Lepo pozdravljam spoštovane članice in člane komisije, državno sekretarko, kolegice, sodelavce, predstavnika finance.

Pričenjam 6. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Sporočam vam, da bo današnjo sejo vodil po pooblastilu predsednice gospe Suzane Lep Šimenko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: Predrag Baković in Suzana Lep Šimenko in Danijel Krivec. Na seji pa so nadomestni člani oziroma članice: gospo Vero Granfol nadomešča Alma Intihar, gospoda Branka Zlobka nadomešča Andreja Kert. Obveščam, da so na sejo povabili, kot sem že dejal, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstva za finance Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije, katere ste ga dobili v pisni obliki.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Komisiji uvodoma predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali temu predlogu kdo nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025, DP 2025 A IN EPA 1728-IX IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026, DP 2026, EPA 1729-IX. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026 je dne 30. 9. 2024 Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Obravnavali jih bomo na podlagi 41., 166. in 157. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo, zgolj z vidika svojih prisotnosti na delovnem področju komisije, torej v delu, ki se nanaša na proračunska uporabnika Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Drage kolegice in kolegi, do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandmaje komisije, tako da bi najprej prosil za poročilo, kratko poročilo predstavnika Ministrstva za finance, gospoda Roka Jesih, pa prosim, da se vseeno za predstavite, zaradi magnetograma.

Hvala lepa predsedujoči. Moje ime je Rok Jesih in sem predstavnik Ministrstva za finance in bom zelo na kratko predstavil z vidika pristojnosti Ministrstva za finance oba proračuna v najosnovnejših številkah glede na to, daje ta zadeva bila že predstavljena tako s strani predsednika Vlade, kakor tudi ministra za finance in na odborih, verjamem, da ste to že večkrat slišali.

V spremembah proračuna za leto 2025 je v bilanci prihodkov in odhodkov predvidenih 15,2 milijarde prihodkov in 17,1 milijarda odhodkov, kar predstavlja približno 1,9 milijarde deficita oziroma 2,6 bruto družbenega produkta. V letu 2026 se te številke malce spremenijo in sicer je v bilanci prihodkov in odhodkov 15,9 milijarde prihodkov in 17,1 milijarde odhodkov oziroma 1,2 milijarde deficita oziroma 1,6 procenta bruto družbenega produkta. Toliko z moje strani, najlepša hvala.

Dobro, hvala za poročilo. Še gospo doktor Tatjano Greif nadomešča gospa Nataša Sukič, poslanka.

Bi prosil še, besedo dal sekretarki za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospe Humar.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Tudi jaz bom kar na kratko predstavila proračuna za leto 2025 in leto 2026, kar se tiče Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Oba proračuna prinašata rast sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu, tako v primerjavi z letom 2024, ki je bilo tudi za naš resor, tako kot za vse ostale javno finančno zahtevne zaradi popoplavne obnove, kot v primerjavi z letom 2023. Predlog proračuna za leto 2025 znaša 13 milijonov evrov, kar je približno 16 odstotkov več glede na letošnji proračun oziroma na letošnji sprejet proračun. Predlog proračuna za leto 2026 pa 12 milijonov 170000 evrov. Bom takoj na začetku, ker to verjetno vzbuja največ pozornosti, pojasnil na to razliko v številki oziroma ta obrat krivulje navzdol. V letu 2025 je, so predvidena posebna finančna sredstva, namenjena izvedbi dejavnosti posvečenih Slovencem v zamejstvu in po svetu v okviru Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici leta 2025 ta sredstva znašajo milijon evrov. Poudarjam pa, da velika večina tega zneska bo namenjenega društvom in organizacijam Slovencev zunaj meja, ki bodo se udeležile in sooblikovale dejavnosti, ki se bodo zgodile v juniju 2025 v novi Gorici. Šlo bo za precej razširjen, povečan in dopolnjen vsakoletni dogodek Dobrodošli doma. Prepričana sem, da bomo imeli tudi na tem delovnem telesu o tem še priložnost govoriti v naslednjih mesecih. Zato torej ta razlika.

