaj, datum, se bo enostavno nehalo na ta način predpisovati evropske predpise, ki je Slovenija del teh evropskih predpisov, ki opredeljuje v Bruslju s svojimi ljudmi tam, ampak se bodo enostavno vzeli in malo da ne skopirali pa še v slovenščino dalo. To kar pravi Zakonodajno-pravna služba, to ne pravim jaz. Že ne vem katerič pravi Zakonodajno-pravna služba. In naslednja zadeva, mi imamo, na Vladi imate pravno službo. In zakaj pravna služba Vlade in pravniki na Ministrstvu za finance spustijo takšen zakon naprej, potem pa Zakonodajno-pravna služba v Državnem zboru predlaga ogromno amandmajev za katere ne vem kako bo zdaj koalicija, ko bom vprašal koalicijske poslance, kaj kakšen amandma pomeni, kako bo ona razlagala te amandmaje. Tako da, poglejte, tukaj gre za čisto strokovnost in transparentnost priprave predpisov, ne sme iti pa za šlamparijo.  Hvala lepa za enkrat, predsednik.
Gospod poslanec, hvala lepa.  Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Jani Ivanuša. Prosim, gospod poslanec.
Dober dan. Lep pozdrav vsem skupaj, posebej še državni sekretarki!  Imamo Zakon o davčnem postopku. Jaz vseeno   imam štiri sklope vprašanj na to temo, kakorkoli, pa bom vseeno vprašal državno sekretarko, če mi lahko kaj, dosti, je pa kar, pri tretjem vprašanju imam kar dosti, je kar dosti odgovora, ampak, verjamem pa tudi, da bo težko tudi odgovorila, ampak vseeno. Prvo vprašanje je, zanima me, kdo je prav pristojni organ za mednarodno obdavčevanje? Ali je to Ministrstvo za finance ali je to FURS? Pa, ali imamo na tem področju kakšno drugo skupino, ki se s tem ukvarja? Pod drugo točko, imamo predlog zakona / nerazumljivo/ čezmejni aranžmaji. To je, kako bi rekel, verjetno jih imamo tudi, očitno tudi imamo v Sloveniji, pa me zanima, ali ima ministrstvo kakšne podatke oziroma ocene o tem, koliko je teh aranžmajev v Sloveniji? Kdo jih uporablja? Kakšno škodo povzročajo našemu proračunu iz naslova davčnih prilivov? Ali so to firme, kakšne so te firme, pa na katerih področjih poslovanja? Ja, pa še eno vprašanje, postopek skupnega dogovarjanja ni nov inštitut, saj je že vsebovan v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Zanima me, koliko zahtev za začetek skupnega dogovarjanja je bilo v preteklosti? Pa še eno, davčni zavezanec lahko predlaga ustanovitev tako imenovane svetovalne komisije. Oseba mora biti deset let s področja, se pravi, z davčnega področja, ne sme pa biti član davčnega organa, pa davčni svetovalec – pa me zanima, ali imamo v Sloveniji toliko kandidatov za sestavo take svetovalne komisije? Recimo če pride do spora, se pravi, to gre v primeru sporov, da imamo pa potem tričlansko komisijo, ki bi naj to, arbitraža - ali kaj bi rekel? – presodila, kaj je prav, pa kaj ni, kajne? Pa kdo so potem lahko ti člani? To mislim, kar imam, kar dosti za vprašat, pa hvala lepa za odgovore.
Hvala, gospod poslanec. Zdaj, nabralo se je zelo veliko zadev, tako da predajam besedo gospe državni sekretarki, pa vas prosim lepo po vrsti, od gospoda Širclja, gospodu Ivanuši. Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Ja, najlepša hvala za vprašanja. Se pravi, glede tabele pripomb javnosti – je bila tudi priložena h gradivu. V tej tabeli so navedeni predlagatelji in zdaj, če, na primer, povem samo en predlog Obrtne zbornice. Obrtna zbornica Slovenije je na primer dala pripombo v zvezi z možnostjo dogovora pristojnih organov glede uporabe direktive za pritožbe, vložene pred 1. 7. 2019 ali za predhodna davčna leta. Tukaj je bila njihova pripomba sprejeta. Potem so pa tudi pripombe Obrtne zbornice, katere niso bile sprejete, na primer, v zvezi s 6. členom predloga zakona, pa potem 48. člen Zakona o davčnem postopku. Drugače so bile tudi vse, vam poslancem, te tabele pripomb priložene k gradivu. Zdaj ne vem, če je smiselno da… / oglašanje iz dvorane/ podrobno jaz to prebiram, to tabelo pripomb. Glede prevodov – nekatere direktive mi prenašamo resnično neposredno, zaradi vsebinskih poglavij. Posebno glede konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zato da ne nastane vsebinski problem, ko določamo, katere vrste dohodek bo obdavčljiv ali neobdavčljiv. Tukaj smo prav iz tega naslova, da ne bi prišlo do dvojne obdavčitve ali da ta odhodek ne bi bil nikdar obdavčljiv, ne v državi, nobeni državi članici, med podpisnicami te pogodbe, kjer je zavezanec mogoče prejel dohodek ali pa kjer ga bi bil dolžan prijavit. Zato mi prepisujemo direktivo direktno v naš pravni red, prav v tem primeru. Potem glede, se pravi, ali lahko še enkrat prosim, še drugi del vprašanja ponovite, glede mednarodne..?
