Spoštovani, pričenjam s 14. nujno sejo Odbora za obrambo.

Lepo pozdravljam vse prisotne: magistra Boruta Sajovica, novega ministra za obrambo, načelnika Generalštaba, generala podpolkovnika Roberta Glavaša, gospo Ireno Momić iz Ministrstva za finance, lepo pozdravljeni tudi vsi ostali prisotni! Obveščam vas, da bo poslanca Žana Mahniča nadomeščal poslanec Tomaž Lisec in da poslanca Miho Lamuta nadomešča poslanec Dušan Stojanovič.

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem te seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in točka 2 Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel, predlagam pa, da združimo 1. in 2. točko dnevnega reda in opravimo razpravo skupaj. Se vsi strinjajo? Se strinjate. Hvala.

Potem pa prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 2026.

Predlog sprememb proračuna in predlog proračuna je Državnemu zboru predložila Vlada. Celotno gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Mi tukaj nastopamo kot zainteresirano delovno telo in v skladu s tretjim odstavkom 157. in prvim odstavkom 166. člena Poslovnika lahko zainteresirano telo vloži amandmaje samo k tistim delom proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Delo bomo nadaljevali tako, da bi najprej zaprosil predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo Predlog sprememb proračuna za 2025 in Predlog proračuna za leto 2026, potem pa bo sledila razprava. Tako da, najprej želite besedo, gospa Momić iz Ministrstva za finance? Izvolite, imate besedo.

Pozdravljeni! (Irena Momić, Ministrstvo za finance.) V uvodu bi podala kratko predstavitev splošnega dela proračuna.

Vlada je pri pripravi Proračunov za leto 2025 in 26 poleg srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta Republike Slovenije 25/28 upoštevala tudi jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev. V Predlogu sprememb Proračuna za leto 2025 se načrtuje 15,2 milijardi evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim Proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotka predvsem, zaradi novih začasnih prihodkov, ki so bili uveljavljeni z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za namen financiranja izvajanja ukrepov za obnovo in razvoj ter preventivnih protipoplavnih in proti poslovnih ukrepov. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarde evrov odhodkov, ki so v primerjavi s sprejetim Proračunom za leto 2025 višji za 8 odstotkov. Višji odhodki so predvsem, zaradi rezerv za namen izločanja na Sklad za financiranje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost in Sklada za obnovo, Višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci rasti obrambnih izdatkov skladno z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva ter politike prometa in prometne infrastrukture. S Predlogom sprememb Proračuna za leto 2025 se tako v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. V Predlogu Proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,9 milijarde evrov prihodkov in so v primerjavi s Predlogom sprememb Proračuna za leto 2025 višji za 4,5 odstotka. Na drugi strani pa se pričakuje za 17,1 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2026 se tako v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka BDP. Toliko na kratko. Podrobnejšo predstavitev finančnega načrta samega resorja pa bo podal minister oziroma kolegi. Hvala.

Hvala lepa. Potem pa dajem besedo ministru za obrambo, magistru Borutu Sajovicu. Izvolite.

Hvala lepa. Prijazen pozdrav vsem bivšim sodelavkam in sodelavcem, gostom, predstavnikov javnosti in pa seveda tudi odličnim novim sodelavcem.

Pri pripravi zahtevnega proračuna in pa sprememb proračuna, ki je bil pripravljen že pred mojim prihodom na ministrstvo se je sledilo predvsem štirim resolucijam, ki ste jih sprejeli ali pa, ki smo jih sprejeli v Državnem zboru, kar pomeni, da seveda odločitve Državnega zbora jemljemo skrajno resno, spoštljivo in smo jih skupaj s sodelavci vključili v proračun. S tega mesta gre za obdobje priprave, zahvala predsedniku vlade Robertu Golobu v funkciji ministra za obrambo in pa državnemu sekretarju doktor Črnčcu. Kadar mi govorimo o proračunu za obrambo, je to, bi rekel, par besed, ki povedo bistveno premalo.