Brez teh posebnih sredstev pa imamo tudi med letoma 2025 in 2026 tisto organsko rast, h kateri smo se zavezali in ki jo, saj pravim, s to izjemo letošnjega leta, ki je bila že večkrat pojasnjena in mislim, da je vsem tudi razumljiva, ohranjamo samo za primerjavo, leta 2021 je naš sprejeti proračun znašal 10,2 milijona evrov, leta 2022, torej govorimo o zadnjem proračunu, ki ga je pripravljala prejšnja Vlada, pa so sredstva za Slovence v zamejstvu in po svetu znašala 10,7 milijona evrov. V tem trenutku smo na 13 milijonih oziroma 12, če ne štejemo posebnih sredstev za Evropsko prestolnico kulture.

Ta dvig nam v bistvu omogoča, da tako za Slovence v zamejstvu kot za Slovence po svetu postopno povečujemo sredstva. Se pravi, da lahko na naših dveh osrednjih razpisih povečamo sredstva, ki so namenjena delovanju in projektnim dejavnostim teh organizacij. Sicer to ni striktno tema današnje komisije, pa bi vendarle rada poudarila, da tudi v letošnjem letu, ko so bila skupna sredstva za urad manjša, smo uspeli z notranjimi prerazporeditvami in z res izvrstnim delom mojih kolegic in kolegov, nekateri so tudi danes tukaj z mano, ohraniti obseg razpisanih sredstev tako za Slovence v zamejstvu, kot za Slovence po svetu. In mislim, da zdaj, ko se leto izteka, lahko skupaj ugotovimo, da smo kljub tem, bi rekla, nujnim prilagoditvam uspeli našim rojakom zunaj meja zagotoviti dovolj sredstev, da so njihove dejavnosti lahko nemoteno in uspešno potekale tudi v letu 2024.

Mogoče še nekaj poudarkov oziroma en, po moje, zelo pomemben. Prvič v zgodovini, Republika Slovenija namenja namenska sredstva, letos v višini 200000 evrov, za izvajanje aktivnosti, ki so povezane z vračanjem oziroma s spodbujanjem vračanja in priseljevanja Slovencev v matično domovino. Mi že v letu 2024 v okviru našega rednega proračuna izvajamo aktivnosti. Odprla se je tako imenovana info točka za vračanje v domovino, o čemer smo tudi v okviru te komisije že govorili. Namenska sredstva v letih 25 in 26 pa bodo omogočala okrepitev teh aktivnosti in bolj sistematičen pristop k tej tematiki. Ne glede na te posebne segmente pa še enkrat poudarim, da se tudi naši osrednji postavki, se pravi sredstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, tako v letu 2025 kot v letu 2026 dvigata. Glede na to, da tukaj mislim, da ni prisotnih kolegic in kolegov iz drugih resorjev, pa gre vendarle poudariti še to, da se v proračunu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v obeh proračunskih letih, in tudi enako je načrtovano tudi v naslednjih dveh, zagotavljajo posebna sredstva za spodbujanje gospodarskega razvoja vseh štirih skupnosti Slovencev v zamejstvu v skupni višini deset milijonov evrov v štirih letih, kar so v bistvu dodatna sredstva, ki v tem našem proračunu niso zajeta, ampak jih vendarle prejmejo naši rojaki zunaj meja. Prav tako pa se uvajajo nova sistemska sredstva iz istega resorja, ki bodo namenjena financiranju športnih dejavnosti in gradnje športne infrastrukture. Tako da celovito gledano se v bistvu sredstva skupna za Slovence zunaj meja še dodatno povečujejo. Hvala lepa.

Državna sekretarka, hvala lepa za vaše poročilo. Bi še kdo od vaših sodelavcev? Sedaj pa, pa gremo kar na razpravo poslank in poslancev. Gospa Lucija Tacer, izvolite.

