Torej spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 88. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku te seje vas naj obvestim, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, tukaj imam pooblastilo, kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega Bojan Čebela, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora, dne 17. 10. 2024 popoldne ste prejeli še predlog za razširitev dnevnega reda z naslednjo točko, torej, točka 4. Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitev izredne makrofinančne pomoči. Ukrajine, zaradi potrditve predloga uredbe naslednji teden na svetu, kot vidite, kot predsednik Odbora sodelujem pri teh zadevah in sem zelo kooperativen kar se tiče zadev, ko prihaja dokumentacija popolnoma na ta odbor, bom sedaj prosil, glede na to, da rabimo čimprejšnjo obravnavo predloga stališča v Državnem zboru, da bomo glasovali torej o predlagani rešitvi, torej točke 4.

Naj še obve…, imam še eno obvestilo, kolega Lenarta Žavbija nadomešča kolega magister Nataša Avšič Bogovič, kjer jo lepo pozdravljam na današnji seji.

Torej sedaj bi glasovali, glede na to, da so me prosili z Ministrstva za finance, da razširimo to točko in da smo dokumentacijo prejeli včeraj popoldne, da to naredimo zato, da lahko Vlada to stališče predstavi na Evropskem svetu. Tako.

Sedaj bomo torej glasovali o razširitvi, kot 4. točko.

Glasujemo. / medsebojni pogovor/ Za je glasovalo 13 kolegic in kolegov, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta predlog razširitve sprejet.

Torej določen je sedaj takšen dnevni red seje današnje seje, kot ste ga prejeli s sklicem in torej tudi potem glasovanje, torej s samo razširitvijo.

Tako, sedaj bomo prišli na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA SEJE DANAŠNJE SEJE ODBORA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, KI BO V LUKSEMBURGU 21. IN 22. OKTOBRA 2024.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 17. 10. 2024, torej včeraj, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki bom sedaj prosil gospo Evo Knez, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano torej, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Gospa Knez, izvolite.

Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni!

Zasedanja se bo z delegacijo udeležila ministrica. Točke, ki se bodo na zasedanju obravnavale, so sledeče: ribištvo in ribolovne možnosti za Baltik, mednarodna trgovina s kmetijskimi proizvodi, sklepi o SKP od 2'27 naprej, izzivi v prehranski verigi in pa pod točko razno, imamo določen, določena poročila predsedstva, dodatna informacija pa še, da se bo ministrica srečala s komisarjem za kmetijstvo, kjer bo z njim govorila o škodah v kmetijstvu zaradi pozebe in drugih vremenskih razmer v Sloveniji in pa glede tretje spremembe strateškega načrta SKP.

Če grem najprej na ribolovne možnosti, tega, ta točka ne zadeva neposredno Slovenije, gre pa v bistvu za trajnostni ribolov in za zaščito tuna in pa prilovnih živalskih vrst. To je pač tisto, kar bo v ospredju te točke. Načelno stališče Slovenije je, da je treba upoštevati stališča držav članic, ki jih ta točka zadeva. Kakšnih posebnih stališč tukaj nimamo. Pri mednarodni trgovini s kmetijskimi proizvodi bomo zagovarjali stališče, da sicer smo naklonjeni, ker smo pač izvozno usmerjeno gospodarstvo, smo naklonjeni novim sporazumom, trgovinskim in pa razširitvi, sporazumom, ampak bi pa vedno v ospredje, vedno poudarjamo, da je v ospredje treba dati konkurenčnost našega kmeta in pa enake možnosti in enake konkurenčne pogoje za uvoze, za uvožene izdelke.

Pod točko pet imamo SKP, tukaj smo izpostavili, da je ključna strateška vloga kmetijstva za doseganje blaginje EU, krepitev razvoja podeželja, ohranitev dohodkovne podpore in pa neposrednih plačil, generacijsko prenovo, male in družinske kmetije, znanje in inovacije v kmetijstvu, upravljanje s tveganji in pa izboljšanje položaja kmeta v verigi. Pozdravljamo predvsem pristop prostovoljnosti za ukrepe za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, kot ustrezno nagraditev kmetov za izvajanje ekosistemskih storitev na koncu pa poudarjamo tudi, da je v ospredje potrebno postaviti vključevanje in upoštevanje potreb kmeta tudi pri prehodu na trajnostne kmetijske prakse.