Izdatki iz tega dela proračuna so tako zelo pomembni in široko vpeti v življenje državljank in državljanov Republike Slovenije, saj ne gre samo za del, ki krepi samo našo varnost in pa odpornost v sila zahtevnih, neugodnih in pa nepredvidljivih časih, ampak se zelo dotika tudi varnosti, kvalitete življenja državljank in državljanov na drugih področjih. Kaj imam v mislih? Obsežen, dobro razvit sistem civilne zaščite, Uprave za zaščito in reševanje, seveda sodelovanja s prostovoljnimi organizacijami in društvi na tem področju in pa seveda tako imenovano dvojno ali pa civilno rabo, ki je v ta, seveda v zneskih, visok proračun vključena na številnih področjih, ki z neposredno vojsko, neposredno obrambo nimajo konkretne zveze. Zagotovo pa bodo izboljšali življenje naših državljank in državljanov in seveda to pojasnim tudi v nadaljevanju. Treba pa je omeniti, da so v tem proračunu pomembni tudi zneski, ki gredo za raziskave in pa razvoj, in pa sodelovanje z gospodarstvom.

Proračun za oziroma spremembe ministrstva za leto 2025 znašajo milijardo 226 milijonov, kar je za dobrih 119 milijonov več več kot je bilo prej planirano, in pa seveda za leto 2026 milijardo 341 milijonov in pa 978.805 tisoč evrov, kar je za 116 milijonov več, kar je bilo v prvotnem načrtu. S tega mesta velja še spomniti za našo zavezo, ki smo jo obljubili strateškim partnerjem v Evropi, v Natu in po svetu, da bomo seveda tudi v skupni varnosti in odpornosti z našim proračunom prispevali 2 odstotka bruto družbenega proizvoda in po strategiji, sprejeti v tej hiši, bomo to dosegli v letu 2030, sledimo in spoštujemo pa načelen dogovor in pa možnost razpoložljivih sredstev tudi že v letošnjem letu. Ko snujemo pogled naprej, je treba biti zadovoljen, pozitiven s tistim, kar smo na tem področju že postorili. Glejte nikdar in nikoli v zgodovini, bi rekel, tudi Slovencev pa naše države, je bila naša varnost povezana, tudi z orožjem, ki si ga ne želimo, predvsem njegove uporabe ne, ampak ga uporabljamo za obrambo te lepe države. In povedali smo že, da se nam je to obrestovalo v Maistrovih časih, konec druge svetovne vojne, svež spomin pa je zagotovo odpor vseh struktur v letu 1991, kar je znatno prispevalo k osamosvojitvi. Dejstvo je, da ko gledamo nazaj, da smo v določenih obdobjih premajhen del proračuna namenjali naši varnosti, obrambi in pa odpornosti, zato so stvari, ki so bile na tem področju postorjene v zadnjih letih, še posebej dragocene in pa pomembne. V vojaškem delu bo tisto, kar je bilo dobro storjenega, v nadaljevanju podrobno predstavil načelnik generalštaba, zagotovo so pa pomembne stvari obe letali, Spartan, ki ga že imamo in, ki še pride, seveda v povezavi s sistemom zaščite in reševanja, helikopterji, tudi helikopterji za vojaško dvojno rabo in pa tisti za zaščito in pa reševanje.

Naredili smo odločen korak tudi pri varnosti naših vojakinj in vojakov, za to seveda lahki oklepniki in pa seveda ustrezna vojaška oprema, posodobitev, oborožitev, ki v obrambnih nalogah, ki jih bomo opravljali, zagotavlja varnost pripadnicam in pripadnikom naših oboroženih sil. Stvari so se v svetu zelo spremenile. Neljuba vojna ni več taka, kot je bila. Za to seveda je pomemben tudi razvoj brezpilotnikov, sodelovanje z gospodarstvom, da tisto, kar od obrambnega orožja lahko proizvedemo sami, do sistemov za hibridno varnost, kjer nam dobro gre in pa seveda se hibridna varnost ne nanaša samo na potrebe oboroženih sil, ampak na sistem in pa varnost v državi kot celoti in v nadaljevanju bomo seveda še lahko naštevali, jasno pa je, da je treba krepiti tudi protizračno obrambo in še kaj.

