Spoštovani kolegice in kolegi ter ostali vabljeni na sejo, pričenjam 62. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor!

Obveščam vas, da so se opravičili naslednje članice in člani odbora: Predrag Baković in Zvonko Černač, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Jožef Lenart, ki nadomešča poslanca Franca Rosca in pa Tomaž Lisec, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem odbora, s sklicem seje odbora. Preden pa preidemo na obravnavo točk dnevnega reda, predlagam, da združimo razpravo 1. in 2. točke, to sta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026, in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev skupen uvod, članice in člani odbora pa potem tudi skupno razpravo o obeh proračunskih dokumentih. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? (Ne.) Potem je ta predlog sprejet.

In prehajamo torej na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026, ki ju bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika državnega zbora.

Oba proračunska dokumenta sta objavljena na spletni strani Državnega zbora oziroma na e-klopi.

Na sejo so bili za obravnavo teh točk povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstva za finance. V skladu s poslovnikom lahko odbor proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Želi uvodno predstavitev k proračunskim dokumentom najprej podati morda predstavnik Ministrstva za finance? Ja, besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance. Prosim.

Pozdravljeni, hvala za besedo. Sem Igor Ban iz Ministrstva za finance in v uvodu vam bom na splošno predstavil predlog sprememb proračuna za leto 2025 in predlog proračuna za leto 2026.

Pri pripravi obeh predlogov proračuna, so bila poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025 do 2028 upoštevana tudi jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske obveznosti in prioritete in napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in drugih EU sredstev.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2025 se načrtuje 15,2 milijardi evrov prihodkov, ki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarde evrov odhodkov, ki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 8 odstotkov. S predlogom sprememb proračuna za leto 2025 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,9 milijard evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,9 milijarde evrov prihodkov, ki so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2025 višji za 4,5 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarde evrov odhodkov. S predlogom proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka BDP. Bolj podrobno glede načrtovanja obeh proračunov in upravljanja javnofinančnih izdatkov bo predstavljeno na seji matičnega odbora za finance. Vsebina in obseg proračuna pa sta razvidna iz finančnih načrtov posameznih resorjev. Toliko za uvod, hvala.

Hvala lepa. Besedo pa zdaj dajem predstavnici oziroma ministrici Ministrstva za infrastrukturo, in sicer magister Alenki Bratušek. Ministrica, izvolite besedo.

Najlepša hvala.

Jaz se bom potrudila čim krajše, kljub temu pa se mi zdi vseeno prav, da nekaj uvodnih minut namenimo predstavitvi finančnega načrta proračuna Ministrstva za finance, ker konec koncev proračun, marsikdo reče, je najpomembnejši akt Vlade in jaz se s to trditvijo absolutno strinjam. Na začetku bom ponovila nekaj makroekonomskih podatkov, ki vsi kažejo v kako dobri kondiciji je v tem trenutku naša država. Če pogledamo gospodarsko rast, smo od leta 2023 dalje, kar dosti boljši kot je povprečje gospodarske rasti v Evroskupini in tudi napovedi za leto 2025 so takšne. Če pogledamo, ali pa če se primerjamo z Nemčijo in Avstrijo, kot, bom rekla, našimi pomembnimi gospodarskimi partnericami, tudi tukaj lahko ugotovimo, da je gospodarska situacija v naši državi boljša, mnogo boljša kot v obeh omenjenih, se pravi, v Nemčiji in Avstriji in tudi napovedi za leto 2025, to so uradne napovedi, kažejo da bo situacija gospodarska v Sloveniji boljša kot v Avstriji in Nemčiji. Seveda se zavedamo, kako naj rečem groženj ali pa tega, kar nam zaradi problemov avtomobilske industrije lahko sledi, ampak tudi s tem se Vlada, predsednik Vlade, minister za gospodarstvo spopadata in prepričana sem, da bomo v kratkem dali na mizo ukrepe, ki so potrebni za to, da slovensko gospodarstvo teh, če lahko rečem, ohlajanj na področju avtomobilske industrije ne bo čutilo. Tudi stopnja brezposelnosti, ki je najnižja od kar obstaja slovenska država, najnižja od kar obstaja slovenska država,(nadaljevane) govori o tem, da je Slovenija v dobri gospodarski kondiciji; tule lahko vidite primerjavo z evro skupino.

Javni dolg. Verjetno je še vedno višji, kot bi si želeli, ampak absolutno je pa pomembno nižji od Evroskupine. In kar je mogoče najbolj pomembno, se iz leta v leto znižuje, ne zelo hitro, ampak se znižuje, se ne povečuje. Se opravičujem. Ko govorimo ali pogledamo inflacijo, lahko ugotovimo, da smo pravzaprav do konca leta 2023 bili slabši kot države Evroskupine. Vse od takrat pa Slovenija beleži nižjo inflacijo kot države Evroskupine, kar pomeni, da so ukrepi naše Vlade absolutno prijeli in smo uspeli tudi z vladnimi ukrepi inflacijo spraviti na nekoliko bolj sprejemljivo raven, pomembno, kot sem rekla, da je nižja od povprečja Evroskupine.

Če pogledamo gibanje plač, minimalna plača, zagotovljena pokojnina in povprečna plača, minimalna plača leta 2024 je 22,4 odstotka višja, kot je bila leta 2021, to je zadnje leto prejšnje Vlade, 22,4 odstotka. Zagotovljena pokojnina je 20 odstotkov višja, kot je bila leta 2021 povprečna plača. To so seveda nominalni dvigi, povprečna plača pa 18,3 odstotka višje kot leta 2021. Jaz mislim, da govorimo kar o takih konkretnih dvigih, konkretnih številkah. Tudi če pogledamo dobičke, neto čiste dobičke gospodarskih družb v Sloveniji v milijonih evrov, ugotovimo, da je bilo leto 2023 zgodovinsko. Tudi to kaže na to, da je gospodarska politika te Vlade dobra oziroma prava.