Samo trenutek prosim, poglejte, gospod Šircelj je bil zelo nazoren Imel je sicer vmes tudi pripombo, ker ste ga malo motili, ampak mislim da, glede na to, da imate dve asistentki, pa tudi zaradi operativne izvedbe seje, vam predlagam, da vam ti dve asistentki napišeta tisto, kar si sami niste in da potem lahko to odgovarjate, ne pride pa v poštev, da vam bo zdaj poslanec ponovno / oglašanje iz dvorane/ ponovno postavljal vprašanje.
Natalija Kovač Jereb
Jaz mislim, da sem odgovorila na pretežni, odgovorila na njegova vprašanja. Potem pa glede Ivanuše, glede mednarodne izmenjave podatkov. Za mednarodno izmenjavo podatkov je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije in tudi, se pravi, Ministrstvo za finance in organ v sestavi Finančna uprava Republike Slovenije. Glede čezmejnih aranžmajev – za te čezmejne aranžmaje, tukaj gre predvsem problematika transfernih cen ali pa konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Potem, skupne zahteve – skupne zahteve, pri teh izmenjavah informacij, to bi mi mogli dati na Finančno upravo Republike Slovenije vprašanje, pa bi vam podrobno potem odgovorili, koliko je bilo teh sporov, kjer so se reševali s skupnimi zahtevami. Svetovalna komisija – svetovalna komisija pa je neodvisen organ, ki ga imenuje minister, se pravi, tukaj ne smejo biti davčni svetovalci, ampak je tudi na ravni Evropske unije. Nismo pa še, svetovalno komisijo pa se imenuje šele po sprejemu navedenega zakona. / oglašanje iz dvorane/ To se pa prijavijo na ta natečaj, neodvisni strokovnjaki iz finančnega področja, davčnega, ki pa ne smejo biti davčni svetovalci.
Hvala lepa. Ta krog smo zdaj zaključili. Poslanec Šircelj, vi želite razpravo ali repliko? Izvolite, imate besedo.
Spoštovana državna sekretarka, glejte, jaz bi želel neko vsebinsko zagotovilo od vas, kot predstavnice Vlade oziroma Ministrstva za finance, glede na najbolj splošno ponavljajočo pripombo Zakonodajno-pravne službe, da enostavno te direktive prepisujete, neposredno jih pa, ne vem, če jih čisto razumete, ampak saj je vseeno. Ni pa vseeno to za davčne zavezance – to je prva zadeva. Da, pravzaprav, da se nekako, ne vem, zavežete ali karkoli, da boste pač to pripombo enostavno upošteval. Zdaj tisto, kar vi pravite, kje ste neposredno to prepisovali, da potem en dohodek ne bi bil obdavčen, v drugi državi, pa v tretji državi pa tako naprej, pa v nobeni državi… Spoštovana državna sekretarka, to preprosto ni res. Prvič, ta direktiva ne govori o sporazumih, o izogibanju dvojne obdavčitve, to so sporazumi OECD, ki jih je več kot 3 tisoč in tako naprej in / nerazumljivo/ čisto posebno pot, to kar se pa tukaj navaja, pa vi ne, se navezuje, vendar ne gre tukaj za neposredni prevod. Tukaj vam Zakonodajno-pravna služba očita nove izraze, ki jih ne poznajo zavezanci, tukaj vam očitajo neposreden prepis, ne pa prilagoditev slovenskim razmeram in tako naprej in tako naprej. Glejte, preberite si oziroma tisto, kar ste slišal. In jaz tu nekega zagotovila izvršilne oblasti, da bo nekaj upošteval, tukaj, spoštovani predsednik, jaz nisem dobil in jaz ne morem verjet, da bodo ti predpisi, ki se tukaj sprejemajo, dejansko takšni, da jih bodo ljudje razumel in da bodo lahko transparentno posloval. Nisem dobil tudi podatka, kaj ste naredil glede davčnih zavezancev – ali ste koga seznanil glede tega? To sem vas tudi vprašal med drugim. No ampak, tri minute je najbrž končano in jaz tukaj več kot nekega poziva, da se to naredi, najbrž ne morem naredit, ker itak ne bo nič boljše, to kar bo verjetno ta Vlada, na ta način pripravljala predpise. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Glede na zelo konkretno izpostavljene zadeve, gospa državna sekretarka, predlagam, da kar odgovorite. Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Hvala lepa. Glede vprašanja, mi to dejansko res pripisujemo iz vzorčne konvencije OECD in večstranske konvencije o izvajanju mednarodnih davčnih sporazumov. In zaradi lažjega razumevanja smo se opredelili do tega, da je najlažje, če so dejansko te stvari prepisane.