Hvala predsedujoči za besedo. Hvala za predstavitev proračuna za naslednji dve leti. Vesela sem, da se sredstva na tem področju krepijo, predvsem zato, ker sem ena izmed tistih, ki sem v volilni kampanji pred dvema letoma zelo jasno in pogosto govorila o tem, da se moramo osredotočati na kroženje možganov, da moramo vzpostavljati pogoje v naši državi zato, da se bodo ljudje želeli v našo državo priseljevati. In vesela sem, da v okviru urada zelo jasno hodimo po tej poti. Torej ne govorimo več o preprečevanju bega možganov, o različnih načinih, kako bi le preprečili ljudem, da gredo v tujino, ampak želimo, da gredo v tujino, če jih to zanima, če bodo tam pridobili izkušnje, ki jim bodo oplemenitile kariero, življenje, ampak moramo pa kot država, odgovorna država, vzpostaviti pogoje, da če se ti ljudje želijo vrniti, da lahko tudi to storijo.

Zato zelo pozdravljam, da v letu 2025 prvič v zgodovini dodeljujemo namenska sredstva za ukrepe za spodbujanje vračanja Slovencev v domovino. V maju 2024 je že začela delovati info točka za vračanje. To je državna sekretarka Humar že izpostavila. In na tem mestu moram izreči pohvalo uradu, ki je brez spremembe sredstev proaktivno šlo v to smer in vzpostavilo to info točko. Če ne bi bilo volje, bi gotovo bilo veliko lahko razlogov zakaj se to ne da narediti v obstoječih sredstev, v sredstvih, ampak mislim, da ravno s tem izkazujejo res kakšna volja obstaja na tem področju, da se naredi največ kar se lahko, da se ti sistemi vzpostavijo.

Torej info točka za vračanje v Slovenijo že deluje. Kaj je to? Jaz opažam, da v časih, ko se pogovarjam s Slovenci po svetu, nekateri še ne vedo veliko. Poskušamo tako urad kot poslanci, ki smo ozaveščeni o tej temi, to informacijo deliti. Torej, info točka za vračanje je namenjena temu, da služi kot en most med tujino in domovino za tiste, ki so še v postopku, se odločajo, ali bi se preselili nazaj. Torej, če živite v tujini in razmišljate o tem, da bi se vrnili v Slovenijo verjetno kaj kmalu trčite razno razna vprašanja, ponavadi večinoma vezana na administrativne postopke, kako spet nazaj urediti vse zadeve, od zdravstvenega zavarovanja, izobraževanja, otrok, če jih imate, svojih prebivališč, davkov in tako naprej. In infotočka je ravno temu namenjena, da ne rabite klicati na deset različnih institucij, ki velikokrat te kategorije slovenskega državljana, ki že dlje časa živi v tujini, niti ne poznajo tako dobro in potem se večkrat lahko taka oseba znajde v tem, da jih pošilja z enega okenca na drugega, ampak da ta vprašanja naslovite na to infotočko, kjer vam bodo zaposleni na uradu potem pomagali pri navigaciji postopka, ker imajo že vzpostavljene kontakte z več temi organi in bodo lažje svetovali, kako naprej. Infotočka je na voljo preko telefonske številke in pa elektronskega naslova. In glede na to, da je to zdaj javno, še povem elektronski naslov: dobrodosli.usz@gov.si. Drugače pa, če napišete infotočka za vračanje v Google, bo to zelo hitro prišlo ven in boste lahko prišli do potrebnih informacij. Imajo tudi uradne ure zjutraj in popoldne, za različne časovne pasove. Tako mislim, da je to res en dober začetek, začetek, na katerem moramo graditi, h katerega razvoju lahko prispevamo tudi z razpravami na tem odboru, kako se bo lahko taka točka krepila in čim bolj omogočala poenostavitev postopkov za tiste, ki se želijo vrniti.