Zdaj pa, če se dotaknem še dela, ki tudi pomembno vpliva na gospodarsko rast in v velikem delu se dotika tudi Ministrstva za infrastrukturo. To so bruto investicije v osnovna sredstva, tako sektorja države kot zasebne investicije. Tukaj bom rekla, ni Slovenija tista, ki bi vodila, tukaj nas Avstrija za nekaj odstotnih točk prehiteva, ampak pomembno je, da državni sektor, pa tudi če se primerjamo s povprečjem Evropske unije ali pa z Avstrijo in Nemčijo, je kar konkretno višji oziroma država zagotavlja za investicije več sredstev. Tudi zato, ker se zavedamo, da takrat, ko mogoče podjetja zaradi raznoraznih stvari nekoliko ustavljajo svoje investiranje, je točno ali pa prav država tista, ki lahko, da ne rečem mora proticiklično delovati in ne zniževati investicij, ampak jih mogoče še dodatno krepiti. To je še isti podatek o investicijah. Vse to, kar vam zdaj kažem, je pokazal tudi predsednik Vlade na predstavitvi proračuna.

Če se pa zdaj osredotočim na Ministrstvo za infrastrukturo, bom uvodoma povedala, da smo zadovoljni s tem, kar je Vlada sprejela. Zadovoljni, da se v letih 2025 in 2026 sredstva, ki so namenjena predvsem investicijam in vzdrževanju cestne in železniške infrastrukture, povečujejo, in tu govorimo o nekaj odstotnih oziroma nekaj deset odstotnih zvišanih sredstvih. Pomembno se mi pa zdi poudariti, da to, kar zdaj vidite na slajdu je finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo, ampak to je daleč od tega, da je to ves denar, ki je na voljo za investicije v Ministrstvu za infrastrukturo. Skratka, prva stvar zdaj, ki sem jo predstavila, je finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo, razdeljen po virih, integralna, namenska, EU in lastna udeležba. K temu je treba prišteti še sklade, eno je podnebni sklad, kjer v letih 2025 in 2026 je nekaj, ni pa omembe vredno veliko denarja. Skratka, v letu 2025 7 milijonov, v letu 2026 500 tisoč evrov. Potem je največji del, to je Sklad za obnovo Slovenije, kjer je v, se pravi to je sklad iz katerega financiramo popoplavno sanacijo. V letu 2025 je za to namenjeno, zaokrožam, 118 milijonov evrov in 155 milijonov v letu 2026. In še sklad načrta za okrevanje in odpornost, kjer je pa tudi v letu 2025 skoraj 112 milijonov in skoraj 174 milijonov v letu 2026. Nekaj malega, bom rekla, denarja je iz nove finančne perspektive namenjeno prometni infrastrukturi v proračunu načrtovano še pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Tukaj govorimo o 11,4 milijonih in v letu 2025 in 2026 62,4 milijonih. In ravno tako tudi iz načrta za odpornost in okrevanje, vsako leto nekaj več kot 60 milijonov evrov. V tem trenutku načrtovano še pri Urad za odpornost in okrevanje. Če vse to skupaj pogledamo, te rdeča, zadnja vrstica, je v predlogu proračuna za 2025 za Ministrstvo za infrastrukturo na voljo milijarda 168 milijonov evrov. Že to je zgodovinsko visoka vrednost, ki pa se v letu 2026 še poveča in znaša milijardo 294 oziroma skoraj 1,3 milijarde evrov. Tako da govorimo o res velikih številkah in mi se zavedamo, da nas čaka veliko in trdo delo v naslednjih dveh letih, da bomo uspeli vse to, kar upamo, nam bo Državni zbor zagotovil, potem tudi realizirati.

Preden grem na investicije, ki so absolutno ključen in najpomembnejši del našega finančnega načrta, želim izpostaviti tri manjše stvari. Absolutno imamo zagotovljena sredstva za upravljanje letališča Maribor v naslednjih dveh letih. Imamo zagotovljena sredstva za subvencioniranje povezljivosti naše države, tako v letu 2025 in 2026. In ker je bilo nekaj tudi medijskega in poslanskega odziva, poudarjam, da imamo tudi v vsakem letu rezerviranih oziroma načrtovanih 10 tisoč evrov za promocijo zdravja na delovnem mestu. Tako od nas zahteva zakon in zato imamo to tudi tako načrtovano.

Če se zdaj dotaknemo cest in železnic lahko vidimo, tako kot sem prej povedala, da v bistvu sredstva skupaj za ceste in železnice naraščajo pravzaprav iz leta v leto. Nekaj več kot milijardo je teh sredstev za ceste in železnice predvidenih v letu 2025 in nekaj manj kot milijardo 200 v letu 2026.

Če pogledamo najprej ceste, sredstva, milijone vidite napisane, skratka, leta 2021 je bilo za ceste realizirano 285,6 milijona evrov, v letih 2025 in 2026 skoraj 150 milijonov več, kar pomeni 50 odstotno povišanje glede na leto 2021. Tako, da še enkrat poudarjam, res govorimo o velikih številkah, seveda se moramo pa vsi zavedati, da je to kar v enem konkretnem delu tudi posledica, na žalost, poplave, ki se nam je v lanskem letu zgodila, ampak pomembno je, kot sem že večkrat povedala, da nismo lani nobenih investicij ustavljali, zdaj pa, če ste proračun pogledali, lahko ugotovite, da pa z letom 2025 in 2026 pa na nek način v kar veliki meri kljub popoplavni sanaciji lahko tudi na drugih območjih v naši državi z investicijami nadaljujemo. Jaz vem, da vsak od nas najde vsaj še projekt, dva ali tri, ki, za katere mislimo, da bi v proračunu morali biti, ampak mi smo tako kot ne samo finančno, tudi kadrovsko projektanti in vsi ostali omejeni in ne moremo izvesti investicij v neomejenem obsegu, ampak ključno je, da tudi ostale investicije na cestnem področju gredo naprej.