Dobro. Sedaj pa še tisto, kar je že drugič bilo izpostavljeno, ali ste davčne zavezancev obvestili…
Natalija Kovač Jereb
…davčni zavezanci pa so bili seznanjeni …
…na kakšen način in tako naprej. To pojasnite, prosim.
Natalija Kovač Jereb
Zakon je bil v javni obravnavi in z davčnim zavezancem je bila dana možnost, da dajo pripombe ali predloge na zakonske spremembe.
Hvala lepa. Tu smo sedaj zaključili ta del razprave. Ali želi še kdo razpravljati? Če ne, potem nadaljujemo. In sicer dajem v razpravo amandma k 3. členu zakona in seveda tudi hkrati s tem 3. člen. Ali želi kdo razpravljati? Če ne, potem bomo začeli odločanje o amandmaju k 3. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 4. in 5. člen zakona, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne.  Zato dajem v razpravo amandma k 6. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi, zato začenjamo z glasovanjem o amandmaju k 6. členu.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da amandma k 6. členu sprejet. V obravnavo dajem člene od 7. do 20., h katerimi ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Zato dajem v razpravo amandma k 21. členu predloga zakona. Želi kdo razpravljati? Ne, zato začenjamo z glasovanjem o amandmaju k 21. členu.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam ,da je amandma k 21. členu sprejet.  V razpravo dajem člene od 22 do 25, h katerimi ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi. V razpravo dajem amandma k 26. členu predloga zakona. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Ne. Glasujemo o amandmaju k 26. členu.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam ,da je amandma k 26. členu sprejet.  V razpravo dajem 27. in 28. člen predloga zakona, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave. Zato prehajamo na amandma k 29. členu predloga zakona. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Ne. Glasujemo o amandmaju k 29. členu.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam ,da je amandma k 29. členu sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 30. členu predloga zakona. Ni razprave… / oglašanje iz klopi/ Izvolite, predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Lenča Arko Fabjan. Izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Glede na to, da je šla razprava v smeri kako se dobesedno prepisuje direktiva bi rada pri tem členu opozorila na to, da ravno v tem delu, kjer bi bilo potrebno, da bi se sledilo direktivi pa se ji ne sledi in je pač to tisti primer, ki sem ga že uvodoma izpostavila, ker ta določba vsebuje in   (nadaljevanje) drugačno nomotehniko in neustaljeno besedilo in ker gre za prvi primer, tako da jaz se bojim, da bo to postalo stalnica, da bomo neko tuje izrazoslovje uveljavljali, ko smo si le prizadevali, da se ohrani nomotehnika slovenska in tak primer je, ker imajo drugje v uporabi, da se na primer navaja člen 1. Saj, če ste pogledali direktivo je temu tako. No, naša nomotehnika je na primer, da se najprej navede številka, potem pa beseda. Člen bo sicer odprt, če bo podprt amandma in bi bilo smiselno, da se izognemo tej navedbi, razen če sobesedilo zahteva drugače in uporabimo to, kar je ustaljeno v našem sistemu, razen, če ni z zakonom drugače določeno.  Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 30. členu. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Začenjam razpravo o amandmaju k 31. členu. Razprave ni, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 31. členu. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na obravnavo amandmaja k 32. členu. Želi kdo razpravo? Ne, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 32. členu. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na amandma k 33. členu predloga zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na amandma k 34. členu predloga zakona. Želi kdo razpravo? Začenjam glasovanje o amandmaju k 34. členu. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 35. do vključno 41. členu h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave. Prehajamo na amandma k 42. členu. To se nanaša na prejšnji ali na 42. člen? / Oglašanje iz dvorane/ Ja, kar se tiče razprave o amandmaju k 42. členu, dajem besedo gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba želi le opozoriti, da se ta določba v primerjavi s prvotno predlagano dopolnjuje z diskrecijsko pravico pristojnih organov, da se ti členi uporabljajo tudi za zahteve vložene še… za zadeve pred datumom že. Uvodoma smo že povedali v mnenju, da v določenem delu posegajo te rešitve za nazaj. S tem se to obdobje še podaljšuje. Bolj problematično, dodatno problematično je pa še to, da uveljavlja diskrecijsko pravico, se pravi, da se organa lahko dogovorita. Se pravi, da bosta samostojno odločala v katerem primeru se bodo zadeve vzele v reševanje in v katerem ne, ni pa nobenih kriterijev, meril, ki bi organ pri tem odločanju vodile. Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 42. členu. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo k 43. – 45. členu predloga zakona. Ni razprave. Na ta način smo zaključili razpravo o členih in o vloženih amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam kot predsednik odbora.  S tem zaključujem to točo dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O DELU SLOVENSKEGA INŠTITUTA ZA REVIZIJO ZA LETO 2018.  Odbor bo poročilo obravnaval kot matični delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. poročilo je slovenski inštitut za revizijo Državnemu zboru posredoval na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o revidiranju, sprejel pa ga je svet Slovenskega inštituta za revizijo in sicer po predhodni obravnavi revizijskega in strokovnega sveta inštituta. K tej točki so vabljeni predstavniki Slovenskega inštituta za revizijo in Ministrstva za finance. Za uvodno obrazložitev poročila dajem besedo direktorju Slovenskega inštituta za revizij, dr. Marjanu Odarju.  Gospod Odar, izvolite.
