Lepo pozdravljeni, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni!

Pričenjam 1. nujno sejo Komisije za narodni skupnosti. Vse članice in člane komisije ponovno pozdravljam ter seveda tudi vabljene ter ostale prisotne! / pozdrav v italijanskem in madžarskem jeziku/

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili: gospod Matej Tašner Vatovec in gospod Cigler Kralj, gospa Jožica Derganc nadomešča Roberta Janeva, Darko Krajnc nadomešča doktor Mirjam Bon Klanjšček, službeno pa sta odsotna gospod Danijel Krivec in gospod Bojan Podkrajšek.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije, in sicer s sklicem ste prejeli naslednji dnevni red z dvema točkama: 1. Predlog spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in 2. točka Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

V zvezi z dnevnim redom nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem komisije. Rad bi podal en proceduralni predlog in sicer, preden preidemo na obravnavo točke dnevnega reda predlagam, da združimo razpravo 1. in 2. točke, saj sta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev in Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti skupen uvod, članice in člani komisije pa potem tudi skupno razpravo glede na to, da sta proračunska dokumenta med sabo povezana. Kdo temu morda nasprotuje? (Ne.) Ker vidim, da ne, potem pač nadaljujemo s tem predlogom in ponovno vas tudi seznanjam kot je kot je bilo navedeno na sklicu seje, da bodo predstavniki italijanske narodne skupnosti na seji govorili v italijanskem jeziku in da bo zagotovljeno simultano prevajanje italijanskega v slovenski jezik. Za ta namen so vam na razpolago oziroma so nam na razpolago slušalke.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026, ki ju bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Oba proračunska dokumenta, objavljena na spletnih straneh Državnega zbora dne 30. 9. 2024 oziroma na e-klopi.

Na sejo so za obravnavo teh točk so bili vabljeni tudi predstavniki vseh ministrstev, Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti / naziv v madžarskem jeziku/, Obalne samoupravne narodne skupnosti / naziv v italijanskem jeziku/ ter Italijanske unije Uniona Italiana. V skladu s Poslovnikom lahko komisija proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njeno delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, in sicer na področju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Imam še eno pooblastilo in sicer gospa Janja Sluga nadomešča poslanko Samo Žibrat.

Zato predlagam, da preidemo k predstavitvi proračunskega dokumenta in najprej bi prosil predstavnika Ministrstva za finance, gospoda Roka Jesiha, da poda uvodno predstavitev.

Izvolite.

Ja, hvala predsedujoči.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

(Rok Jesih, Sektor za proračun, Direktorat za proračun Ministrstva za finance.)

Glede na dejstvo, da sta bila proračuna že predstavljena v Državnem zboru, tako s strani predsednika Vlade kot tudi ministra za finance, bom sam v tej točki zelo kratek in bom podal samo najosnovnejše podatke. Predlog sprememb proračuna 2025 predvideva 15,2 milijardi prihodkov in na drugi strani 17 pa še nekaj milijard odhodkov, to je 1,9 procenten deficit, kar predstavlja 2,6 procenta bruto družbenega produkta. Za leto 2026 se številke podobne do neke mere, predvsem na odhodkovni strani, prihodkov je malo več, primanjkljaj je pa malo nižji, 1,2 odstotka. Tako, da to bi bilo z moje strani. Ne bi se spuščal v večje podrobnosti.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden dam besedo predstavnici Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, bi še rad povedal, da smo v dopisu izrecno prosili ministrstvo in prosim, da se kolikor se da tega tudi držite, da poskušate predstaviti predvsem tisti del proračuna, ki se je dejansko nanašal na obe avtohtoni narodni skupnosti.

Sedaj pa predajam besedo gospe Anji Komac, vršilki dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodne skupnosti.

Izvolite.

Hvala za besedo.

V delu, ki se nanaša na financiranje narodnih skupnosti se tako sprememba proračuna za 2025 kot predlog proračuna za leto 2026 predvidevata višji obseg sredstev. Torej, sprejeti proračun za 2025 je predvideval 15 milijonov 97 tisoč pa še nekaj evrov, predlog spremembe za 2025 je 16 milijonov 769 tisoč 600 in za 2026 17 milijonov 169 tisoč 723.