Če omenim samo pet največjih cestnih investicij, ki so v teku. Bom začela s cesto Mežica Črna, to je del popoplavne sanacije, to je projekt, ki se že izvaja. Sanacija brežine Šklendrovec, zgodba, za katero upam, da bo čim prej zaključena, ker pač se nam vedno pojavljajo novi izzivi, ampak delamo na tem, da jo res čim hitreje zaključimo. Obvoznica Mirna, na Primorskem rekonstrukcija brkinske ceste in rekonstrukcija ceste Bovec - Kobarid. Na cestnem področju govorimo, jaz mislim, da o 100 plus projektih, če bi želeli navesti vse, ki so v izvajanju, ampak jaz sem jih navedla pet največjih, dodajam pa še pet takšnih, za katere imamo načrtovana sredstva in si želimo, da se v letu 2025 začnejo tudi izvajati.

Bom spet začela s poplavljenim območjem, to je rekonstrukcija ceste Ravne Dravograd, tako da to je eden od projektov, kjer je bil razpis že objavljen, 23,5 milijona evrov. Zahodna obvoznica Maribor, kjer imamo že kar nekaj časa podpisano pogodbo, pa se zaradi zapletov pri pridobivanju zemljišč ne uspemo prebiti do tega, da bi lahko začeli z gradnjo, ampak naša velika želja je, da v naslednjem letu res pridobimo gradbeno dovoljenje in začnemo z gradnjo. Obvoznica Murska Sobota kjer, bom rekla, veliko aktivnosti izvajamo, da bi stvari pospešili in na Koprskem rekonstrukcija Šmarske ceste, kjer tudi mislim, da gre za prepotrebno investicijo. To, bom rekla, je pet največjih, za katere si želimo, da se v naslednjem letu oziroma še obvoznica Bled jug, kjer ste tudi lahko medijsko spremljali, da imamo tudi zaplete s pridobivanjem zemljišč, ampak mi se trudimo in delamo vse, da bi lahko čim prej s tem, s to, s tem projektom začeli.

Če se dotaknem na kratko še železnic. Tudi tukaj se sredstva, bom rekla, iz leta v leto povečujejo. Mogoče je v letošnjem letu tudi zaradi zamikov ali pa predvsem zaradi zamikov nekaterih projektov ocena realizacije nekoliko nižja, kot je bila realizacija v lanskem letu ali pa tudi, kot je bila realizacija leta 2021, ampak so pa naši plani za leto 2025 in 2026 zelo, zelo ambiciozni in leta 2026 si želimo imeti realizacijo in izvedene projekte za nekaj manj kot 800 milijonov evrov.

Tudi če tukaj pogledamo pet največjih, ki so že v gradnji. Eno absolutno, nadvoz nadvoz čez Dunajsko cesto v Ljubljani, projekt, vreden 58,7 milijona evra, nadgradnja železniške postaje Ljubljana, ki jo bomo jutri tudi uradno, bom rekla, začeli prav tako z dogodkom in dejansko se bo začela fizično izvajati investicija. Potem je nadgradnja železniške postaje Nova Gorica, kjer moramo biti v terminskem planu, zato ker je projekt povezan z Evropsko prestolnico kulture, ki se začne v februarja naslednje leto. Potem je nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača, tukaj imate navedeno celotno vrednost projekta, to je 331 milijonov, od tega mislim, da je okrog 120 milijonov že v teku, za 210 milijonov, zato imate ta projekt dvakrat na obeh teh prosojnicah, za 221 milijonov nas pa še izvedbe čaka. Poleg tega sta v objavi dva razpisa. To je nadgradnja proge Dobova-Zidani Most, druga etapa Sevnica, in nadgradnja proge Dobova-Zidani most, prva etapa Krško. Želimo si začeti z nadgradnjo železniške proge na odseku Maribor-Ruše in omenila bom še nadgradnjo železniškega vozlišča na Jesenicah, kjer smo večkrat tudi na tem odboru razpravljali o tem projektu. Mi smo za to, da bom rekla, ugotovimo, ali je projekt načrtovan, kot je treba, naročili zunanjo revizijo, ki je pokazala, delali sta to dve podjetji, avstrijsko in švicarsko. In ta revizija je pokazala, da zaradi vsega, se pravi, ne samo zaradi Slovenije, tudi zaradi povezave z Avstrijo oziroma zahodno Evropo je obseg investicije, kot je načrtovan, potreben. In tudi finančna sredstva, ki so v projektu načrtovana oziroma načrti, konstrukcija, finančna, je v okvirih oziroma ugotovitev teh revizorjev je bila, da so celo nekatere postavke v naših projekcijah podcenjene.

In na koncu mogoče samo še enkrat, če zelo na kratko, ker ni del proračuna, ampak se mi vseeno zdi prav, da ga omenim, to je drugi tir, ki zaenkrat teče po načrtih. Tudi iz medijev ste že lahko slišali, da so se pa na žalost prav na koncu pri prebijanju tunelov pojavile velike kraške jame. Jaz sem sicer vesela, da se je to naredilo čim bolj na koncu, nevarnost je bila praktično skozi celo progo. Tako da tukaj se lahko zgodi, da bo prišlo do nekaj mesečnih zamikov pri zaključevanju tega projekta. Zdaj se pripravljajo projektne rešitve, tako da mislim, da nam bo v začetku leta jasno, kako in kaj.

In to, kar sem že omenila, drugi največji železniški projekt, železniška postaja Ljubljana, skupna ocenjena vrednost vsega, ste prej videli, lahko je 255 milijonov evrov. In prav jutri, pogodba je že nekaj tednov podpisana, ampak prav jutri bomo začeli tudi s fizično z gradnjo te železniške postaje, ki mora biti zaključena v 22 mesecih. Veliko evropskega denarja, mislim da 180 milijonov evrov celotnega projekta, je predvideno iz evropskih virov.

