Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gostje, lepo pozdravljeni. S predsednikom Komisije za nadzor javnih financ sva se dogovorila za skupno sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Komisije za nadzor javnih financ, na kateri se bomo torej seznanili z letnima poročiloma Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2023.

Na začetku seje bom besedo sedaj predal predsedniku Komisije za nadzor javnih financ gospodu Jerneju Vrtovcu, izvolite.

Ja, najlepša hvala. Spoštovane kolegice in kolegi, dragi gostje, pričenjam tudi sam z 21. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas o nadomestilih, in sicer Jonas Žnidaršič nadomešča poslanca Janija Prednika in Franc Medic nadomešča poslanca Aleksandra Reberška.

Besedo zdaj vračam nazaj k predsedniku Odbora za zunanje zadeve Evropske unije gospodu Francu Brezniku. Izvolite.

Hvala, kolega Vrtovec.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, torej začenjamo 89. redno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje vas naj obvestim, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: kolega Andrej Hoivik, ki je danes službeno odsoten. Na seji pa kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo: kolega Gašper Ovnika nadomešča kolega Teodor Uranič, kolega Tomaža Laha pa nadomešča kolegica Branka Zlobka, ki ... Kolega, se opravičujem, Branko Zlobko, ki ga oba kolega pozdravljam torej na današnji seji.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, torej samo z eno točko dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Vrtovcem nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, torej skupne seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Obveščam pa vas, da so na sejo bili vabljeni torej gospod magister Jorg Kristjan Petrovič, član Evropskega računskega sodišča, ki vas lepo pozdravljam na današnji seji. gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča Republike Slovenije, lepo pozdravljeni, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Računsko sodišče Republike Slovenije ter poslanke in poslanci iz Republike Slovenije, ki delujejo tudi v Evropskem parlamentu .

Prehajamo sedaj na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV Z LETNIMA POROČILOMA EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA ZA PRORAČUNSKO LETO 2023.

Za sejo ste prejeli naslednja gradiva Evropskega računskega sodišča, torej Letno poročilo o izvrševanju proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023, odgovori institucij na Letno poročilo o izvrševanju proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023, Letno poročilo o dejavnosti financiranih iz 9., 10. in 11. točke Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2023 in odgovore Evropske komisije na Letno poročilo o dejavnostih financiranih iz 9., 10. in 11. točke Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2023. Gradivo se kot običajno prevedeno torej v slovenski jezik, ki skupaj obsegata 560 strani. Naj v uvodu tudi letos povem, da v skladu s členom 7 Protokola številka 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega torej Pogodbi o delovanju Evropske unije, Evropsko računsko sodišče pošilja svoja letna poročila v vednost nacionalnim parlamentom iz držav članic, sočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije. Tudi na ta način naj bi bili nacionalni parlamenti udeleženi pri dejavnostih in nadzoru institucij Evropske unije.

Sedaj pa za uvodno predstavitev obeh obsežnih letnih poročil dajem besedo magistru Jorgu Kristjanu Petroviču, torej članu, našemu članu Evropskega računskega sodišča. Posebej bi vas nekako prosil, da nam na kratko predstavite tudi povsem tudi zanimive primere iz Slovenije, kot so zelo zanimivi primeri tudi v lanskem letnem poročilu iz tujine, torej iz samih članic, ki so bili revidirani z vaše strani. Najlepša hvala. Magister Jorg Kristjan Petrič, izvolite. / oglašanje iz dvorane/ Mislim, da se mora gospod Vrtovec izklopiti. Probajte zdaj.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Obema predsednikoma najprej hvala za organizacijo te seje. Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, spoštovana predsednica Računskega sodišča, spoštovani predsednik, predstavniki Ministrstva za finance, spoštovani ostali gostje. Z veseljem in v čast mi je, da vam lahko predstavim poročilo o reviziji zaključnega računa proračuna Evropske unije za leto 2023.