Pri točki izzivi v prehranski verigi bomo poudarjali potrebo po odporni, trajnostni in inovativni prehranski verigi, ki se bo lahko uspešno soočala z izzivi v prihodnosti. Poudarjamo pomen celostnega pristopa k obravnavi prehranske verige, kjer je potrebno vključiti vse deležnike. Pod informativnimi točkami bo predsedstvo poročalo o zaključkih konference o odpadni hrani, zaključkih srečanja direktorjev za SKP in pa zaključkih konference direktorjev plačilnih agencij Evropske unije.

Mogoče še pri zadnji točki in sicer, pri tem srečanju ministrice s komisarjem povem, da bo ministrica predstavila škodo s katero smo se soočili in sicer gre predvsem za prizadetost trajnih nasadov. Približno 9 tisoč 900 hektarjev trajnih nasadov je bilo prizadetih, kar predstavlja 48 odstotkov vseh površin. In izpad pridelka sadja je vsaj 50 odstotkov in pa grozdje 30 odstotkov. Tako da je zaenkrat neuradna ocena škode 35 milijonov evrov, zato bomo zaprosili Evropsko komisijo za dodelitev pomoči iz kmetijske rezerve v višini tri milijone in pol evrov.

Druga točka je pa sprememba strateškega načrta SKP, kjer bomo uvajali novo shemo za okolje in podnebje, to je predvsem, se nadomešča določene zahteve iz DKOP 8 glede zagotavljanja teh 4 procentov neproizvodnih površin na njivah in pa z letom 2025 je predviden začetek izvajanja socialne pogojenosti in tukaj bo potrebno določene določbe podrobneje opredeliti za izvajanje.

To bi bilo to z moje strani, hvala.

Hvala državni sekretarki.

Sedaj odpiram razpravo. Kolegice in kolegi, želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni prijavljen… / oglašanje iz dvorane/ Gospod Medic vi ste se prijavili? (Da.)

Ja izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa za informacije.

Kar se tiče točke, tretje točke, zanima me kako potekajo oziroma na kateri situaciji je sporazumi z Mercosurjem? Vezano na Azijo, ki ste tukaj pravila, pa me zanima, kako se Kitajska od leta 2021 drži tega sporazuma? Kar se tiče sporazum s CETA, me zanima, kdaj se bo v Sloveniji pričel postopek za ratifikacijo? Glede podpore malim in družinskim kmetijam me zanima, če bo nova SKP dala večji poudarek malim kmetom in predvsem gorskim kmetijam? Ali bodo subvencije še naprej preferirale večje kmetijske, industrijske proizvodnje hrane? In k 5. točki gre glede izzivov v prehranski verigi, bi jaz dal predlog, da se vključi naj se tudi boj proti ponaredkom v prehrani. To je predlog Nove Slovenije, da bi to dodali tudi kot točka glede izzivi, ki jih imamo. Boj proti ponaredkom v prehrani.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Medic.

Še želi kdo pri tej točki postaviti kakršnokoli vprašanje? (Ne.) ne želi, prosil bom sedaj državno sekretarko, če lahko odgovori kolegu Medicu.

Ja, kar se tiče Mercosurja, pogajanja potekajo, mi kakšnih drugih informacij še nimamo, no, da bi se kamorkoli premaknile zadeve v tem trenutku.

Vezano na Kitajsko, ne vem, če sem točno razumela, ampak s Kitajsko, zdaj zaradi te situacije, ki jo imamo, sicer se določene nevšečnosti dogajajo, tudi Kitajska določene postopke proti Evropi sproža glede uvoza naših živil tja, ampak moram reči pa, da na odnose s Slovenijo pa negativno ne vpliva. Mi tudi gremo zdaj delegacija na Kitajsko, v novembru, potekajo postopki za precej protokolov, no, da bi lahko okrepili izvoz na Kitajsko, predvsem gre tukaj za svinjino, prehranska dopolnila krvnih dodatkov za živali, izvoz ribjih konzerv in pa tudi Kitajska je celo dala pobudo za podpis protokola za uvoz moke, tako da mi, naše sodelovanje s Kitajsko je dobro in zaenkrat nimamo občutka, da bi se zadeve kakorkoli zaostrovale v tem našem sodelovanju z njimi.