Želim pa izpostaviti še to, da to ni edini ukrep, ki smo ga v tem mandatu sprejeli. Za namen spodbujanja kroženja možganov v postopku je davčni paket, ki predvideva olajšave ravno za tiste, ki dve leti ali več niso imeli prijavljeno davčno rezidentstvo v Sloveniji in se želijo vrniti, če so stari pod 40 let, bodo po tej novi zakonodajni ureditvi deležni davčne olajšave 7 procentov od dohodnine. Poleg tega se v spremembah Zakona o tujcih, ki se pripravlja, predvideva vizum, namenjen digitalnim nomadom, ki vemo, da je lahko tudi pomemben za to populacijo Slovencev, ki živijo po svetu in se želijo vrniti, kar pogosto ustvarjajo družine s tujci. In takšna viza bi omogočila vsaj neko prehodno obdobje, da ta oseba lahko še vedno pač dela na daljavo za nekje, kjer je že prej zaposlena. Tako da to je nekaj ukrepov, ki sem jih želela izpostaviti.

Za konec pa še to, da ko bomo gradili na tej ideji točke za vračanje, bomo verjetno prišli tudi do te točke, da vračanje ne pomeni nujno samo vračanje fizično, ampak tudi sodelovanje, torej vračanje s svojimi idejami, s svojimi odnosi, in da bo v bistvu tudi tistim, ki se ne bodo nikoli priselili nazaj, želijo pa ostati v stiku s svojo domovino in prispevati kratkoročno, dolgoročno, na daljavo, da bomo tudi ta razmerja krepili. Tako hvala z moje strani.

Hvala za razpravo, gospa Tacer.

Naslednji? Se je še kdo prijavil k razpravi od poslancev? Gospod Medic, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa za predstavitev te postavke proračuna. Mene zanima, glede tega, da se bo vložilo, če sem prav razumel, preko en milijon evrov za to prireditev, ki bo, to dogajanje, ki bo v Novi Gorici, Gorici kot čezmejni prestolnici kulture 2025, v kateri bodo ključni projekti, tako v smislu finančnega vložka kot pomembnosti, glede tega, ker gre za Slovenijo predvsem za pomemben kulturni dogodek. In povezano s tem bi rad vprašal naslednje. V tem proračunu 2025, 2026, koliko denarja je namenjenega poučevanju slovenskega jezika v slovenski Furlaniji. Torej, kakšni so odzivi in napredovanja na tem področju in na kakšen način se ta napredovanja tudi pomirijo. Hvala lepa že vnaprej za odgovore.

Hvala za razpravo, za vprašanje. Zdaj mogoče... / oglašanje iz dvorane/ Na koncu vprašanje, kajne. Bi kar še razpravo. Gospod Tanko, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Morda bi ta del, ki ga je odprl gospod Medic, še nekoliko dopolnil. Tu vam postavljam vprašanje, kakšen je razrez tega milijona? Koliko bo šlo za društva, koliko gre za program? Zanima me, ali gre to za društva na obeh straneh meje? To se pravi, slovenska društva na slovenski strani in slovenska društva na italijanski strani. In pa zanima me, ali je to tudi kaj partnersko dogovorjeno z Italijo, ker pač to ni program samo Slovenije in tudi Italija ima svojo skupnost na naši strani meje. Tako da me to zanima.

Pa še ena stvar, zdaj v okviru tega povečanega proračuna me zanima, ali so v proračunu predvidena tudi sredstva, da bi se reševali taki problemi, kot so bili nedavno, tistih 50 tisoč evrov za financiranje programa slovenske šole v Argentini. Zdaj, takih problemov najbrž, zaradi situacij razmer in tako naprej je lahko več, tudi kar zadeva programe po društvih. Pa me zanima, ali je, bi rekel, ta problem na nek način sistemsko odpravljen, da se ne bomo srečevali potem z nekimi pobudami in s spremembami ali pa z odločanjem o tem ali bomo dali teh nekaj tisoč evrov za to, da bo slovenski program ali pa program slovenske šole se sploh ohranjal? Hvala lepa.