Podobno tudi v sistemu Uprave zaščite in reševanja, Civilne zaščite. Tam se znatno povečujejo sredstva, polnijo relativno slabše založena skladišča za opremo, ki smo jo bili prisiljeni uporabiti v naravnih nesrečah v zadnjih dveh letih, mislim poplave in pa letošnje in pa požare pred dvemi leti. Res je, dragocena je helikopterska podpora iz zraka in pa seveda sodelovanje letal, lahkih, za gašenje. Konec leta dobimo tudi modul za gašenje za letalo Spartan, katerega nabava ima glede na specifike in pa tehnične karakteristike letala, številne prednosti, veliko količino vode, možnost gašenja na večjih področjih in pa seveda možnost gašenja tudi ponoči, ker so nekatere druge sile omejene.

V sistemu zaščite in reševanja smo že pridobili tudi 40 vozil, 164 nadgradenj in pa kar še nekaj dodatne tehnične opreme; od črpališč in pa podpornega okolja, za to se zdaj dela sistem za razdelitev po Sloveniji, za to, da bomo pa to lahko namestili pod ustreznimi pogoji, pa potrebujemo tudi dodatna sredstva. Pomembno se mi zdi, ker je ta sistem zaščite in reševanja tesno povezan s prostovoljci v gasilskih organizacijah, gorskih reševalnih službah, jamarjih, radioamaterji in še kje, da na razpisih za ta društva namenjamo kar 10 % več sredstev. Krepimo njihovo opremljenost, delovanje, dajemo pa tudi jasno sporočilo, da želimo v Sloveniji graditi sistem, ki ne temelji samo na poklicni vojski, ampak na čim večji vključenosti državljank in državljanov, in pri tem ne ostajamo pri besedah ampak pri dejanjih, ki jih ustrezno tudi podpiramo z razpisi, s sredstvi, vse to pa še daleč od tega, da bi videli kot strošek, jaz bi rekel naložba v našo skupno večjo varnost in pa odpornost. V spremembi proračuna in proračunu za letošnje oziroma za naslednji dve leti. Boste seveda našli tudi štiri pomembne centre zaščite in reševanja: Ig, Sežana, Pekre, Berk pri Murski Soboti. V nekaterih se bodo, konkretne izvedbe so se že začele, ponekje se še bodo, nekatere so v pripravi. Pomembna je investicije tudi na področju gorske reševalne službe. Številne občine so že opremili in pa opolnomočili. Ta trenutek velika investicija na Gorenjskem v Mojstrani, kjer bo v prostore naše ministrstvo vložilo več kot 400 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja. Omenjena je bila seveda že prej letalska enota in pa njene dobre in pa dragocene izkušnje iz letošnjega leta. Pomembno, res pomembno področje pa se mi zdi tudi civilna raba. Da vam povem en plastičen primer. Ministrstvo je skupaj z dobrim medresorskim sodelovanjem z Ministrstvom za solidarno prihodnost, tudi v Šiški se odpira in pripravlja projekt, kjer bo ministrstvo prispevalo za gradnjo stanovanj 190 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče; skupaj z Ministrstvom za solidarno prihodnost in pa Republiškim stanovanjskim skladom bodo tam zrasla stanovanja za mlade vojaške in pa civilne družine, ministrstvo pa bo svoj kapitalski vložek seveda obrestovalo s tem, da bomo za vložek zemljišča na različnih lokacijah, ki bodo blizu pripadnikom Slovenske vojske in pa mladim družinam pridobila nova stanovanja. Ministrstvo že ta trenutek poseduje okrog 800 stanovanj, ki jih je treba vzdrževati, urejati, opremljati. Velika sredstva pa tudi v namestitvah, kar se tiče in pa posodobitvah vojaških objektov, pri civilni rabi pa zgodba nacionalnega kibernetskega centra. Vam je poznana tudi zgodba Bolnišnice Petra Držaja, ki bo služila dvojni rabi, poleg tega pa pripravljamo nabor ukrepov, kjer bomo morebitno obrambno infrastrukturo, dostopnost, premakljivost, podprli tudi s številnimi investicijami, investicijami v lokalnih okoljih, kjer bo treba posodobiti nekatere strateško pomembne ceste, mostove in pa še nekaj te infrastrukture. Ministrstvo dobro sodeluje tudi s številnimi slovenskimi občinami, kjer imamo objekte, kjer smo del te skupnosti, želimo pa k njej tudi seveda prispevati in pa tudi prispevamo.