Na področju sofinanciranja dvojezičnega poslovanja občin in delovanja občinskih samoupravnih narodnih skupnosti je za leto 2025 predviden enak obseg sredstev, kot je bil sprejet za 2025 že, za 2026 pa v nekem delu zvišanje, čeprav je že ta zdajšnji obseg predvidenih sredstev višji od realizacije v letu 2024. Pri sredstvih financiranja obveznosti ustanov italijanske narodne skupnosti je po predlogu spremembe za 2025 je predvideno povišanje sredstev in potem za predlog za 2026 predvideva ohranitev teh povišanih sredstev. Pri financiranju krovnih organizacij italijanske in madžarske narodne skupnosti je prav tako po predlogu spremembe za 2025 predvideno zvišanje sredstev, ki se potem po predlogu za 2026 ohranja. Pri sofinanciranju RTV programov za narodni skupnosti in romsko skupnost, ki je tukaj pač skupno, je ravno tako za 2025 predvideno povišanje in v 2026 ohranjena ta višja sredstva. Pri sofinanciranju tednika Nepujšak pa se sredstva ne zvišujejo in ostajajo za ti dve leti na istem nivoju.

Toliko.

Najlepša hvala.

Kot naslednji bom dal besedo gospodu Aleksandru Jevšku, Ministrstvu ministru za kohezijo.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Z mano sta sodelavka in sodelavec, ki bosta na razpolago za kakšna detajlna vprašanja. Jaz bi pa predstavil program spodbujanja gospodarske osnove za italijansko in madžarsko narodno skupnost, za katero smo zadolženi ali upravljamo na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

Za obe narodni skupnosti, madžarsko in italijansko, tako v letu 2025 kot v letu 2026 namenjamo letno milijon 600 tisoč evrov. Za programsko obdobje 2025 do 2028 je v pripravi nov program za madžarsko avtohtono narodno skupnost v višini štiri milijone evrov in je že v medresorskem usklajevanju. Tudi nov večletni program za italijansko narodno skupnost v višini dva milijona evrov se že pripravlja. Oba programa narodnosti zajema tri vsebine, ki jih izvaja ministrstvo skupaj z narodnima skupnostma: spodbujanje naložb v gospodarstvo, spodbujanje turističnih dejavnosti in produktov promocijo programskega območja. Tudi v letu 2025 in 2026 imamo planirana sredstva za regionalno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu, in sicer v višini en milijon evrov na programu Muraba. Program spodbujanja gospodarske osnove italijanske narodne skupnosti za obdobje 2021-2024 je v izvajanju. Okvirna finančna vrednost programa, to je povišanje sredstev v vrednosti štiriletnega programa v obdobju 2021-2024 je 1,4 milijone evrov. Ukrepi so pa spodbujanje novih gospodarskih projektov, to so upravičenci podjetja, spodbujanje turističnih in kulturnih dejavnosti ter produktov italijanske narodne skupnosti - upravičenci so društva, organizacije in ustanove. Ukrep štiri: promocija regije in podpora pri izvajanju programa projektov v višini 372 tisoč 484 evrov. Program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti za obdobje 2021-2024 je v izvajanju. Skupna višina sredstev programa je 7 milijonov 540,401,91 evra, od tega MKRR prispeva 2 milijona 800 tisoč evrov in ministrstvo za gospodarstvo, kmetijstvo, pardon, pa 4 milijone 740,401,91. To so ukrepi spodbujanja naložb v gospodarstvo na programskem območju milijon 200 tisoč evrov, ukrep 2, spodbujanje turističnih dejavnosti in produktov 720 tisoč evrov, ukrep tri, promocija programskega območja in podpora pri izvajanju programov 880 tisoč, ukrep štiri, spodbujanje kmetijstva na programskem območju 4 milijone 740,401,91 evra. Trenutno je v e-potrjevanju vladno gradivo za spremembo programa 2021-2024 zaradi predlagane spremembe za ukrep štiri s strani Ministrstva za kmetijstvo. V dosedanjih letih izvajanja programa je bilo na programskem območju finančno podprtih več kot 40 projektov malih, srednjih podjetij in možnosti zaposlitev za več kot 20 novih delovnih mest. Vsi upravičenci javnih razpisov so lahko s pomočjo uresničitve sofinanciranih projektov začeli s proizvodnjo novih izdelkov, hkrati pa razširili in modernizirali svojo proizvodnjo in storitev. Bogatejša je tudi kulturna prepoznavnost programskega območja. Na področju promocije so bili narejeni prvi koraki, rezultati programa so uspešni in koristni za vse vključene ciljne skupine: turistične akterje, gospodarske subjekte, občinske, samoupravne, narodne skupnosti, potencialne turiste, prebivalce programskega območja. Okrepilo se je sodelovanje ter med, med gospodarskimi subjekti in madžarsko narodno skupnost kakor tudi med ministrstvi.