Uvodoma na kratko nekaj besed o delu računskega sodišča. Evropsko Računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije, sodišče z neodvisnim, strokovnim in vplivnim revizijskim delovanjem. Ocenjuje gospodarnost, uspešnost, učinkovitost, zakonitost in pravilnost ukrepov Evropske unije, da bi izboljšal odgovornost, transparentnost in finančno poslovodenje ter tako okrepilo zaupanje državljanov in se uspešno odzvalo na sedanje in prihodnje izzive, s katerimi se srečuje Evropska unija. Sodišče vsako leto revidira konsolidirani zaključni račun Evropske unije, izreče mnenje o treh vprašanjih: ali je zaključni račun zanesljiv, ali so bili prihodki EU prejeti, plačila EU pa izvršena v skladu z ustreznimi pravili. Ti pregledi so podlaga za izjavo sodišča o zanesljivosti. Revizija sodišča vključuje preizkušanje statistično reprezentativnega vzorca transakcij in oceno nadzornih in kontrolnih sistemov, / kašelj/ pardon, da se ugotovi ali so prihodki in plačila pravilno izračunani ter skladni s pravnim in regulativnim okvirom. Sodišče ugotavlja, napake ekstrapolira, da dobi ocenjeno stopnjo napake za vsa področja, za katera pripravi oceno - napaka je denarni znesek, ki ne bi smel biti izplačan iz proračuna EU, a ne gre nujno za goljufijo. Ocenjeno stopnjo napake primerja z dvoodstotnim pragom pomembnosti in oceni ali so napake vseobsegajoče. V kolikor je ta prag presežen, poda negativno mnenje, drugače pa mnenje s pridržkom ali, ali brez pridržka.

Na sliki si lahko ogledate, / pokaže zboru/ je predstavljena poraba proračuna, in sicer poraba proračuna Evropske unije v letu 2023 je znašala 191,2 milijardi evrov. Po posameznih razdelkih je zadeva predstavljena. No in sedaj seveda ključno sporočilo, letno poročilo za leto 2023. Naša ocena, Sodišče Evropske unije je o zanesljivosti zaključnega računa EU za leto 2023 izreklo mnenje brez pridržka. Sodišče je tudi o zakonitosti in pravilnosti prihodkovnih transakcij za leto 2023 izreklo mnenje brez pridržka. Sodišče je o zakonitosti in pravilnosti odhodkov dalo dve ločeni mnenji, saj je mehanizem za okrevanje in odpornost začasen instrument, ki se izvaja in financira bistveno drugače kot proračunski odhodki EU. Mnenje sodišča o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov EU je žal negativno. Mnenje sodišča o zakonitosti in pravilnosti odhodkov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost vsebuje pridržke. Na splošno je bila ocenjena stopnja napake v proračunskih odhodkih EU pomembna, saj je znašala 5,6 odstotka, v primerjavi z lanskim letom, ko je znašala 4,2 odstotka. Iz slike vidite žal trend povečevanja obsega napak. / pokaže zboru/ Analiza, ki jo je opravilo sodišče, je pokazala, da odhodki z visokim tveganjem predstavljajo že 64,4 odstotka revidirane populacije, to je prikazano v tem spodnjem modrem grafu; tudi tukaj beležimo pravzaprav trend, ki si ga nekako ne želimo. Sodišče ocenjuje, da je stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem znašala kar 7,9 odstotka v primerjavi z letom 2022, ko je znašala 6 odstotkov. Ta stopnja je pomembna in vseobsegajoča zato je sodišče za proračunske odhodke EU, kot že rečeno, izreklo negativno mnenje. Za tri posamezna področja, kjer imamo dovolj velik vzorec, smo lahko podali tudi ocene, in sicer za razdelke enotni trg, kohezijo in naravne vire znašajo po naši oceni napake 3,3 odstotka, 9,3 odstotka in 2,2 odstotka in so v prvih dveh primerih, kot je razvidno iz grafa, višje kakor lani. Še nekaj podatkov o ugotovitvah pri odhodkih mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma RRF. Komisija je leta 2023 izvršila 23 plačil nepovratnih sredstev 17 državam članicam, ki so se nanašala na skupno 542 mejnikov in 135 ciljev. 16 od 452 mejnikov in ciljev, ki jih je preučilo sodišče, ni bilo skladnih s pogoji za plačilo in upravičenost. Ti mejniki in cilji zadevajo sedem plačil v sedmih državah članicah, šest od teh plačil je vsebovalo pomembne napake. Sodišče je odkrilo tudi stalne slabosti v sistemu poročanja in kontrol držav članic, ki pomenijo tveganje za zaščito finančnih interesov EU. Sodišče je za te odhodke, kot rečeno, izdalo mnenje s pridržkom. Pri tem velja omeniti, da sodišče tukaj ne izračunava stopnje napake, ki bi bila primerljiva z drugimi področji revidirane porabe EU. Sodišče s svojimi revizijami prispeva tudi k boju proti goljufijam. Stopnja napake v proračunu EU, kot jo oceni sodišče, sicer ni merilo za goljufijo, sodišče pri veliki večini napak, ki jih odkrije pri svojem delu, ne sumi goljufije. Sodišče kot zunanji revizor tudi ni pooblaščeno za preiskavo primerov suma goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU., zato je letno leta 2023 sodišče Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) poročalo o 20 primerih v primerjavi z letom 2022, ko jih je bilo 14, suma goljufij. Urad OLAF je začel dve preiskavi, hkrati je sodišče o 17 od teh primerov poročalo Evropskemu javnemu tožilstvu (EPO), ki je na podlagi tega začelo tri preiskave.