To so, bi rekel, tiste glavne usmeritve, katerim sledimo v naslednjih dveh letih. Zagotovo vas bodo zanimala tudi posamezna področja, posamezne postavke. Z mano so dragocene sodelavke in sodelavci, s katerimi se bomo vsi skupaj potrudili, da seveda odgovorimo na vsa vaša vprašanja in pa pobude. Hvala lepa.

Hvala magistru Sajovicu za predstavitev. Želi besedo načelnik Generalštaba, general podpolkovnik Glavaš, izvolite.

Hvala lepa, predsednik za besede, da lahko povem svojo vizijo, seveda, dobrodošli in pozdrav tudi s strani Slovenske vojske vsem poslancem in članom Odbora za obrambo.

Naj takoj na začetku izrečem pohvalo in zahvalo Vladi Republike Slovenije, da je v Slovenski vojski na obrambnem sistemu prepoznala organizacijo, ki v miru mora zagotavljati vse tiste potrebne, bomo rekli, tako, naloge, oborožitvene sisteme, kadre, da bo lahko funkcionirala tako v krizi kot v vojni, in to je jasno. S finančnim načrtom za leto 2025 in 2026 je to težišče sigurno nakazano, kot sem že ministru omenil, finance so, zdaj je pa na nas, se pravi, da te finance in pravilno razporedimo, da je modernizacija Slovenske vojske, pa ne samo na opremi, ampak tudi na kadru in seveda tudi na objektih, vojašnicah, skladiščih in drugih pomembnih zadevah, ki so pomembne za delovanje Slovenske vojske. Če se vrnem nekoliko v letu 2018, v letu 2018 je bilo za modernizacijo Slovenske vojske na razpolago nekaj 10 milijonov. Mislim, da več kot 30 milijonov ni bilo. Statistika je jasna, danes in jutri in naslednje leto, govorim danes in jutri, govorim o letu 2025 in 2026, so ta sredstva enormna, kar pomeni, da naše odgovornost je vseh nas na obrambnem resorju, pa tudi v Slovenski vojski, da ta sredstva pravilno, učinkovito uporabimo za obrambo te države. Kako smo jih razporedili? Mi smo skozi štiri pod programe finančnega načrta: prvi, upravljanje, izobraževanje in oskrba kadrov v Slovenski vojski, drugi je operativno delovanje in pripravljenost Slovenske vojske in tretji, kar je zame tudi pomemben, je pa predvsem infrastruktura in opremljenost razdelili ta finančna sredstva glede na število zaposlenih, se pravi, ko govorimo o upravljanju, izobraževanju in oskrbi kadrov v Slovenski vojski, se pravi govorimo plače, operativno delovanje in vse ostale zgodbe ter na podlagi resolucije, kakor tudi SOPRA glede na razvoj Slovenske vojske, če govorimo pri modernizaciji. Tako da, če pogledamo v letu 2025, pa 2026, pa bom govoril okvirno, imamo za modernizacijo in infrastrukturno in opremljanje Slovenske vojske 40 do 43 procentov celotne vrednosti finančnega načrta za Slovensko vojsko Seveda, mi smo ta denar ko govorimo o modernizaciji, tudi opredelili, kot sem prej rekel, skozi SOPER 2023-2028, jasno definira, kaj naj kupujemo in to smo tudi razdelili. Tako, da v naslednjih dveh letih smo za potrebe modernizacije in infrastrukture opredelili sledeče projekte.