Marjan Kardinar
Hvala lepa gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci, lepo pozdravljeni!  Upam, da se dobro počutite v tem prijetnem popoldnevu. Zunaj je mraz, razprava pa bo vroča ali pa je bila. Takole. Slovenski inštitut za revizijo svoje poročilo pripravlja praktično na enak način že več let, ker je bilo enkrat pred mnogo leti taka zahteva poslancev tega Državnega zbora. torej zahteva je bila na to temo, da so potem poročila med leti med seboj primerljiva. Vendar letošnje poročilo je mogoče malo drugačno, ker je v bistvu zadnje poročilo, ki je sestavljeno na podlagi Zakona o revidiranju, ZRev-2, ki je bil spremenjen oziroma v lanskem letu in je začel veljati v začetku letošnjega leta. Posledica te spremembe Zakona o revidiranju je bila tudi ta, da je slovenski inštitut za revizijo na področju revizije praktično izgubil vse pristojnosti in so pristojnosti prišle na agencijo za javni nadzor nad revidiranjem. Torej to je na nek način zadnje poročilo s področja revidiranja, ker od tukaj naprej Slovenski inštitut za revizijo na področju revidiranja nima nobene pristojnosti več. Naj povem, da v tem obdobju smo na agencijo prenesli naloge, registre in tudi dokončali tiste že začete revizije, tako kot so nam naročile določbe Zakona o revidiranju. Še nekaj potem drugih, recimo poudarkov temu je iz našega poročila o delu za leto 2018. Kot veste, slovenski inštitut za revizijo je neke vrste krovna organizacija, ko se pogovarjamo s tujci rečemo Umbrella organization, ker pokrivamo več področij. Poleg revidiranja, tukaj je mišljeno, Financial Statements sodi tik, tudi druga področja, ki so tesno povezana z revidiranjem. Jasno, najpomembnejše področje je zunanje revidiranje oziroma revidiranje računovodskih izkazov kjer pa, kot že rečeno, smo izgubili praktično vsa pooblastila. Ampak na tem področju smo za leto 2018 še opravili tista dejanja, ki nam jih je Zakon o revidiranju naložil, to se pravi, opravili smo med drugim tudi nadzore nad revizorji, pooblaščenimi revizorji med revizijskimi družbami, podatke o teh opravljenih nadzorih imate v gradivu oziroma v poročilu, dejstvo pa je, da mi ko nadzor opravimo, potem vso dokumentacijo pošljemo na agencijo za javni nadzor nad revidiranjem in ona ukrepa ali ne ukrepa. Torej že tukaj nismo bili na nek način dokončni, tisti organ, ki bi na tem področju deloval.   Še to je treba povedati, da nekje od junija 2016, velja na tem področju uredba, revizijska uredba in od takrat je tudi agencija v celoti odgovorna za nadzor nad tako imenovanim Publick interest entitists, to se pravi, subjekti javnega interesa. In od takrat dalje smo mi nadzirali samo tiste družbe, ki ne revidirajo družbe, ki so subjekti javnega interesa.  Kar se tiče drugega področja, ki je zelo pomembno in vsebinsko vpliva na življenje velikih, bom rekel, računovodij in ostalih, je področje računovodenja. V lanskem letu smo ogromno delali na spremembah slovenskih računovodskih standardov zaradi sprejetja novega mednarodnega računovodskega standarda o najemih. Mislim, da smo zelo korektno in lahko bi celo rekel, v dobro računovodij v naš pravni red uvedli te zahtevane spremembe in seveda tudi male in mikro družbe nekako izvzeli iz zelo zahtevnega, na nek način novega obračunavanja najemov. Drugo področje s katerim smo se ukvarjali in smo nekako tudi orali ledino v Evropi, je bila računovodska obravnava kriptovalut in pa Initial Coin Offering, to se pravi, ICO žetonov, kjer smo izdali posebno stališče oziroma predpisali pravila računovodskega evidentiranja. Nekako se malo pohvalim, da so tudi nekateri kolegi iz EU potem nekako nam to kopirali.  Tretje področje, področje notranjega revidiranja. Na področju notranjega revidiranja bi izpostavil, da smo lansko leto pričeli in letos nadaljevali, v letu 2019, izobraževanje za naziv državni in notranji revizor in preizkušen državni notranji revizor. Za oba ta programa smo pripravili veliko grdiva, to se pravi, potrebno je bilo pripraviti cel program in nam je to vzelo precej časa na tem strokovnem področju. Področje davkov, ki je zelo zanimivo. Če ste prebrali naše poročilo, smo bili nekoliko kritični tudi do Ministrstva za finance. Eno izmed zelo problematičnih tem na tem področju je povezano tudi z najemi, kjer je po naši oceni zadeva še ta trenutek tudi neustrezno rešena. To pa povzroča velike težave davčnim zavezancem. Seveda smo na te strokovne dileme opozorili tudi Ministrstvo za finance preko spletne strani, javnost na ta način, čeprav je bila rešitev lahko sprejeta, ni bila sprejeta.  Naslednje področje je področje revidiranja informacijskih sistemov. Nekoliko specifično področje kjer opozarjamo na tako imenovano kibernetsko varnost oziroma kibernetsko nevarnost. Naši kolegi revizorji informacijskih sistemov pravijo, da smo tudi v Sloveniji na tem področju v nekaterih primerih dokaj bosi, in da se lahko zgodijo neki neprijetni dogodki.  On še zadnje področje, to je pa tisto področje kjer imamo še javna pooblastila, to je ocenjevanje vrednosti. Ocenjevanje vrednosti podjetij nepremičnin in pa strojne opreme. Iz sporočila je razvidno, da smo opravili nazor, in da smo največ nepravilnosti ugotovili na področju ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Na ocenjevanju vrednosti podjetij lansko leto nič posebnega. Strojne opreme je pa relativno malo ocenjevalcev vrednosti.  To je nekako kratek povzetek tega poročila. Seveda kadarkoli sem pripravljen na vaša vprašanja.  Hvala lepa.