Še nekaj besed o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju. Črpanje sredstev iz evropskih strukturnih investicijskih skladov za obdobje 2014-2020, seveda brez Next Generation EU, se je v letu 2023 upočasnilo, vendar je bil rok za zahtevke za plačila in dokumente o zaključitvi za eno leto podaljšan do 31. junija 2025. Razlike pri črpanju med državami članicami so bile manjše kot leta 2022, ob koncu leta 2023 je bila stopnja črpanja 91 celih odstotna, to se je razvidno zgoraj iz tega diagrama. Slovenija je strukturne sklade za obdobje 2014 do 2020 črpala 96 odstotkov izplačila, izplačanih je bilo štiri milijarde evrov in nepočrpanega je do sedaj ostalo še 196 milijonov evrov. Plačila iz skladov z deljenim upravljanjem v okviru uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021-2027 so bila pa še vedno nizka; do konca, ob koncu leta 2023 so skupna plačila znašala 12,8 milijard, kar je le 3,2 odstotka skupnega zneska večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027. V primerjavi z obdobjem 2014-2020 nakopičene zamude kažejo na nezadostno izvajanje skladov kohezijske politike. Slovenija je tu črpala 2,9 odstotka oziroma 101 milijon, nepočrpanih ostaja še 3,4 milijarde evrov. Slovenija je s tem rezultatom pod povprečje. Nizko črpanje je prisotno pri vseh državah članicah in je verjetno posledica fokusa na zaključek prejšnje perspektive, ki je, kot rečeno v prejšnjem slidu, podaljšana, ,predvsem pa osredotočanja vseh držav na črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma RRF. Kar se tiče tega črpanja RRF, v letu 2023 je bilo izvrševanje plačil iz mehanizma za okrevanje in odpornost nižje od pričakovanega - konec leta 2023 so plačila znašala 141 milijard od 356 milijard evrov prevzetih obveznosti. Na voljo je še 215 milijard evrov, ki jih je treba izplačati do konca leta 2026. Pri črpanju nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost so med državami članicami velike razlike. Irska, Madžarska, Nizozemska in Švedska do konca leta 2023 niso prejele predhodnega financiranja niti predložile zahtevkov za plačilo. Belgija, Poljska in Finska so prejele le predhodno financiranje. Slovenija bo morala počrpati še okrog dve celi tretjini sredstev oziroma dve tretjini sredstev oziroma 1,1 milijardo. Kar se tiče upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja neporavnane obveznosti iz proračuna EU in financiranja nepovratnih sredstev v okviru Next Generation EU, so konec leta 2023 dosegle rekordnih 543 milijard evrov. V delih, ki se nanašajo na prejšnje večletne finančne okvire, del, ki se nanaša na prejšnje večletne finančne okvire, je vse manjši in se bo s približevanjem zaključitvi izvajanja strukturnih skladov za obdobje 2014-2020 še zmanjševal. Poleg tega se bodo neporavnane obveznosti nexgeneration EU v obdobju 2024-2026 zmanjševale, kot je razvidno iz tega grafa. Komisija je junija 2023 napovedala, da bodo neporavnane obveznosti iz izvajanja večletnega finančnega okvira do konca leta 2027 znašale 322 milijard evrov.