Prvi so, vsekakor, pa najprej grem na infrastrukturo, dokončanje infrastrukture vojašnice Edvarda Peperka, vsi vemo, da je to en dober pokazatelj, kako lahko tudi na račun pridobivanja kadra oziroma boljših delovnih pogojev za pripadnike Slovenske vojske naredimo boljše delovno okolje, in vojašnica Edvarda Peperka v Mostah je tipičen primer, kako lahko se naredi eno sodobno, učinkovito vojašnico. To je prva zgodba. Druga je strelišče Poček, strelišče Bač, tretja je vojašnica v Postojni, kjer tudi dokončujemo celotno zgodbo. Vrednost, kar nekaj milijonov, predvsem vezano na naraščanje sil, ko govorimo o strateški rezervi, če lahko tako rečem oziroma, če se pa vrnemo zdaj tudi na zavezništvo, tako v Natu kot Evropska unija, da lahko seveda, če je to potrebno, gostimo kot država gostiteljica določene tudi zavezniške sile, da prespijo in seveda gredo potem svojo pot naprej. V projektu So tudi drugi projekti, kot je Apače, v kratkem bomo zagnali tudi ta projekt. V bližnji prihodnosti nas čaka mariborska vojašnica, kranjska vojašnica se modernizira, če lahko tako rečem. Letališča Cerklje, ker je večinski delež prispeva / nerazumljivo/ financiranje, moram reči, da gre proti koncu in jaz in mi v Slovenski vojski računamo, da bo tudi to Cerklje nekje do leta 2026, mogoče 2027, seveda odvisno od nalog, ki jih moramo še izvesti, tudi bilo uvedeno v operativno uporabo in seveda uporabljeno za naše ali za kakšne druge potrebe tudi v končni fazi rezervno letališče za slovenske potrebe. Druge zadeve, ki so pomembne pri nadgradnji modernizaciji Slovenske vojske so taktično transportno letalo je že minister omenil - gre predvsem za letalo, ki je že v Sloveniji Spartan in do konca leta prihaja drugo. V nadgradnji oziroma v dobavi so protizračni sistem "Spike" - vlada sprejela sklep, nekje v letu 2026 naj bi prišla prva baterija, razmišljamo celo o drugi in mogoče v naslednjih letih v tretjo baterijo. Seveda tukaj je potrebno narediti tudi vse objekte, ki bodo tako visoko tehnološko zahteven sistem tudi bil shranjen oziroma garažiran, če lahko rečem. In seveda pripravljamo tudi te pogoje, da ko bo sistem tako shranjen oziroma tako skladiščen, da bo zadostoval vsem potrebam in zahtevam, ki jih da proizvajalec.