Tako, mogoče toliko za začetek, potem pa naprej.

Hvala lepa, ministrica.

Besedo pa dajem za tisti del proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za naravne vire in prostor, predstavniku tega ministrstva, ministru gospodu Jožetu Novaku. Izvolite besedo.

Hvala lepa.

Jaz se lahko nekako, kako že, sreča v nesreči, je ta, nesreča v naravnih nesrečah, sreča pa v tem, da smo se na ta način, kot imamo zdaj proračun, dejansko prvič približali višini sredstev, ki jih ima Ministrstvo za promet vseskozi, tako investicijsko kako drugače, seveda to prehodno obdobje bo trajalo enih pet let ali morda še malo, potem pa se vrnemo nazaj. Bom povedal na kakšne so ključne globalne številke in kaj to pomeni v tem. Mi smo, če se spomnite, v letu 2024 imeli proračun v velikosti 290 milijonov, seveda, realizirali smo ga v letu 2024 ali pa ga bomo preko 700 milijonov, to je na račun sredstev, ki jih dobimo za sanacijo naravnih nesreč, ki so bile nepredviden seveda dodaten prihodek. V našem delu je sam finančni načrt, ki ga imamo kot ministrstvo za leto 2025 predviden 345 milijonov, kar je seveda dvig in tudi za leto 2026 - 63 milijonov. Vendarle mi imamo bistveno več sredstev iz drugih virov, zato bom najprej samo informativno povedal kakšni so ti drugi viri in koliko velik znesek je iz teh drugih virov, ki jih mi beležimo v samem predlogu proračuna, da bomo lažje razumeli kompletno sliko, s koliko denarja bomo razpolagali oziroma v kakšne namene bo šlo. Mi imamo poleg tega skupnega finančnega načrta tudi vodni sklad. Vodni sklad je planiran v letu 2025, poraba v višini 60 milijonov, 61 milijonov, predlog za 2026 pa 66 milijonov. Vodni sklad je namenski sklad, ki ima, je namenjen predvsem za porabo, bom rekel, za urejanje voda, vodne infrastrukture in tudi posredno bom rekel za, če hočete infrastrukturo s področja te vodne infrastrukture, kot so vodovodi, kanalizacije in drugega, v pogodbi do prihodnjega leta imamo pa tudi planirana sredstva po pogodbah in sporazumih in koncesijah za spodnjo Savo za gradnjo elektrarn in vodnega telesa same Save. Ta pogodba se prihodnje leto zaključi oziroma ta program se zaključi pri čemer bova z ministrom MOPE sklenila bom rekel pripravila nov predlog. Načeloma smo dogovorjeni tako, da bo ta sredstva iz vodnega sklada končno uporabljena predvsem za sanacijo in urejanje voda, za samo energetsko infrastrukturo bomo poskušali, seveda poleg investitorjev, ki so tam že, bom rekel, znani, da bodo določena sredstva v pomoč, predvsem iz sredstev MOPE.

Na podnebnem skladu imamo angažiranih 13 in pol milijona za leto 2025 in 16 milijonov v predlogu za 2026 iz sanacijskega načrta, ki ni del našega proračuna, ampak je viden v skupnem proračunu države, konkretno na Ministrstvu za finance pa imamo za leto 2025 predvideno porabo za 294 milijonov in 501 milijon za leto 2026. To je po dinamiki tistega 5-letnega plana, ki se začenja v letu 2024, pa seveda v delu tega leta in se potem nadaljuje še v letu 2027 in 2028 naprej. To pomeni, da mi iz tega sklada dobimo več sredstev kot pa sam proračun ministrstva, in zato so večina teh programov, bom rekel, navedenih, bom tudi pojasnil, če bo vprašanje okrog tega, na kakšne vire in v kakšnem obsegu se bodo porabile, bom rekel tudi iz tega. Imamo tudi angažiranih in pripravljenih projektov iz evropskih sredstev, konkretno NOO v višini 166,8 milijona in v letu 2026 - 147,8 milijona. Ta sredstva so delno na vodah, na urejanju vodotokov, delno na občinski infrastrukturi, zlasti vodovodi in kanalizacije. Kjer so, bom rekel, programi že, bom rekel, v teku in to razpisi. Gre tukaj za populacijske enote nad 2 tisoč enot, okrog teh pod 2 tisoč, bom tudi kasneje skoraj gotovo vprašanje, tudi nekaj več pojasnil.

Kohezijska sredstva, ki jih bomo imeli angažirana na našem ministrstvu, pa so v letu 2025 v višini 69,3 milijona in v letu 2026 82 milijonov. Če seštejem vse vire, se pravi ta, ki ga danes obravnavamo v višini 345 milijonov in druge vire, ki sem jih zdaj naštel, pomeni, da ministrstvo razpolaga in ima programe in izvedbo del v višini 949,9, se pravi 950 milijonov evrov. To je približno trikrat več kot sam osnovni proračun, ki ga imate danes na mizi. In dalje, v letu 2026 pa milijardo 78 milijonov sredstev.

Kje so zdaj ti ključni, bom rekel, poudarki na posameznih. Seveda sanacija popoplavna je glavna tema. V tem kontekstu imamo že v teku v letu 2024 in se bo nadaljevalo 2025, najprej zagotavljanje sredstev za sanacijo raznih področij. Največ in največ sredstev gre za sanacijo vodnih voda, ki ga upravlja Direkcija in drugi, bom rekel, izvajalci. V tem kontekstu lahko rečem, da bom najprej začel z ostalimi ukrepi ali pa podatki. Mi smo v letu 2024, kot ste slišali, zaključili vsa interventna dela, vse takratne, bom rekel, ukrepe, ki smo jih morali, izredne ukrepe, ki smo jih morali narediti. Mi bomo na Vladi imeli zdaj v kratkem poročilo o izvedenih teh ukrepih v letu 2023 in 2024 in bomo tudi, tako kot ste enkrat sklenili lani, tudi dali predsednici odbora to informacijo, to poročilo, da ga boste lahko obravnavali še pred koncem leta o zaključenih delih takrat.