Še nekaj besed o tveganjih in izzivih. Visoka inflacija je bila v letu 2023 še vedno vplivna na proračun EU in sodišče na podlagi napovedi komisije glede inflacije ocenjuje, da bi lahko proračun EU do konca leta 2025 izgubil skoraj 13 procentov kupne moči, kar je razvidno iz tega grafa. Še nekaj besed o simulaciji razvoja dolga Next Generation EU. Izpostavljenost proračuna EU se je povečala na 298 milijard, leta 2022 je znašala 248 milijard, in sicer se je povečala predvsem zaradi najema posojil za dodatna posojila iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter posojila v okviru inštrumenta makrofinančne pomoči plus Ukrajini. Izpostavljenost naj bi se v letih 2024 in 2025 še povečala predvsem zaradi posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost, saj 201,7 milijarde evrov v okviru podpisanih sporazumov o prejetih posojilih mehanizma za okrevanje in odpornost do konca leta 2023 še ni bilo izplačanih. No, in kot vidite iz samega grafa, / pokaže zboru/ je razvidno, da se bodo potem ta obseg zadolževanja maksimalen ob koncu leta 2027 in potem sledi 30-letno odplačevanje tega dolga, skratka zadeva bo pustila kar močan pečat na eni celotni generaciji 30 let. Mogoče bomo kaj več o tem rekli potem v razpravi.

No, in zdaj pa še po posameznih razdelkih, poglejmo naša razkritja, in sicer začnemo s prihodki. 248 milijard v letu 2023, revidiran je bil celotni znesek in, kot rečeno, tukaj ni bilo pomembnih napak. Enotni trg in inovacije, revidiranih je bilo 5,5 milijard in ocenjena najverjetnejša stopnja napake je bila tu 3,3 odstotka. Kohezija, odpornost in vrednote, revidiranih je bilo 60,2 milijardi evrov. Sodišče je preizkusilo 238 transakcij, pri katerih je odkrilo in količinsko opredelilo 49 napak. K ocenjeni stopnji napake, ki jo je izračunalo sodišče, so največ prispevali neupravičeni projekti in neupravičeni stroški in kršitve pravil o javnem naročanju. Ocenjena najverjetnejša stopnja napake je 9,3 procentna. Tukaj ste prosili, če predstavimo še primer Slovenije. Za Slovenijo smo preizkusili dve transakciji, pri tem smo ugotovili eno količinsko opredeljeno napako, tukaj lahko pogledate primer / pokaže zboru/, ter štiri manjše ugotovitve pri izvajanju javnih naročil in postopkov izbire ter kontrole projektov brez finančnega učinka. Treba je omeniti, da glede na obseg sredstev, ki se stekajo v Slovenijo je delež vzorca, ki odpade na Slovenijo, relativno majhen, zato je običajno tudi relativno malo ugotovitev - no, v tem poročilu te ugotovitve imamo. Naslednji razdelek so Naravni viri, revidirani znesek 58,6 milijard, ocenjena najverjetnejša napaka 2,2 odstotka. Na ocenjeno stopnja napake je večinoma vplivala neupravičenost upravičencev dejavnosti oziroma projektov in odhodkov. Razdelek Migracije in upravljanje meja, varnost in obramba, sodišče je tu preučilo vzorec 23 transakcij, rezultati revizije sodišča kažejo, da je tveganje v teh razdelkih visoko. Sodišče je količinsko opredelilo štiri napake z učinkom na proračun EU. Zaradi manjšega vzorca na tem področju dejanske napake tukaj ni mogoče odstotkovno oceniti. Sosedstvo in svet, revidiranih 11,3 milijarde evrov. Sodišče je količinsko opredelilo 31 napak med 72 revidiranimi transakcijami, te napake so se nanašale na neupravičene upravičence, neupravičene stroške, odhodke, ki niso nastali in pa na javna naročila. Zdaj še posebni razdelek, ki se tiče evropske javne uprave. Pri evropski javni upravi je bil revidiran celotni znesek, no, in na srečo pomembnih napak tukaj ni bilo odkritih.