Na vidiku so 4×4 vozila Oshkosh - vsi poznate - v pričakovanju do leta 2027 je še naslednjih 80 vozil, tako da jaz računam, bo tudi to prišlo proti oklepni sistem "Spike". Kar je pa najbolj pomembno, so pa v vsem tem sodobnem vojskovanju danes kopenski senzorji za zaščito naših sil. Mi imamo zdaj v naslednjem letu in v letu 2026 dobaviti kar neko število teh senzorjev predvsem za zaščito kritične infrastrukture, če je potrebna, seveda, in tudi lastnih sil doma ali seveda, če odidemo na neke bomo rekli naloge kot so Latvija, Slovaška ali pa kje drugje. Za potrebe Slovenske vojske pripadnika, pripadnico dokupujemo sistem bojevnika Slovenske vojske - se pravi boljša opremljenost, novi škornji, nova uniforma kot taka, določeni nahrbtniki, veliko materiala - oziroma smo kupili glede na njihovo namestitev na terenu, tako da so novi šotori, novi boljši bivalni pogoji in minister se je seznanil z novimi šotori in to smo jih videli zdaj na vaji Zvezda Triglava, ki je končana bila prejšnji teden, ker smo uporabili vse te nove pridobitve. Pred nami je tudi preoborožitev Slovenske vojske. Mi v naslednjih letih gremo v preoborožitev Slovenske vojske, pa ne, zaradi tega, ker je to moderno, ampak zaradi tega, ker obstoječa puška je že toliko stara, da seveda rezervnih delov ni več in pol, smo se odločili, da bomo stare, trenutno uporabljene puške dali v strateško rezervo in seveda šli v nabavo nove puške. Tako da, premestljivi komunikacijski sistemi, informacijski sistemi Slovenske vojske predvsem bodo zagotavljali neodvisnost in nemoteno funkcioniranje in sporazumevanje Slovenske vojske tudi v situaciji, ko bomo izven terena in ne v samih vojašnicah. Kar je pa tudi nezanemarljivo, je Nacionalni center za izredne razmere, to je vojaška bolnica, ki jo je že minister omenil - zelo pomembna zgodba pri nas. Mi smo se te naloge resno lotili, ker je to dobro za nas in za vse ostale, ne samo za vojsko kot vojsko, ampak tudi za civilno populacijo in mislim, da tukaj mi lahko damo svoj velik prispevek, mogoče z nekimi izkušnjami, predvsem v krizi in vojni, na kakšen način naj vse skupaj to funkcionira in tukaj smo, moram reči, zelo resno pristopili k tej nalogi in seveda tudi oddvojili določena finančna sredstva, ki bodo bila spodbudo za nadaljnje delovanje. Na obali, večinoma ste bili z Odborom za obrambo, seveda vzpostavljamo tudi, jaz temu rečem, nemoteno delovanje oziroma Sistem za nemoteno delovanje oziroma priveza naše barke, to je ta pontonski most, ki seveda bo tudi pripomogel k temu, da tudi kopenska, pomorska komponenta bo imela neke svoje primerne, primerne prostore oziroma priveze.

Seveda veliko, veliko pozornosti dajemo tudi raziskavi, razvojem, inovacijam. 2 procenta našega finančnega načrta vsako leto in seveda idej je ogromno, tako od teh kopenskih senzorjev, ki sem vam omenil, ki smo jih tudi skupaj s firmo v Sloveniji razvili in to je domača proizvodnja in seveda bomo šli tudi v nabavo. Kot sem omenil, do tega, da smo oborožitvene postaje, recimo tipičen primer je lahko oborožitvena postaja, ki je nastala kot razvojni projekt, bila testirana z našimi vozili in seveda do te mere, da gredo v proizvodnjo in Slovenska vojska bo naročila kar nekaj teh sistemov lahke oborožitvene postaje, seveda za vozila, kot so tovorna, taktična vozila, ki smo jih dobili kot donacijo nemške, nemške vlade oziroma za tako imenovani LIV kobra vozila JRKBO, ki seveda so tudi pogoj, da lahko zgradimo JRKBO enoto kot cilje zmogljivosti v bližnji prihodnosti. Tako, da to so ti glavni projekti, seveda teh projektov je še manjših, bomo rekli veliko, pa vendar naj zaključim.

Pridobivanje nove opreme, modernizacijo Slovensko vojsko, je tudi eden od naših ključnih momentov, ko govorimo o pridobivanju kadra v Slovensko vojsko. To je recipročno vse povezano, se pravi, nova tehnika, da ne govorimo o kibernetskem centru in tako naprej, nova tehnika, novi pogledi, nove vojašnice, nam bodo lahko dale eno pozitivnost, da bomo lahko pristopili do teh mladih, bodočih recimo, kandidatov za pristop v Slovensko vojsko na drugačen način, modernejši, da jim lahko ponudimo, kot sem omenil, dobro delovno okolje in dober stroj za njihovo delovanje.