Hvala gospod direktor.  Ali je od Ministrstva za finance kdo pripravljen glede tega kaj komentirati? Gospod državni sekretar, Alojz Stana. Izvolite.
Alojz Stana
Hvala.  Mislim, da je gospod Oder zelo korektno povzel in predstavil poročilo. V prvem delu iz sporočila je razbrati dejansko kako so bile izpolnjene zahteve katere so naložene s strani obstoječe zakonodaje in so tudi opredeljene. Je pa res, da je inštitut tudi nakazal, da bo potrebno v naslednjih šestih mesecih spremeniti poslovni model, kajti v zakonu so določena področja katera so bila namenjena inštitutu na enih področjih okrnjeno delovanje naprej, ker je prinesel pooblastila na Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, vendar je treba poudariti, da je tudi s sporočila razbrati, da ljudje kateri so zaposleni v inštitutu, se tega zavedajo in tudi iščejo in so nakazali, da so našli rešite za nov poslovni model s katerim se bodo srečevali oziroma delali po njem v letu 2019 in pa naprej. Poudariti je pa tudi potrebno, da novelo katero smo morali prenesti v slovensko zakonodajo, je iz leta 2014, prenesla se je leta 2018 z začetkom veljave v prvem mesecu 2019 in za šest mesece je pa tega časa, da je potrebno poslovni model spremeniti, ostanejo pa še vedno inštitutu določene možnosti, predvsem v ocenjevanje, v ocenjevanju vrednosti katere se zakonsko niso spreminjale in so ostale enake kot so v preteklosti bile. Hvala. Samo kot pojasnilo.
Hvala lepa gospod državni sekretar.  Odpiram razpravo. Prijavil se je že poslanec Franc Kramar. Ali želi še kdo prijaviti razpravo? Kolega Šircelj, vi boste pa za gospodom Kramarjem. Besedo ima poslanec Franc Kramar. Prosim.
Predsednik, hvala. Ne bom dolg. Spoštovane kolegice in kolegi!  Pravzaprav ni kaj kontradiktornega se mi zdi. Prejšnjo točko smo imeli razpravo o eni temeljni nalogi države, to je učinkovito pobiranje davkov. Nastajajo nove davčne obveznosti. Seveda podpiramo vsi, da se davki striktno pobirajo. Treba je pa vedeti tudi, da se ti davki potem porabljajo. Porablja jih država na osnovi sprejetih proračunov in za določene namene. V preteklosti je bilo kar nekaj problematičnih financiranj s strani države določenih inštitucij, takih ali drugačnih. Pojavljale so se dileme o tem ali so nekateri upravičeni do javnih sredstev ali niso. Ali niso nekateri lobirali oziroma s koruptivnimi dejanji prišli do lastnih sredstev in mi z novim letom jemljemo pristojnost slovenskemu inštitutu za revizijo. Meni se to zdi, roko na srce, res kontradiktorno. Mislim, da je Slovenski inštitut za revizijo opravil eno veliko delo, do zdaj, da je to zelo kvaliteten inštitut, ki mu gre zaupati, in da se prenos pristojnosti inštituta prenese na agencije, se mi zdi, rekel bi, nedržavotvorno in negospodarno. Zato bi ob tej priliki še enkrat mogoče pozval zakonodajalca, da naj ponovno premislijo o tem ali se res, ali je res potrebno slovenskemu inštitutu, ki dela dobro, odvzeti svoje pristojnosti in ga poriniti stran od teh revidiranj, ne glede na dejstvo, da se bo lahko nekdo skliceval spet na evropsko direktivo, da to ni potrebno, pa menim, da je poraba javnega denarja bistveno bolj pomembna kot pa tisti, da se striktno zbira davke. Poraba javnega denarja v zadnjih letih ni bila briljantna. Vemo za različne afere, ki se dogajajo z javnimi sredstvi. Do zdaj so tisti, ki so te afere povzročali, ostali nekaznovani in zdaj jemljemo pristojnost še enemu inštitutu, ki revidira poslovanje, tako da se mi to ne zdi gospodarno.  Hvala.