Zdaj pa ko gremo na sanacijo posameznih, bom rekel, sredstev pa je seveda pomembno, da opravimo in nadaljujemo tista dela, ki bodo projektantsko in pa sicer pripravljena za izvedbo. V letu 2025 in 2026 oziroma vsakega od teh damo za vzdrževanje vodotokov povečana sredstva, in sicer v letu 2025, 52 milijonov in leta 2026 47 milijonov. To, če si predstavljate, da je bilo pred mnogimi leti po 15 milijonov, potem zadnja leta 30 dejansko zdaj dvigamo na 52, 47. Mi bomo v mesecu novembru imeli poročilo in predstavitev občinam v skladu s predpisom, ki veste, da smo ga v zakon dali, da smo po vseh povodjih dobili z njimi in pregledali realizacijo v letu 2024 in pripravili program za leto 2025 in 2026 naprej. To je seveda velik premik. Da se poleg vodnega sklada, ki sem že prej omenil, da ga bomo prestrukturirali, imeli sredstva, da bodo redno vzdrževanje, predvsem pa tudi v zgornjih tokovih, tam kjer je hudourniški del, bistveno povečali in s tem odpravili preventivna dela na katerem koli drugem delu.

Vodni sklad, kot sem omenil, je tudi 51 milijonov in v letu 2025 44 v drugem za vode. To, kar pa je ključno, imamo pa za naravne nesreče, se pravi tiste projekte, ki imajo po sanacijskem programu zlasti za Savinjsko dolino, Koroško, Muro in druge vodotoke, ki so bili prizadeti, pa je v letu 2025 načrtovanih 120 milijonov in v letu 20026 347. Zakaj več v letu 2026? Zato ker bodo dodatni projekti, računamo, pripravljeni v leto 2025 in bodo investicijska dela v večjem obsegu lahko delala, bom rekel, v prihodnjem letu. V letošnjem letu imamo ali pa v letu 2025, se opravičujem, imamo nadaljevanje dela na projektih NO. Mi smo pripravili že do sedaj dva projekta, ki sta se začela in ostalih razpise na približno petih, šestih projektih, konkretnih odsekih že za leto 2025, tako da bo končana v višini 91 milijonov v letu 2025 in v višini 119 milijonov v letu 2026. Kohezija pa 25 v letu 2025 in 30 milijonov v naslednjih letih. Če skupaj seštejem različne vire samo za urejanje voda, vodotokov, imam v letu 2025 predvidenih 339 milijonov in v letu 2026, 613 milijonov. Se pravi iz tega vidika je programirano dovolj sredstev, da opravimo vse tiste(?). Kje so tveganja? Tveganja imamo delno pri dokumentaciji, seveda, ker je ozko grlo kapacitete, zmogljivosti projektantov in vseh ostalih, ki jih bomo tukaj imeli in, drugič, seveda je določeno tveganje tudi pri izvajalcih. To, če si tako na okroglo postavimo, je to tako, kot smo uspeli v letu 2024, pomeni za približno petkrat povečanje obsega investicij in tukaj računam, da se bo še kdo drug javil, vendarle smo, se nam so te računice malo podrle, kot veste, so bile poplave tudi v soseščini in kje drugje in firme, ki so se tudi že zanimale v Sloveniji, imajo zdaj seveda veliko dela v ta istih državah, kjer se je ta poplava zgodila, tako da bomo videli na teh prvih razpisih, kaj se bo pač to zgodilo.

Zdaj ta, ta, ta del seveda ne bom našteval podrobneje, kolegi iz direkcije in seveda Direktorata za vode so tukaj, tako da bomo znali tudi govoriti o posameznih projektih, kje so uvrščeni, kako daleč so in bom tudi podrobnosti lahko potem nastavil.

Druge stvari na vodah, kar imamo. Mi imamo velike zaostanke pri umeščanju v prostor, predvsem zaradi hidravlično hidroloških študij, nove hidrologije. Država seveda mora narediti, zdaj, sedanje stanje, nekje tudi angažirati, zato bomo nekaj sredstev namenili temu razvojno raziskovalnem delu in pa projektantskemu načrtovalskiemu, no in(?) cilj je, da poskušamo v čim večji meri čim prej priti do tega, da država zagotovi podatke o tem in ne nalaga posameznemu investitorju ali pa posameznim občinam, to izdelavo, vendarle prehod na ta dol, ta drugačen način, predvsem pa tudi na ekspertno izkustveno mnenje bo trajalo malo dlje, ampak se organiziramo v to smer, da bi lahko postavili na stvari.

Dalje, mi imamo velik zaostanek pri sprejemanju vodovarstvenih območij, vodnih virov v uredbe. Tukaj se, razmišljamo, ali pri ureditvi te zakonske določbe, da država sprejema uredbe, ker, če bi po takem obsegu delali, zdaj delamo(?) 20 let, pa smo prišli na eno tretjino, pa če bi še nadaljevali, imamo še 20 let, da spravimo naprej, naši kolegi, najmanj iz prometa, pa še kje drugje, imajo pa že, pa tudi energetike, imajo pa težave pri tem, ko naletimo na en opuščen vodni vir, pa ni uradno popravljen, pa moramo iti mimo in je to birokracija, ki je ne moremo odpraviti. Skratka, verjetno bomo tudi v zakon posegli in nekaj uredili na tem območju. Naprej bomo pa želeli tudi bolj implementirati strožje zahteve pri varstvu voda, predvsem pri onesnaževanjih(?), principi razširjanje(?) odgovornosti in varnost načrtovanja tveganj na posameznih območjih. Toliko o vodah.