Kar se tiče malih in družinskih kmetij in pa tudi gorskih kmetij, se mi močno zavzemamo za to in tudi pri drugih članicah smo zaznali podporo, tako da je zelo, zelo velik poudarek za prihodnjo SKP, da je treba predvsem usmerjati podporo.

Kar se pa tiče boja proti ponaredku, pa moram povedati, da na upravi že zelo intenzivno delujemo. Vaš predlog bomo seveda, bom prenesla na Ministrstvo, ampak mi imamo že več let ustanovljeno medresorsko delovno skupino vseh inšpektoratov, ki se redno sestaja, ki tudi vsako leto pripravi strategijo in tudi na koncu pripravi poročilo. Zvišali smo vsa sredstva, ki so namenjena za analize teh vzorcev, tako da izredno aktivno delamo na tem področju, tudi znotraj ministrstva. / oglašanje iz dvorane/ To je pa stvar Ministrstva za gospodarstvo, ki pa nekako ni… / medsebojni pogovor/ Okej, sodelavka pravi, da se na slovenski prevod še čaka, no, da za to tudi ni še podatkov. Okej.

Hvala, gospod Medic.

Še želi kdo? (Ne.) Sam bi potem postavil samo vprašanje glede dela, ki se nanaša na skupno kmetijsko politiko, torej predvsem glede zelene preobrazbe in pa trajnosti.

Zdaj, nisem pravilno razumel, tukaj pač v gradivu, ki smo ga dobili ni opredeljeno, ampak torej praha štiri procentna obvezno obstaja in to tudi Vlada torej to stališče zavzema glede zelene preobrazbe in pa trajno SKP ali kakšno je stališče ministrstva? Glede na to, da ima Slovenija specifično strukturo, da imamo ogromen delež v Naturi 2000, da primanjkuje kmetijske zemlje, da so male kmetije, je ta praha za tiste, ki že imajo tako ali tako malo zemlje, katastrofa. In ta zelena preobrazba kaže na to, da kmetije še dodatno doživljajo, vsaj tisti, ki vodijo te majhne kmetije, apatijo. In mislim, da je to tudi bil eden izmed deležev, kjer so številni evropski kmetje tudi demonstrirali v času, ko sem tudi jaz bil, ko je predsedovala Belgija Svetu Evropske unije in druga zadeva, je pa seveda povečanje konkurenčnosti kmetov. Gre predvsem za povečanje konkurenčnosti, po mojem mnenju, kar se tiče malih kmetij. Vemo, da imamo Slovenci v skupni kmetijski politiki tudi rekordno število, torej rekordno denarja. Prejšnja vlada Janeza Janše je dodala še 300 milijonov dodatnih nacionalnih sredstev za to, da je ta SKP paket ogromen, in tudi bivša ministrica, ki je morala oditi, je nekako tudi te male kmetije nekako varovala, prišla do mini spremembe, kar se tiče tudi podpore malim kmetijam, me zanima, kakšno je tudi trenutno stališče pod sedanjo ministrico in pa torej vodenjem kmetijstva? Ali zagovarjate, torej praho glede ali zagovarjate neke specifike Republike Slovenije na tem področju?