Hvala gospod poslanec.  Naslednji razpravljavec je poslanec Andrej Šircelj, za njim pa poslanec Luka Mesec.  Poslanec Šircelj, izvolite.
Hvala lepa.  Jaz imam eno vprašanje v bistvu za predstavnike Ministrstva za finance. Res je, da smo vsako leto obranavali to poročilo inštituta in delo med inštitutom in agencijo je bilo nekako deljeno, da tako rečem, do 1. 1. 2019, ko je nastopila ta direktiva, in ko se zdaj je preneslo večino dela na agencijo. Mislim, da je na inštitutu, tudi kot je direktor povedal, zelo malo ostalo. Sigurno so bili tukaj na inštitutu narejeni neki zametki računovodenja uveljavitve mednarodnih računovodskih standardov, tudi drugih standardov, itn., kar je zdaj preneseno naprej. Ampak glede na to, da ima agencija neko nadzorno funkcijo me sedaj zanima, tukaj seveda manjka predstavnik agencije. Moram tudi reči, predsednik, da vedno so se ta poročila ločeno obravnavala na eni seji in še tudi na drugi, pa agencija. To je že nekako tako narejeno, da se ne more potem čisto primerjati. Tako da to ni nič novega in sedaj se tudi to bo končalo s tem na ta način, ampak jaz imam vseeno vprašanje v povezavi z agencijo. Ali je agencija že prevzela vse naloge in kako jih dela? Vi ste seveda govorili o tem, da bo treba nek poslovni model nov, pa tako naprej. To je sedaj tako malo zavito v tančici. Ali agencija že vse to dela? In, ali so že rezultati tega dela? To me v bistvu zanima. Sedaj imamo nek prazen prostor, ko nihče nič ne dela na določenih področjih. To me zanima. Tu bi bilo sicer lepo, če bi bila tudi predstavnica agencije, mislim, da je direktorica še…
Hvala, gospod poslanec.  Spet sem dobil eno od koristnih sugestij, ki jo bom upošteval.  Gospod državni sekretar Alojz Stana. Izvolite, odgovorite poslancu Širclju.
Alojz Stana
Hvala za besedo. Hvala za vprašanje.  Mogoče nisem bil jasno razumljen. Poslovni model bo moral spremeniti inštitut. Se pravi, zaradi tega, ker določene aktivnosti katere so mu danes bile do danes zakonsko naložene so sedaj prešle na osebo javnega prava. In dejansko bo ta agencija prevzela del nalog in bo moral inštitut po svoj poslovni model dopolniti zaradi tega, da bo lahko v prihodnosti prav tako uspešen, kot je bil danes, na področjih na katerih bo lahko delal, vendar pod drugačnimi pogoji, kot pa je delal do danes. Se pravi, omenil sem, pa še enkrat poudarjam, ocenjevanje vrednosti, tale ostane nespremenjen. Izobraževanje, katero bo lahko delo spremenjena organizacija tudi. In v poslovnem poročilo, katerega je inštitut pripravil, se vidijo zametki tega. Moram pa tudi izpostaviti, da je inštitut zelo aktivno sodeloval pri prenosu nalog na agencijo, katera bo to opravljala vnaprej. Kajti inštitut je član dveh združenj in dejansko prevode določene dokumentacije so lahko šli samo preko inštituta, kjer so se zagotovila denarna sredstva in da so se dejansko te aktivnosti zelo kvalitetno pripravili. In agencija je v stanju te stvari aktivno peljati naprej, tako da tu ni nobene zadrega, pa ni nobene praznine trenutno. Stvari so prenesene in pričakujem, da bo letno poročilo konec naslednjega leta pač potrdilo to, kar smo napovedali.
Hvala lepa. Replika? Kolega Šircelj, izvolite, imate repliko.
Hvala lepa. Morda tudi jaz nisem bil preveč jasen. Ampak da bom še bolj jasen. Veste, mene ne skrbi sedajle inštitut. Inštitut vemo kako deluje, vemo kako je deloval v preteklosti in tako naprej, kakšna ima sedaj pooblastila. Agencija je pa tista, za tiste morda, ki ne vedo, ki nadzoruje revizorje, po domače povedano. In ki odvzema tudi licence tem revizorjem, če kaj ni… Ta funkcija, da tako rečem, tudi takrat, ko je ta agencija že bila ustanovljena, ne vem če je bila vedno zadovoljujoča. Na primer, poglejte, revizorju so leta 2008 dali, ne vem če je bila kakšna težava s tem, da ne bi pregledali vse slovenske banke, potem se je pa zgodilo kar se je zgodilo. Ampak revizorji so dali pozitivno mnenje na večino teh zaključnih računov in finančnih izkazov. Tukaj je seveda vprašanje ali je agencija in kdorkoli takrat je nadzoroval te revizorje, dejansko opravil svojo nalogo. In mene skrbi agencija, ne inštitut. In zaradi tega, kakorkoli poslovni model, inštitut, še enkrat, me ne skrbi, bodo pač delali kar bodo delali in tudi so organizirani kakor so organizirani in tudi lastništvo je kakršno je. Agencija je pa državna inštitucija, ki mora nadzorovati revizorje. In tukaj me sedaj zanima, ali agencija je prevzela vsa ta dela, ki jih ni malo, koliko ima zaradi tega več zaposlenih ta agencija in ali poteka nadzor nad tem revizorji, tako kot bi moralo, ker niso malo prevzeli, od inštituta je zelo veliko… To me zanima.