Zdaj še majčkeno podrobnosti o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Pri tem mehanizmu smo revidirali 325 od skupno 542 mejnikov in praktično skoraj vse cilje - 127 ciljev od skupno 135 je bilo revidiranih. Sodišče je ugotovilo, da 16 od 452 mejnikov in ciljev, ki jih je preučilo, ni bilo skladnih s pogoji za plačilo ali upravičenost. Te ugotovitve so se nanašale na nezadovoljivo izpolnjevanje mejnikov in ciljev, ukrepe, ki so se začeli pred obdobjem upravičenosti in nadomeščanje tekočih nacionalnih proračunskih odhodkov. Sodišče je odkrilo tudi primer nejasno opredeljenih mejnikov in ciljev ter stalne slabosti v sistemu poročanja in kontrole držav kakovost članic, o čemer tudi izvajamo posebno revizijo. Primer nezanesljive izjave o upravljanju iz Slovenije; mejnik 128 je predvideval izdelavo sklepov o sofinanciranju projektov v podporo regionalnemu razvoju. Sodišče je ugotovilo, da sta bila le dva od treh sklepov o dodelitvi sredstev izdana pred zahtevkom za plačilo, preostali sklep pa še med predhodnim ocenjevanjem komisije izjava o upravljanju ni vsebovala pridržka, da gre za mejnik, le delno izpolnjen v času zahtevka za plačilo. V bistvu gre za slabosti v sistemu poročanja in kontrol. Tabela, ki jo imate na ekranu, prikazuje število ugotovitev po zajetih državah. Kot vidite, v Sloveniji smo revidirali zahtevek za plačilo drugega in tretjega obroka slovenskega načrta za okrevanje in odpornost iz leta 2023, ki je zajemal tri dosežene cilje in 33 mejnikov. V našem vzorcu smo zajeli tri cilje in 17 mejnikov. Pri enem cilju in pri enem mejniku smo imeli skupaj pet ugotovitev, ki pa niso imele učinka na doseganje ciljev, saj je šlo le za kvantitativne ali sistemske ugotovitve.

Sedaj še nekaj besed o letnem poročilu o dejavnostih financiranih iz 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2023. Revidiranih je bilo 2,8 milijard. Ker gre za daljše časovno obdobje, so se izplačila nanašala na daljše obdobje. Mnenje sodišča za proračunsko leto 2023 je tukaj negativno. Ocenjena stopnja napake za obdobje znaša malo manj kot 9 odstotkov. Od 140 priučenih transakcij so bile napake namreč odkrite v 62 primerih. Tri najpogostejše vrste napak so bile te, da odhodki dejansko niso nastali, odsotnost bistvenih dokazil in pa dejansko neupravičeni odhodki. No, in za zaključek, preden zaključim, še nekaj besed o tistem delu revizije, ki se nanaša na doseganje rezultatov pri izvrševanju. Ključna sporočila iz posebnega poročila sodišča o smotrnosti iz leta 2023. Sodišče je leta 2023 objavilo 29 posebnih poročil, glavne teme so se nanašale na odziv EU na okrevanje po krizi, na krepitev gospodarske konkurenčnosti EU, na odpornost, na grožnje za varnost EU ter spoštovanje evropskih vrednot, na podnebne spremembe, okolje in naravne vire ter na fiskalne politike in javne finance EU. Naša poročila so vsebovala 220 priporočil, ki so bila v glavnem naslovljena na komisijo in 85 procentov od teh priporočil je bilo v celoti sprejetih.