Dodati moramo še OMD, torej območje z omejenimi dejavniki, poleg Nature in tako naprej. Tako da slovensko kmetijstvo je popolnoma specifično glede na, lahko bi rekel, države okrog nas. In te specifike moramo nekako predstaviti in tudi seveda zagovarjati. Eno je zeleni prehod, drugo so pa, drugo pa uničevanje kmetijstva, ki že itak imajo pretekle težave. Imamo katastrofalno starostno strukturo, povprečna starost slovenskega kmeta, vemo, da je blizu 60 let, mislim, da 57 let, povprečna velikost kmetije je še vedno blizu sedem hektarjev. In vse to pesti slovenskega kmeta. In tudi to, če želimo ohraniti neko prehransko samooskrbo, predvsem, ki je kvalitetna, ki je po sprejemljivih cenah, ob tem, kar je kolega Medic govoril, ob številnih trgovinskih sporazumih, kjer prihaja na evropska tla hrana, ki je izven vseh standardov, ki jih imamo v Evropi, ki vsebuje številne ne samo aditive, predvsem tudi številna škropiva, ki smo jih v Evropi ukinili pred 30 leti, pred 30 leti, standardi živali iz Južne Amerike in vse ostalo, kjer prihaja meso, vemo, na kakšnem nivoju so. In vse to je nelojalna konkurenca evropskemu kmetijstvu. Tudi to je problem. Teh sporazumov ni. Sem za liberalno trgovino. In preko tega prihaja v Evropo tudi ogromno cenene hrane, ki je dobesedno zanič; to vidimo pri sadju in zelenjavi v zimskih mesecih. In prihajajo na trge tudi ponarejena živila. Tudi Slovenija je tarča recimo ponarejenega medu. Slovenija, ki ima velik status pri čebelah, v naši hrani so inšpekcije našle ogromno ponaredka medu, ki prihajajo dostikrat s Kitajske in tako naprej. Tako, da teh problemov, kjer se borimo s popolno nelojalno konkurenco, je ogromno. Zato je treba zaščititi slovensko kmetijstvo, slovenskega kmeta, slovensko prehransko samobitnost. In tudi ta zeleni prehod, ki ga večkrat opozarjam, mora biti, lahko bi rekel, realističen pristop. Realističen pristop, vemo, da pogajanja za SKP, ki je sedaj, niso stvar te Vlade, ampak so bila zelo trda. Tudi prejšnja evropska komisarka in pa tudi prejšnji komisar za kmetijstvo je vztrajal na teh zelenih standardih. Zaradi tega se je v bistvu, to je bila kot dogma, okrog tega se ni mogel noben minister niti pogajati. Ampak jaz mislim, da to sedaj po vseh demonstracijah, po vseh problemih, ki jih imamo tako v gospodarstvu tudi kot v kmetijstvu, da bo tudi na tem področju SKP v tej radikalno zeleni politiki, ki je del tega SKP, na podlagi česar je specifika tega SKP, da bo moralo priti do nekih malih redefinicij tega.

To je moje osebno stališče kot poslanca. In zato vas tudi sprašujem, ali bo Slovenija torej zagovarjala v tem stališču te zelene standarde. Ali bo dovoljevala to, kar je tudi kolega Medic govoril, neko nelojalno konkurenco iz tretjih držav, lahko prihaja do, konkurenca je vedno dobrodošla, ampak pod enakimi standardi, kot jih ima Evropa in kot jo imajo evropske države, kot jo imajo evropski kmetje. Tako pri standardih rejnih živali, tako pri standardih, kar se tiče uporabe fitofarmacevtskih sredstev, tako pri standardih ohranjanja narave in vsega ostalega. Toliko z moje strani.

Ali želi še kdo? (Ne želi.) Če bi dali kakšen odgovor, lahko pa tudi pisnega, ni problema.

Ne, saj, mislim, osnovne informacije lahko povem.

Kar se tiče zahtev tudi znotraj aktualne SKP, je treba povedati, da smo se mi zelo borili za to, da se določeni ukrepi omilijo, vmes je tudi ta ukrep za praho, za te, in smo znižali z 8 odstotkov na 4 odstotke te površine. S tem da je treba poudariti, da v Sloveniji to ne zadeva kmetij, ki so manjše od deset hektarjev, kar je pa preko 80 odstotkov kmetij. Tako da se zavedamo te problematike. Včeraj smo imeli posvet glede zaščite kmetijskih zemljišč, ker je bilo večkrat tam poudarjeno, da imamo zemljišč premalo. Naša zemljišča so majhna, razbita po celi Sloveniji, tako da se zelo dobro zavedamo pomena, da ohranimo tudi manjše površine. Da je mogoče potrebno za Slovenijo drugačno politiko peljati glede kmetijstva, ker teh ogromnih površin nimamo in smo v drugi situaciji kot ostale države; in to tudi vedno v svojih stališčih poudarjamo. Zavedamo se tudi pomena malih gorskih kmetij. Zato smo tudi se zavzemali in tudi dosegli umaknitev obdavčitev kmetov iz OMD območij. Recimo, za med smo na evropskem nivoju dosegli, da se označuje poreklo. Tako da poskušamo z nekimi ukrepi to reševati, to našo specifičnost, in zaščititi tudi naše proizvode. Tudi kar se tiče trgovin, to našo specifičnost, in zaščititi tudi naše proizvode. Tudi kar se tiče trgovinskih sporazumov, vedno poudarjamo, da zahtevamo enake standarde, da ne želimo uvoza iz držav, kjer standardi niso enaki, ker to pomeni nelojalno konkurenco za kmete, in to je tudi zelo jasno v naših stališčih. Toliko mogoče.