Hvala, gospod poslanec. Zdaj, mi danes obravnavamo poročilo Slovenskega inštituta za revizijo za leto 2018. Tole zdaj je bolj tematika Zakona o revidiranju, št. 2, ki je bil sprejet v lasnem letu in je seveda imel tudi zelo bogato predhodno zgodovino, ampak definitivno je, da je ta zakon sprejet in da velja. Jaz na vsak način pozdravljam tisto, o čemer gospod Šircelj govori, ker je tudi v neposredni povezavi s predhodnim delovanjem Slovenskega inštituta za revizijo. Bi dal zdaj besedo še državnemu sekretarju, da odgovori na tisto, kar je kolega Šircelj izpostavil. Potem bi pa prosil, da se v razpravi dejansko osredotočimo na tisto, kar je predmet današnje razprave. To se pravi letno poročilo Slovenskega inštituta za revizijo za leto 2018. Gospod državni sekretar, izvolite.
Alojz Stana
Hvala lepa. Mislim, da bomo v mesecu maju dobili vse odgovore na postavljena vprašanja, kajti letni program agencije bo v maju poslan v Državni zbor in verjetno bo takrat odgovor predstavnika, na katerega so naslovljeni, bodo eksaktni odgovori podani in pa tudi mislim, da zelo težko odgovarja nekdo v imenu drugega, kateri ni danes prisoten. Lahko pa rečem, da so bile pa vse aktivnosti, katere pa s pomočjo inštituta in prenosom in določenih prevodov in prenosom nalog na agencijo, so pa bili v preteklosti narejeni. Zato tukaj mislim, da… verjamemo vsi, da bodo te naloge tudi uspešno potem realizirali. Prenesene so bile uspešno in tudi verjamem v njihovo realizacijo.  PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo. Naslednji ime besedo poslanec Luka Mesec. Izvolite.
Ja, hvala za besedo. Jaz imam v bistvu vsebinsko vprašanje. Zdaj, v tem razdelku, kjer govorite o davčnem sistemu – prej ste se ga dotaknili že tudi sami, sicer govorite o potrebni reformi davčnega sistema, kjer zagovarjate socialno kapico, s čimer se ne strinjam, pa nočem odpirati o tem debate, je pa notri en zapis, ki je zanimiv, pa bi me malo več zanimalo o tem. Namreč napišete tole, citiram glede normiranih espejev: »Sistem davčnih normirancev, ki so z dohodnino obremenjeni efektivno le po 4-odstotni davčni stopnji, omogoča pribežališče za prikrite oblike zaposlitvenega razmerja.« - bom tukaj prekinil citat.  Skratka, zanima me to. Zdaj vemo, da normiran espe pri nas je dejansko obdavčen po 4-odstotni davčni stopnji do 50 tisoč evrov zaslužka letno in da povzroča težave. Mislim, da lahko rečemo, da na obeh straneh prihodkovne lestvice. Zdaj, na Ministrstvu za finance so leta 2016 ugotovili, da kar 40 % normirancev prejema manj kot 10 tisoč evrov bruto na leto, kar pomeni, da so blizu praga tveganja revščine in med njimi so po navadi delavci, ki jim je delodajalec enostavno ponudil samo to obliko zaposlitve, ker so na ta način zanj cenejši, jih lahko odpusti jutri, ni mu treba plačevati bolniške in tako naprej. Po drugi strani pa je kot sami pravite, ta sistem postal pribežališče za prikrite oblike zaposlitvenega razmerja na način, da je ta ugodna davčna stopnja, ki jo ponuja, postala zelo privlačna za višje inženirje, računalniške programerje, svetovalce in druge. In tako Ministrstvo za finance ugotavlja, da je leta 2016 kar 18 % normirancev zaslužilo več kot 40 tisoč evrov na leto. In to povzroča seveda tole vrsto težav. Soustanovitelj slovenskega tehnološkega podjetja Zemanta, Boštjan Špetič je dejal takole, citiram: »Ko iščemo kandidate in jim ponudimo redno zaposlitev, nam med pogovorom velikokrat povedo, da jim pri konkurenčnem podjetju ponujajo bistveno višje plačilo, če se odločijo za status samostojnega podjetnika.« Konec citata. Kar pomeni, da oni, ki bi radi zaposlovali redno, so v slabšem položaju od tistih, ki ponujajo ljudem višji neto izplen prek espeja. In moje vprašanje je sledeče, glede na to, da ste v bistvu samo navrgli v svojem poročilu ta problem, če ste razmišljal o tem, kako ga rešit in v kakšni smeri razmišljate o tej rešitvi? Nočem odpirat, kot sem rekel, splošne debate, ampak zgolj ta, vprašanje normiranih espejev, me zanima vaš pogled? Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Preden vam dam besedo, gospod Odar, samo še eno pooblastilo in sicer, poslanka Nada Brinovšek nadomešča članico odbora, poslanko Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Slišali smo razprave treh poslancev, besedo dajem direktorju Slovenskega inštituta za revizijo, gospod Odar, izvolite.