Toliko z moje strani za ta uvod. Hvala lepa. Vračam besedo.

Najlepša hvala predstavniku Evropskega računskega sodišča magistru Jorgu Kristjanu Petroviču za uvodno predstavitev.

Sedaj bom dal besedo, če želi kdo od predstavnikov Vlade. Želite? Izvolite.

Najlepša hvala.

Jaz bi želela povedati samo to, da se je Ministrstvo za finance seznanilo z letnima poročiloma Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2023. Pozdravljamo rezultate in prispevek dela Evropskega računskega sodišča k večji transparentnosti in nadzoru upravljanja proračuna Evropske unije. Pomembno se nam zdi poudariti, da bomo morale države članice v prihodnosti večjo pozornost nameniti ukrepom, s katerimi bi se trend negativnih mnenj za pravilnost in zakonitost proračunskih odhodkov obrnil, pri čemer je seveda treba upoštevati, da postaja evropski proračun vsako leto bolj kompleksen, kar je tudi posledica odgovorov na številne svetovne krize. Za nas in za ostale države članice so verjetno predvsem zanimive ugotovitve sodišča glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost za leto 2023, kjer bo potrebno glede na ugotovitve Evropskega računskega sodišča posebno pozornost nameniti kontrolnim mehanizmom in jasni opredelitvi doseženih mejnikov in ciljev. Na ministrstvu pa nas posebej veseli podatek, da se položaj Slovenije pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov izboljšuje.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki magistri Božičevi.

Tako, sedaj bom dal besedo, če želi, gospe Janji Ahčin, torej predstavnica Računskega sodišča in predsednica Računskega sodišča Republike Slovenije. Izvolite, gospa Ahčin.

Najlepša hvala za besedo.

Kot vidite, so ugotovitve Evropskega računskega sodišča, vezane na izvrševanje zaključnega računa proračuna, v bistvu precej podobne ugotovitvam slovenskega računskega sodišča. Moram reči, da z našim članom gospodom Jorgom Kristjanom Petrovičem zelo dobro sodelujemo in moram reči, da je sodelovanje sedaj, ko je on član, veliko, veliko napredovalo glede na prejšnje mandate. Mi dejansko si ves čas izmenjavamo izkušnje, teme, ki jih delamo, tako da bom rekla, da je to res en tak zelo dober prispevek slovenskega člana v Evropi k slovenskemu delu. Kaj več tukaj ne bi imela za povedati, samo še enkrat hvala lepa za vso to sodelovanje, ki smo ga vzpostavili in da ga midva tako res, dobro vzdržujeva. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospe Janji Ahčin, torej predsednici Računskega sodišča Republike Slovenije.

Sedaj naslednji, ki dam besedo, če želi poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Magister Tonin, kot predstavnik, želite besedo? Ne. Potem pa bom odprl razpravo še ostalih kolegov in kolegic, torej poslancev in poslank Državnega zbora Republike Slovenije torej na samo temo, torej ugotovitev revizij za lansko leto 2023 s strani Evropskega računskega sodišča. Želi ... Gospod Vrtovec se je prijavil. Gospod Horvat. Gospod Vrtovec, izvolite, vi ste bili prvi prijavljeni.

Ja, najlepša hvala. Hvala za to predstavitev. Zelo izčrpna pa dobro pripravljena in tudi razvidna iz te Powerpoint prezentacije, ki smo jo dobili v gradivu.