Ja, hvala. Jaz sem zadovoljen.

Če še želi kdo pri tej točki? (Ne.) Če ne, če ni prijavljenih, potem bom to točko zaključil.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Luksemburgu 21. in 22. oktobra 2024, in jih podprl.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 kolegic in kolegov, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. IN 3. TOČKO DNEVNEGA REDA (spoštovane kolegice in kolegi, če se strinjate bomo 2. in 3. točko dnevnega reda obravnavali skupaj) - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Gradivo k točkama ste prejeli 30. septembra 2024 in je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Oba proračunska dokumenta je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za le 2025 bomo obravnavali na podlagi 166. člena, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026 na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer kot zainteresirano delovno telo, kar pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele, ki se nanašajo na pristojnosti Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Naj povem, da so na sejo k tem točkam vabljeni: Ministrstvo za kohezijo, pozdravljam ministra doktor Jevška, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstvo za finance.

Preden začnemo, naj vas obvestim, da do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga amandmaja za amandma odbora. Tako bom sedaj na začetku prosil predstavnico Ministrstva za finance, da kratko predstavi Predlog sprememb proračuna za leto 2025 in Predlog proračuna za leto 2026. Vljudno pa prosim, seveda, da se že na začetku predstavite za magnetogram.

Dober dan!

(Damjan Mavri, predstavnik Ministrstva za finance, Direktorata za proračun.)

Kratko bi predstavil Predlog sprememb proračuna za leto 2025 in Predlog proračuna za leto 2026.

Na podlagi upoštevanja jesenske napovedi gospodarskih gibanj, zakonskih in drugih obveznosti in prioritet ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov sta bila pripravljena ta predloga. V predlogu sprememb proračuna za leto 2025 se načrtuje za 15,2 milijardi evrov prihodkov. V primerjavi z že sprejetim proračunom za leto 2025 so višji za slabih 5 odstotkov, predvsem zaradi novih prihodkov, ki so uveljavljeni z zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje ukrepov obnove protipoplavnih in protiplazovnih ukrepov. Tukaj gre predvsem za prihodke davka na bilančno vsoto bank, prihodke iz naslova davka od dohodkov, povišanega davka od dohodkov pravnih oseb ter prilive iz dobička Slovenskega državnega holdinga. Na drugi strani se pričakuje okrog 17 milijard evrov odhodkov, ti so višji v primerjavi s sprejetim proračunom za 8 odstotkov. Višji odhodki so predvsem zaradi višjih rezerv za namen izločanja na sklad za financiranje, načrta za okrevanje in odpornost in sklada za obnovo, višji stroški iz naslova prenove plačnega sistema, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov, stabilizacije zdravstvenega sistema in politike prometa in prometne infrastrukture. Načrtuje se primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V predlogu proračuna za leto 2026 se načrtuje slabih 16 milijard evrov prihodkov in v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2025 so ti planirani prihodki višji za 4,5 odstotka. Na strani odhodkov se pričakuje enaka višina kot za leto 2025, pomeni dobrih 17 milijard evrov odhodkov. Največji del sredstev predstavljajo stroški, povezani z izobraževanjem, socialno varnostjo in pa pokojninskim varstvom. Zmanjšuje se tudi delež primanjkljaja, v višini 1,2 milijarde evrov se planira oziroma 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda. To je zelo na kratko.

Glede same politike načrtovanja javnofinančnih odhodkov in upravljanja financ bo podrobneje predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance v naslednji teden. Hvala.