Drugi tak sklop so evropska sredstva, ki pa jih dajemo, predvsem to poznate, z razpisi, ki jih ima sicer v osnovi Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo mi procesiramo del, ki se nanaša na občinske vodovode in kanalizacije, kot sem prej omenil. Mi imamo planirano na koheziji, da bomo lahko porabili, tak(?) je zdaj razrez, 69 oziroma 70 milijonov na leto 2025 in leta 2026, 108 milijonov. Jaz mislim, da s temi sredstvi lahko pokrijemo ključne zahtevke, ki so do zdaj v teku in prijavah na našem ministrstvu, dodatno pa znova(?) projektih še, v letu 2025 166 milijonov in v letu 2026, 147 milijonov, kar je tudi povečan obseg. Se pravi, vse vloge, ki so v tem času, ki je tam, tudi, morebitna tveganja, tveganja so ravno tako v pripravi dokumentacije, imamo težave tudi glede uskladitve aglomeracij. Za te dele(?), ki pa jih uspešno zaenkrat rešujemo tako, da preuredimo nekatere ne dobro rešene rešitve iz enega ministrstva, iz drugega oziroma iz našega organa na prostor pa samega vodnega predpisa.

To, kar nimamo rešeno, so investicije v izboljšanje vodovodnega kanalizacijskega sistema za enote izpod 2000 enot. Mi smo se poskušali predvsem z ministrom Jevškom zelo boriti v Evropi, da bi tudi ta sredstva lahko bila razpisana, vendarle, Evropa tukaj ni bila, ni slišala tega. Minister Jevšek razmišlja in še išče rešitev ali lahko z določenim prerazporejanjem sredstev, teh evropskih sredstev, ki bi nam mogoče za nekatere stvari povečal obseg iz naslova teh evropskih sredstev, da bi dali na reševanje poplavne varnosti voda, in da bi na ta račun pri njemu sprostili nekaj integralnih sredstev, ki bi jih preko našega ministrstva potem lahko dali ven. Naša ocena je, ko smo povprašali, naredili smo anketo med občinami, imamo zahtevkov za kar velik znesek, se kar bližamo tudi milijardi v Sloveniji, pomeni pa to, da če smo, če poslušam optimistične napovedi občin, bi bili želja za ene 100 milijonov letno, zdaj pa, če pa našo prakso damo pa recimo, da je v praksi izvedljivo to pa ne, 50 milijonov pa zares, da smo tu nekje v številki, ki je bilo dobro. Zdaj mislim, da ko boste kolegi tudi še tam razpravo imeli, bomo skupaj našli, skratka dogovor je, da naknadno poiščemo tudi rešitve za ta del, drugače moramo pa nekaj drugega narediti, ker seveda, zdaj so glavna mesta recimo ali pa večji kraji narejeni, podeželje pa ne, izpade ven in moramo na nek način tudi to luknjo pokriti potem naprej.

Na področju narave bomo seveda nadaljevali s temi ukrepi, ki jih že imamo, bodisi za javne službe ohranjanja narave, kot so parki in na zavod, sofinanciranje občinskih projektov v posameznih parkih, izvajanje ukrepov Nature 2000, in pa seveda tudi obvladovanje intenzivnih tujerodnih vrst. Tudi tukaj imamo eno zahtevo Evrope, in sicer tudi sami nas, in pa potem so tudi sredstva za nadomestitve, odškodnine, zatočišče, govorim seveda o tistih škodah, ki jih dela divjad iz teh zavarovanih velikih zveri in ostalih, mednarodni projekti Life in pa izvajanje glavnih nalog s področja rudarstva, ki tudi sodi, da imamo skupaj varstvo narave in rudarstvo kot naravni vir. Mislim, da je to približno ta okvir. Jaz sem si tukaj zadal en drug cilj, da tam tudi tam poenostavimo najprej ta soglasja in ostale stvari, kar se največ da v smislu sporočil, strokovnosti in tudi boljšega spoštovanja teh določil in tudi določiti merila kdaj in kako lahko narava posega, pardon, službe varstva narave posegajo s svojimi odločitvami, prepovedmi, zlasti pa v omejitvah dejavnosti, ne pa v prepovedih, če se seveda kriteriji in merila postavijo, kako se lahko prilagaja neka investicija ali nek poseg v naravo. Jaz sicer stojim na temu, da se seveda povsod izognemo poseganju v naravo, če je to le možno, kjer pa je, bi morali biti seveda kriteriji postavljeni, da jih lahko postavimo, govorim predvsem o državni infrastrukturi, da ne bo seveda to omejitev, ali pa občinski infrastrukturi, ki tudi mora potekati, nikakor pa ne za zasebne in druge investicije.

Na področju prostora imamo manjša sredstva. Ni veliko, šest milijonov v letu 2025 in nekaj podobnega v letu 2026 in 2025 praktično v obeh letih. Zdaj, kolegi tukaj imajo na direktoratu predvsem tri cilje, spraviti vseh tistih 60 DPN, ki so tekli zdajle leta in leta v največji možni meri v mandatu tega Državnega zbora do konca, in če se približamo vsaj z večjim deležem teh številk, bi bili veseli vsi skupaj, midva z ministrico Bratuškovo, vidva da ob dobri volji vodstev dveh ministrstev in tistih, ki so pobudniki, da to gre in sva jih spravila zdaj že nekaj čez. Zdaj bo tudi za tretji, drugi tir ali kako že rečemo, dodatni novi tir do Kopra šla DPN pod streho, da se lahko pelje in tako naprej, tako, da spravljava nekatere te načrte pod streho. Skratka, to je eden izmed ciljev, kjer sicer nimamo veliko finančnih sredstev za to predvideno, ker so seveda nosilci tisti, ki predlagajo DPN.