Tako, da jaz, kot sem vedno optimist, sem tudi zdaj optimist in jaz se moram še enkrat tukaj zahvaliti vsem, tudi vam, Odboru za obrambo, da prisluhnete nam in da, in Vladi seveda, da oceni in da je videla, da je potrebno po 15 letih vlagati tudi v obrambni sistem, varnostne razmere niso lahke.

Hvala lepa.

Hvala, general podpolkovnik Glavaš.

Tako da, sedaj pa odpiram razpravo in predlagam, da morebitne amandmaje, če bodo, oblikuje… / oglašanje iz dvorane/

Seveda, lahko tako, če želite… / oglašanje iz dvorane/

Ni problema, če želite, da še gospod Behin, načelnik uprave, direktor Uprave za zaščito in reševanje, še vam dajem še vam besedo.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovani člani odbora, ostali prisotni!

Mogoče še par informacij o proračunu, pa bom delno se dotaknil tudi 2025, 2026 skupaj, da ne bomo potem, ker veljajo isti trendi. Praktično pred 1 tednom, 14 dnevi, smo se na tem odboru pogovarjali o resoluciji o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2030, to je nam vsekakor tista osnova kjer probamo doseči ciljev, cilje same resolucije, ki smo si jo zadali in pa tudi reforme, ki je bila potrjena in pripravljena na ministrstvu že leta 2020 in kasneje tudi verificirane na Vladi in tudi na Evropski komisiji, skozi načrt za okrevanje in odpornost, takrat ko smo pač v tej državi pošiljali določene reformne programe.

Če se konkretiziram na sam proračun za leto 2025, lahko ugotovimo zelo pozitiven trend, ki velja že nekaj časa, povečevanje sredstev za področje zaščite in reševanja. Tako na področju iz naslova virov integralnih sredstev, kot tudi namenskih sredstev, v okviru namenskih sredstev tako požarnega sklada, kot tudi evropskih sredstev. Dejstvo je, da te višine 107, 106, 105 milijonov evrov proračuna, o katerih govorimo, v letih 2025, 2026 nikakor ne bi bilo možno doseči brez povečanja integralnih sredstev, ki so praktično skoraj deset procentna glede na pretekla leta kakor tudi pri rasti vseh teh namenskih sredstev. In ravno ta obrat uporabe, večje uporabe namenskih sredstev, evropskih sredstev in tudi integralnih sredstev se po našem mnenju zelo očitno v zadnjih letih odraža tudi v večji preventivi v izgradnji infrastrukture, izobraževalnih programov in pa tudi v sami opremi, ki je specialno nabavljena in tudi že delujoča ob vseh pomembnih naravnih nesrečah v zadnjih dveh letih. Gospod minister je že sam omenil letalsko enoto. Absolutno naša prioriteta ostaja nadgradnja letalske enote z namenom dosega leta 2027, 2028 popolne samostojnosti delovanja letalske enote v tem obdobju tri do pet let, kot smo si ga zadali, kar pomeni do takrat s popolnoma svojimi piloti, mehaniki in kompletno infrastrukturo. V vmesnem času seveda koristimo storitve in infrastrukturo ali slovenske policije, Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo in nekaterih drugih, kajti nemogoče je takšno enoto niti ni smiselno takšno enoto vzpostaviti prej. V nadaljevanju nadaljujemo z vozili za poplave oziroma s posebno opremo za poplave. Dejstvo je, da je ta oprema v tem tednu kompletirana s prevzemom še zadnjih tovornih vozil in bo skupaj na podlagi dogovora z občinami tudi prerazporejena v več kot treh četrtinah na lokalne skupnosti, en del že v letošnjem letu, en del v naslednjem letu do poletne sezone. In istočasno seveda sta tudi potrjena že dva programa za poplave in požare v naravnem okolju, po katerih se bo začelo z izobraževanjem tisoč tečajnikov na leto, povsem novih programih zaradi tega, da se prilagodimo še bolj učinkovitemu in sistematskemu odzivu. Prav tako je treba izpostaviti konstantnost oziroma povečevanje sredstev in aktivnosti za večjo odpornost in sodobnost klicne številke 112 oziroma sistema VES oziroma kompletno komunikacijsko-informacijskih sistemov v okviru Uprave za zaščito in reševanje v povezavi tudi z Ministrstvom za obrambo, kot je bilo že izrečeno, s kibernetskim centrom in ostalo informacijsko varnostjo, kjer nam lahko Ministrstvo za obrambo zelo dobrodošlo pomaga. Dejstvo je, da v preteklosti sama številka 112 infrastrukture in tudi sistemi niso bili razvijani do tiste faze, ki bi zagotavljali najsodobnejše in varne tehnologije, tako da to želimo zelo pospešeno izvesti v letih 2025, 2026.