Jaz imam nekaj vprašanj, in sicer najprej glede same metodologije vzorčenja verjetnosti napake. Se pravi, kakšna je tukaj izbrana metodologija in kdaj se je nazadnje ta metodologija spreminja, ali se to, pač je metodologija stalnica, ki jo uporablja Evropsko računsko sodišče, ali se spreminja iz leta v leto po posameznem poročilu? Se pravi, tukaj me tudi zanimajo potem tudi same možnosti statističnih napak pri tem vzorčenju oziroma pri odstopanjih tega. Ker če pogledamo verjetnosti napak po posameznih področjih, ki ste jih predstavili, vidimo povsod, da se ta tveganja ocena najverjetnejše stopnje napake, da se dviguje. Kar pa je zaskrbljujoče glede na to, da gre, da se mi pogovarjamo o 2,7 odstotka do 3,3 odstotka, v bistvu je to 0,6 odstotne točke. Ko se mi pogovarjamo tukaj o sto tisočih evrih, je to zelo malo denarja, ko se pogovarjamo o sto milijonih, je tudi malo denarja, ko se pa pogovarjamo o stotih milijardah, je pa to zelo veliko denarja. Se pravi, to je zaskrbljujoče, ker na vseh teh področjih, ki ste jih vi predstavili, se te napake, pač so večje kot pa recimo leta 2022 oziroma ocenjena najverjetnejše stopnja napake. Zaradi tega mene zanima ali prihaja zaradi same metodološke spremembe napram letu 2022 do teh odstopanj ali je tukaj pač takšno vzorčenje bilo oziroma od kje ta diskrepanca ali pa pač je problem pri tem, kako se pač ravna z javnim evropskim denarjem. Boste potem odgovarjali v prvem krogu.