Naprej imamo veliko zahtevo, da se hitreje rešujemo zadeve v zvezi z občinskimi plani, in da pripravljamo vse udeležence do tega, da bodo v svojem mesecu, dveh ,opravili svoje strokovne podlage s strani države in da ne bo država ovira občinam, seveda bodo občine morale pa zelo striktno tudi spoštovati ta del. Imamo cilj, da 23 občin, kjer bo prinesel za kratko novelo v kratkem tudi predstaviti tukaj, 23 občin nima. Svojih prostorskih aktov in bi se lahko zgodilo, da za novo leto ne bi imeli več, od dolga leta naprej gradbena dovoljenja več, da je na teh mestih tako da imamo zelo intenzivne, ne samo sestanke, tudi intenzivna navodila, usmeritve in pomoč tem občinam, da bodo vraga še preostalih 23 to zaključilo in da imamo pravni red tukaj zaključen.

Na sektorju za dovoljenja smo pospešili zadeve do velike mere in da praktično nimamo več velikih zaostankov oziroma nimamo več skoraj ne zaostankov oziroma poskušamo znotraj racionalizirati sodelovanje ministrstev z raznimi organi, da bi lahko tudi zadeve opravili. Tam, kjer pa bomo rabili nova sredstva je pa nekaj stvari, ki se nanašajo na potrese. Mi pripravljamo to elaborat, študijo, evidentiranja objektov, ki so potresno nevarni in je ta tudi ena izmed groženj in mislim, da bomo iz tega naslova lahko prišli čez čas, vsaj v naslednjem mandatu, pa lahko kdorkoli pride tudi do konkretne ocene, kaj bi bilo treba narediti preventivno, da bi tiste ključne objekte, ki so bodisi v javni ali zasebni lasti, označili in vedeli, da moramo z njimi nekaj v preventivo narediti, če ne se lahko stopnja ogroženosti z vsemi možnimi posledicami.

Nadalje, pripravili bomo nove, bom rekel, strokovne rešitve, da gremo z akcijskim programom, začeli bomo delati prostorski plan države, ki je vmes s pospešitvijo akcijskega programa oziroma strategije prostorskega razvoja umanjkal. Tečejo posli in dela in povezave s pripravo regionalnih prostorskih načrtov, to vodijo agencije za regionalni razvoj po vseh 12 območjih. Sodelujemo s tem in da bi tudi tam poskušali uskladiti vse tiste vsebine, ki jih seveda rabijo take razvojne regije, kot je, v kakršnem koli delu.

Prostorski red dopolnjujemo z nekimi novimi določili. Tudi letos bo kakšno pripravljena, tako kot z energetiko v preteklih letih in da bi pospešili tudi ta del.

Na področju zemljiške politike in tega prostora in stavbnih zemljišč pa se šele pripravljamo v deležu, ki je, ki je seveda potreben zato, da bi bil boljši inštrument. Mi imamo namreč veliko stavbnih zemljišč, ki so neangažirana. In ta je tisti princip tudi z NUSZ in vsem ostalim, da bi to naredili. Upam pa, da bomo prišli tudi enkrat do premoženjskega davka ali karkoli, ki bi to tudi nekaj drugače spodbujeval.

Za jedrsko varnost pri nas namenjamo 3,7 milijona v letu 2025 in 3,4 v naslednjem letu Mi bomo jedrsko varnost okrepili glede na napovedane aktivnosti, priprave na novo nuklearko in pa seveda tudi druge dejavnosti, tako da bomo krepili, bom rekel, to moč in delo, bom rekel, na tem področju.

Pomemben organ v naši sestavi je Geodetska uprava Republike Slovenije. Ki ima na razpolago ali pa načrtovanih v letu 2025 28,3 milijona in v naslednjem 2026 letu 28,8 milijonov. Pri njih je seveda ključna obveza, da izboljšajo kakovost podatkov katastra nepremičnin. Tukaj bo glavni strošek to, da bodo tisti podatki, ki so bili anketno pridobljeni pred leti, bili preverjeni in tudi uradno v kataster vpisani po preveritvi, tako da bo tudi to uraden podatek in ne anketni podatek. To je šlo predvsem za posamezne hiše, pa tudi druge stvari, ki jih imamo. Nadalje želimo, da v Gursu odpravijo napake oziroma uskladijo pozicijsko natančnost katastra in topografije. To pomeni, da ne bo prišlo do dvojnosti. Oni so opravili že veliko dela s temi računalniškimi in drugimi premiki in ureditvami. Na nekaterih mestih bo potrebno narediti nove izmere v Sloveniji, da bomo lahko to prišli in tega bi se postopoma dotaknili, še posebej pa, ko se uvaja nove tehnologije z /nerazumljivo/ topografijo, ki je pa seveda uporabna na marsikaterem koli drugem.

Pomembna naloga, ki jo imajo letos za opraviti je tudi izvajanje postopkov vrednotenja nepremičnin. Poskusno vrednotenje je zdaj zunaj. Delamo v skladu z zakonom, ki ga ima ministrstvo za finance. Večkrat bom povedal, da to poskusno vrednotenje ne bo imelo direktnih posledic. Zakaj? Zato, da bomo vrednotenje opravimo zdaj, da se preverijo in popravijo še ostale podatkovne in druge napake. Realnost je že predsednik Vlade napovedal, da bo morebiten nepremičninski, pardon, nepremičninski davek na premoženje uveden šele, bom rekel, kasneje, in sem prepričan, da bo to še eno vrednotenje vmes tudi polno zateklo, ker imamo vsaki dve leti ciklično mišljeno. Je pa ta poskus v tem času potreben prav zaradi odprave napak in morebitnih drugih obveznosti.