Marjan Kardinar
Hvala lepa. Ja, naši preizkušeni davčniki so to zapisali in za tem stojimo. Mi menimo, da sistemu teh normirancev oziroma espejev, te 4 odstotne obdavčitve in vsega ostalega, kar zraven spada, to stoji, ampak mi, pač, na ta problem opozarjamo, nismo pa tisti, ki bi ta problem reševali. Tukaj so predstavniki Ministrstva za finance oziroma oni so tisti, ki kreirajo ta davčni sistem. Na nek način so naši kolegi, preizkušeni davčniki, ki - to kar ste ugotovili - ugotovili, da je sistem tak kot je in da verjetno opozarjamo na nek, bom rekel, »disproporc« v tem sistemu, ki nekako ruši razmerja med obdavčitvijo. Kako bi se pa to rešil, je pa variant, bom rekel, verjetno več, kajne? Nekateri pa menijo ali pa, zelo močni so tudi tisti, ki menijo, da je ta sistem v redu, tako da, kaj drugega vam tukaj ne morem odgovorit. Ali lahko gospod predsednik samo še eno stvar..?
Ja..
Marjan Kardinar
/ nerazumljivo/
Izvolite.
Marjan Kardinar
Ni replika, ampak nekaj drugega, ne? Med drugim.
Samo trenutek, samo trenutek, prosim.
Marjan Kardinar
Pardon.
Tamle bi prosil, kolega Logar, naj gospod direktor v miru pove, prosim no. Izvolite, nadaljujte.
Marjan Kardinar
Ni replika, ampak to, naš poslovni model. Vseeno bi rad, da veste, da Slovenski inštitut za revizijo je član IFAC. IFAC je tisti, ki izdaja mednarodne revizijske standarde in mi za članarino plačujemo 10 tisoč evrov letno, dolarjev, pardon. Drugo, da smo člani Accountancy Europe, ki plačujemo 10 tisoč evrov. To je evropska organizacija. Da smo tudi člani na področju ocenjevanja vrednosti International Valuation Standard Committee, kjer plačujemo 5 tisoč evrov. Seštejte, koliko je zdaj to. To moramo pokrit in če mislite, da je to enostavno pokrit s predavanji pa s tem, potem vam lahko takoj računico pokažem. Če mislite, da inštitutu, se nekako, gledamo v zrak, bi vas najprej vprašal, kaj mislite, koliko nas je zaposlenih? / oglašanje iz ozadja/ Pet. Pa zdaj, smo se temu modelu prilagodili še, da smo samo še štirje, v bistvu. In drugo, mi smo tudi standard CT na področju računovodenja. Izdajamo slovenske računovodske standarde in verjemite mi, jaz pač se pohvalim, da sem glavni pisec tega. To je ogromno dela in tu imamo zdaj problem, poslovni model, kajne? Če enostavno tega poslovnega modela ne bo in če tega ne bomo mogli pokrit, definitivno tega ne bo. Problem pa je v tem, da sicer lahko nekdo drug zaprosi za prevod mednarodnih revizijskih standardov, ampak cena za to bo krepko preko 10 tisoč, kar zdaj tole plačujemo, ker mi to preko članarine plačujemo. Enako bo pri mednarodnih standardih za ocenjevanje vrednosti in drugo, če mi stopimo iz IFAC, recimo, se bo verjetno tudi bonitetna ocena Slovenije na mednarodnih trgih znižala, ker to je pač eden izmed pogojev. S tem se zdaj ukvarjamo in mislim da, gospod državni sekretar to področje na nek način pozna in upam, da nas boste podprli pri nekem poslovnem modelu, ker mislimo da, z enostavno, z tržno dejavnostjo teh nas, štiri zaposlenih, tega in še seveda vsega ostalega, ne moremo pokrit ali pa zelo težko pokrivamo. To so pa dejstva. Hvala lepa.
Hvala. Takole, gospod državni sekretar, izvolite, imate besedo.
Alojz Stana
Dejansko je treba pohvalit, da je bila ta »sodelava« v prenosu določenih, bi rekel, prevodov v slovensko zakonodajo vzorna in je ministrstvo pristopilo in dejansko Agenciji za javni nadzor in revidiranje, v principu odobrila določena sredstva, da se je tole lahko potem tudi nemoteno izpeljala. Sigurno pa se tudi zavedamo in pozdravljamo kvalitetno delo iz preteklosti in s sodelovanjem v prihodnosti tu ni nobenih ovir.
Hvala lepa. Zaključujem razpravo.  Ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s poročilom o delu Slovenskega inštituta za revizijo za leto 2018.  S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in to sejo Odbora za finance.  Nadaljevali bomo z 12. nujno sejo čez 10 minut. Ob 15.20. bomo začeli z 12. nujno sejo Odbora za finance.  Hvala lepa.