Zdaj pa grem malo bolj podrobno, malo bolj podrobno bi samo par vprašanj postavil. In sicer, takoj na začetku je recimo recovery fund, ta RRF, ki ste ga tudi omenili. Mene skrbi črpanje Slovenije, mene tukaj to skrbi, da RRF je zdaj na Ministrstvu za finance mislim, da že, ja, celoten ta mandat vlade, po sklepu prejšnje vlade je to na Ministrstvu za finance in tukaj imamo pač finančna sredstva zagotovljena. Takoj na začetku prevzema Vlade Roberta Goloba se je zgodila tukaj, so se zgodile velike prestavitve teh finančnih sredstev, črtanje določenih projektov kot so zdravstvene ustanove, infekcijska klinika in tako naprej. In to mene, to mene res skrbi, kajti kljub temu, da se je zgodila dve leti nazaj ta velika sprememba pri prerazporejanju teh sredstev, v bistvu neučinkoviti. Se pravi, tukaj me zanima tudi mnenje Evropskega računskega sodišča na podlagi ostalih predpostavk, kaj si lahko obetamo za naprej. Tudi tukaj so ocenjene napake, so te, na splošno, ne, govorim, na tej ravni so pač zrasle. Recimo sodišče je odkrilo tudi stalne slabosti v sistemih poročanja in kontrol držav članic, ki pomenijo tveganje za zaščito finančnih interesov Evropske unije, je recimo na desetem slidu napisano. To ni tako nezaskrbljujoče glede na to, da gre tukaj v recovery fundu za zelo veliko denarja, ki je bil postcovid oziroma zaradi covidne situacije razdeljen. Potem, če grem naprej, pa me zanima še ta sklad Next Generation. Meni se zdijo ta odstopanja zelo velika. Mislim, da to je na slidu 17. In se mi zdi v bistvu, da so konec leta 2023, da je prišlo na 563 milijard evrov neporavnanih obveznosti iz proračuna in financiranja nepovratnih sredstev v okviru tega sklada, ne. Pa me zanima, zakaj in kje so razlogi, če je sodišče tudi to lahko ugotovilo, kje tičijo ključni razlogi pri tem, pri teh rekordnih vrednostih neporavnanih obveznosti iz proračuna in financiranja teh nepovratnih sredstev. Potem je tudi, kar se tiče kohezije, žal je Slovenija tukaj pod povprečjem, sicer z 0,4 odstotne točke, kar ni toliko veliko. Jaz verjamem, da pač se spomnim leta 2020 konec leta pa 2021, kako je takrat fokus vsa na trenutni koheziji in tudi podaljšanje te kohezije obremenilo to Vlado, da se pač najprej počrpa 2014-2021, ampak tukaj pa je, smo lahko kritični do vseh držav članic Evropske unije pri tem črpanju, ker to je zelo nizko. Glede na to pa, da je Slovenija neto prejemnica evropskih sredstev, zelo velika neto prejemnica, pa je tukaj prav, da bi imela pripravljene projekte za 2021-2027. Jaz verjamem, da se bo ta kohezija tudi podaljšala do 2028, 2029 glede na to, da bo tukaj pritisk tudi ostalih članic Evropske unije, ampak tukaj predvsem naslavljam državno sekretarko, da so ti projekti pripravljeni, da ne bomo prišli potem v leto 2026 in bomo bili na 5 odstotkih, če smo zdaj na 2,9 odstotkih. Pa tudi poraba teh sredstev v bistvu je kar, aha, ne, tisto je za recover ogromno tudi zadržanih. Zdaj pa na strani 33 oziroma na slide, gospod Jorg, če lahko gremo, mislim, da 33. Tukaj je odstopanje največje. Evropski razvojni sklad, 2,1 milijarde evrov, negativno mnenje ste izdali in tukaj, glejte, v 62 od 140 proučenih transakcij so bile napake odstotna, odstotek napak je bil skoraj polovica oziroma 44 odstotkov. / oglašanje iz dvoran/ Ka, ja, ja, ampak potem tudi vaša ocena je za 1,8 odstotne točke večja kot je bila lansko leto, vaša ocena najverjetnejše stopnje napake. Podrobno bi rad vprašal, če veste, recimo, na primer, ko ste zapisali, tri najpogostejše napake so bile odhodki, ki niso nastali. Mene zanima, kako je to mogoče, da smo imeli pač v teh transakcijah odhodke, ki niso nastali. Se pravi, plačani odhodki, za katere ni bilo podlage ali za kaj gre tukaj? Bolj podrobno me zanima. Se pravi, bili so odhodki plačani, plačila izvedena. Ali je bilo to slabo obrazloženo samih specifikacijah, izplačilih in tako naprej oziroma zakaj takšen argument? To je kar 45 odstotkov teh napak. Ali pa potem naprej odsotnost bistvenih dokazil. Jaz verjamem, da tudi uradniki pač v Evropski komisiji in v teh skladih pač niso tako naivni, da bi pač izplačila dajali naprej brez dokazil, se pravi, da dokazila so, pa me zanima tudi tukaj vaše mnenje, podrobnejša specifikacija glede tega.

Okej, še kar se tiče kohezije, želim še eno splošno mnenje dati. Glejte, Slovenija je res, kar se tiče kohezije, neto prejemnica tudi za obdobje res 2021-2027 in imamo ta sredstva na voljo zaradi tega, da jih lahko porabimo za naše razvojne projekte, za tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo. Nekatere države članice, večje in bogatejše nimajo te priložnosti, da bi bile neto prejemnice, ne, ampak oni nam plačujejo, nam dajejo. In v bistvu to priložnost moramo še izkoristiti, dokler jo imamo in da počrpamo, kar je možno počrpati tudi iz recovery funda, državna sekretarka. Ne vem, če smo si naredili ravno uslugo, da smo dve leti nazaj spreminjali ta načrt iz RRF-a, kajti zdaj vidimo, da nismo nič naredili tukaj, v bistvu da smo tukaj zelo počasni pri tem, pri tem črpanju, kar je tudi bilo prej obrazloženo.

To je z moje strani tudi vse pa prosim za vaš odgovor.