Na koncu moje predstavitve pa še informacija. Sklep Vlade Republike Slovenije iz julija 2024 predvideva nakazilo sredstev iz proračuna 2024 iz posebne proračunske postavke, ki jo imamo, ki jo imamo na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj za sodelovanje z zamejci, v višini en milijon evrov. Podlaga za zahtevek za nakazilo je v letu 2022 ratificiran mednarodni sporazum med Vlado Republike Slovenije in vlado Madžarske, ki se naslanja na meddržavni sporazum med državama iz leta 1993. Računamo na to, da tudi Madžarska v letu 2024 sredstva v višini en milijon evrov nakaže na račun EZTS Muraba. Slovenija sredstva za namene sporazuma torej ima zagotovljena, nakazilo pa jih bo, v kolikor bo jasno namerno o tem namero izkazala tudi madžarska vlada. Dobrodošla je državno, tore, v tej zvezi bi samo še povedal, da sem v nedeljo in v ponedeljek v Salzburgu, kjer se bom na forumu srečal z madžarskim zunanjim ministrom in dogovoril tudi način plačila s strani madžarske v ta program.

Hvala.

Hvala lepa, gospod minister.

Kot naslednji bi predal besedo gospodu Eriku Pagonu, generalnemu sekretarju Ministrstva za notranje zadeve.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči in lep pozdrav vsem skupaj poslancem!

Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z organoma v sestavi, to je policija in Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije, prav posebnih sredstev neposredno narodnih skupnosti nima. Edino področje, ki bi lahko, bi rekel, posredno se nanaša, je pa, je pa področje policije, ki deluje na obeh avtohtonih narodnih skupnosti oziroma na neposredno mešano območje, v katerem živita omenjeni narodni skupnosti. Tako, da posredno je v vseh proračunskih postavkah policije vsebovan tudi del sredstev, ki je namenjen policistom in drugim javnim uslužbencem, ki izvajajo naloge oziroma poslujejo na območju občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, to je pa na območjih znotraj Policijske uprave Koper in Policijske uprave Murska Sobota. Dodal bi tudi to, da prav tako v okviru materialnih sredstev policije na omenjenih območjih v skladu z 80. členom Zakona o organiziranosti in delu policije za nemoteno poslovanje policije vsako leto nameni tudi sredstva za izvedbo tečaja jezika italijanske narodne in madžarske narodne skupnosti oziroma jezika. Tako, da policijska akademija na dvojezičnem področju sodeluje z izvedbo tečajev tako na Policijski upravi Koper, za kar je potrebno kupiti dodatne delovne učbenike, pripomočke, katerih skupni znesek trenutno znaša 350 evrov na posamezno izvedbo, in pa potem dodatni stroški, ki nastanejo na tem področju.

Hvala. Toliko na kratko.

Hvala tudi vam.

Besedo predajam gospe Katji Križnar Urbanc, sodelavki Sektorja za sosednje države in čezmejno sodelovanje z Ministrstva za zunanje zadeve.

Ja, dober dan, iz MZZ tukaj.

V bistvu na MZZ nimamo posebnih sredstev za izvajanje ukrepov, programov in projektov, ampak vsekakor to pozorno spremljamo stalno in tudi manjšini sta pomembna vez med Italijo-Slovenijo in Slovenijo-Madžarsko, tako da to je verjetno izpostavljeno tudi v dialogu. Nazadnje je bilo konec septembra prav omenjeno srečanje z medvladno mešano manjšino z Madžarsko, kjer se seveda govori o dobrobiti, projektih manjšin na obeh straneh meje. Konec oktobra bo koordinacijski odbor z Italijo, kjer bo to prav tako pomembna tema in vsako priložnost se izkoristi za dialog na najvišji ravni tudi o manjšinah, kot rečeno, pa posebnih sredstev v namene ukrepov, projektov in tako na MZZ nimamo.

Hvala.