Skupina za prostorski in študijski sistem pa seveda poskuša v večih projektih izboljšati povezovanje, izmenljivost podatkov in tako naprej. In na inšpektoratu se predvsem borimo za to, da bi postal bolj učinkovit. Mi imamo veliko evidentiranih črnih gradenj, vendar je realizacije pa malo, vendar smo v letu 2024 iz nule, iz preteklih let, preden sem prišel, spravili že na približno 30 procentov tistih, zateklo jih je bilo pa čez 3000, z izdanimi odločbami in nerušenih, recimo ali pa, če samo ta del povem, brez drugih. Zato tam ta sredstva, sedem milijonov v obeh letih, dajemo predvsem za te ukrepe, ki jih bomo pa seveda posamezni resorji, bom rekel, tudi opravili.

Jaz sem šel zdaj čez ključne postavke. Kot sem pa rekel, bi na posamezna vprašanja, ker potem pa lahko pridem še do direktnih stvari, potem odgovarjal na način, kaj je kje vključeno in katera investicija je v kakšnem delu, bom rekel, pa bolj natančno opredeljena. Hvala lepa.

Minister, najlepša hvala za vašo obrazložitev. Želi besedo morda še k delu proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo? Državna sekretarka, magistra Tina Seršen. Izvolite besedo.

Najlepša hvala, predsedujoča. Lepo pozdravljeni, spoštovani poslanci in poslanke. Jaz bom poskušala biti zelo kratka. Naše ministrstvo upravlja s proračunom na politikah 12, 13 in 15. 13, torej promet in prometno infrastrukturo si delimo z MZI. Politiko 15 varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo pa z Ministrstvom za naravne vire in prostor.

Kar se tiče našega ministrstva, imamo v naslednjem letu načrtovanih 375 milijonov evrov integralnih sredstev, kar je manj kot v letošnjem letu, kar je pač posledica, naravna posledica tega, da izstopamo nekako iz kriznega obdobja na področju energetike in s tem se tudi znižuje potreba po plačilih iz naslova draginjskih ukrepov.

Kar 70 odstotkov našega proračuna nekako pripada izvajanju gospodarske javne službe javnega potniškega prometa. Temu je v naslednjem letu namenjenih 272 milijonov evrov, kar gre za rahel dvig oziroma za povečevanje izdatkov glede na letošnje leto, saj smo uvedli nov standard dostopnosti in tudi eno paleto drugih storitev, kot je na primer prevozi na klic za gibalno ovirane invalide in to bomo v naslednjem letu še krepili. Še vedno ohranjamo nekaj sredstev za draginjske ukrepe. 22 milijonov evrov bomo naslednje leto posvetili oziroma namenili izplačilom nadomestil dobaviteljem električne energije zaradi regulacije, ki ostaja v veljavi do konca letošnjega leta. Prav tako povečujemo sredstva za saniranje neurejenih odlagališč, temu povečujemo, torej temu bomo posvetili naslednje leto kar 12 milijonov evrov, kar je še za štiri milijone evrov dodatnih sredstev glede na letos.

Kar se tiče namenskih sredstev pričakujemo je kar nekaj sprememb, tudi pri pričakovanih prilivih našemu ministrstvu. Vse skupaj naslednje leto pričakujemo 157 milijonov prilivov, glavnina tega seveda odpade na Sklad za podnebne spremembe. Tukaj rahlo znižujemo sprejeti torej v trenutno veljavni proračun, saj so bile projekcije v bistvu cen višje kot se je na koncu realiziralo. 49 milijonov evrov pa pričakujemo tudi priliva iz Sklada NEK za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Vrbina v naslednjem letu.

Kar se tiče evropskih sredstev lahko z veseljem povem, da tukaj povečujemo črpanje na 27 milijonov evrov. Prvič bo Slovenija naslednje leto črpala tudi iz tako imenovanega modernizacijskega sklada, ker v naslednjih dveh letih načrtujemo, da bomo počrpali kar 24 milijonov evrov za projekte, ki so bili nabrani in predloženi v izbor. Je pa tukaj res, da se morda številka sliši rahlo nizka, ampak naj spomnim, da je glavnina naših sredstev, ki jih načrtujemo naslednje leto za evropske projekte oziroma za črpanje iz evropskih sredstev, še vedno načrtovana na proračunskih postavkah Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Jaz bi se tukaj zaustavila, če se strinjate, pa bi raje z državnim sekretarjem, Urošem Vajglom, odgovarjala na vprašanja, če bodo kakšna posvečena naši pristojnosti. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Odpiram zdaj razpravo članic in članov odbora. Prosim za prijave k razpravi. Ja, kolega Teodor Oranič, izvolite.

Hvala za besedo. Najprej bi se zahvalil za predstavitev, jasno, tamle ministru Jožetu Novaku, ministrici Bratuškovi pa državni sekretarki Tini Seršen.

Imel bi, pa saj bi imel en kratek, sigurno bom podprl to spremembo proračuna pa proračun za 2026. Imel bi pa eno vprašanje za ministrico za infrastrukturo in sicer, glede na to, da sem poslanec iz Zagorja, pomen celega Zasavja, in je ministrica tudi omenila, da je ena od petih prioritet Ministrstva za infrastrukturo kar se tiče vzdrževanja, pa sanacije cest, gre pa za, omenila je to sanacijo brežine Šklendrovec, to je ta izgradnja te galerije, tako da ljudje tisti, ki to ne vedo, je to povezava med Litijo, pa Zagorje, med Renkami in Zagorjem zelo nevaren odsek nekaj časa že traja, tako da sem vesel, da so ta sredstva namenjena, saj pravim, gre čisto zaradi varnosti in pojavljajo se zdaj že, kar mislim, da dve, tri leta se pojavljajo te zapore. Tudi DRSI je dal zdaj za ta vikend za popolne zapore, pa potem začetek novembra neprekinjene popolne zapore in me malo zanima, glede na to, da je to res taka povezava med Litijo in Zagorjem pomembna tudi zaradi vožnje v Ljubljano in nazaj, če bi mi lahko samo to povedali, kako izgleda ta časovnica, ker ljudje sprašujejo kdaj bo teh zapor konec, pa da bi se v čim bolj doglednem času lahko peljali varno iz enega do drugega konca Zasavja.