Omenjeni so bili že izobraževalni programi. Dejstvo je, da nič nove opreme in delovanja ne bo pomenilo, če ne bomo imeli zadostno število kadra, ki bo ustrezno izobražen. In tukaj govorimo o dveh segmentih s poudarkom tako na infrastrukturnih pogojih na Igu, Nacionalni center zaščite in reševanja. V Sežani se praktično dokončuje in bo v drugem letu v popolnosti začel delovati in v nadaljevanju Državni center za požare v naravnem okolju. Prav tako že potekajo številne aktivnosti / nerazumljivo/ kot primerjava razpis za obnovo objekta v Pekrah. V nadaljevanju se v Pekrah predvideva v naslednjem letu gradnja gasilskega poligona, sama sanacija in nadgradnja objekta in pa tudi izgradnjo določenih dodatnih površin, kot so nadstreški za samo opremo in izvajanje dodatnih aktivnosti. Enako tudi v Murski Soboti za poplave na območju Bereka. Prav tako sta potrjena oba dva programa, kot je bilo že rečeno, za samo izobraževanje iz evropskega naslova zaradi tega, da lahko usposobimo ekipe na teh lokacijah. Zelo pomembna zadeva v okviru Uprave za zaščito in reševanje, še posebno v pocovidnem obdobju, se je pokazala odlično sodelovanje z Evropsko unijo, predvsem v mehanizmu civilne zaščite, pa ne samo v pogledu, da mi sodelujemo z njimi oziroma prosimo za pomoč, tako kot je bilo v poplavah, ampak dejansko, da zelo aktivno povečujemo odzivnost in pa tudi odpornost. V ta namen so bile že v letošnjem letu in bodo nadaljevale tako imenovane RescEU kapacitete in zmogljivosti, in sicer gre konkretno za povsem nov princip in nov modul, ki bo oziroma kapacitete, ki bodo v Republiki Sloveniji, in sicer za začasne nastanitve. Tukaj z določenim številom partnerskih držav je Republika Slovenija pridobila in že tudi del sredstev in dokončala bo v naslednjem letu, skladišče in postavitev začasnih nastanitev za 250 oseb, s tem, da je treba povedati, da tukaj gre za 250 oseb v sodobnih, nadstandardnih, ne v šotoriščih in podobnih zadevah, mobilnih enotah, ki so ekološko in drugače povsem samostojne, Slovenija pa s tem, ko to ima, tudi prevzema breme. Vzpostavitve in 20 dnevne funkcionalnosti teh kapacitet kjerkoli na območju Evropske unije oziroma ob aktivaciji tega modela tudi širše. Prav tako smo v zaključni fazi certifikacije / nerazumljivo/ tretjega modula. Za posredovanje iz nabora evropskega nabora sil poleg tako imenovane / nerazumljivo/ enote za delovanje v jamah in HCP enote za prečrpavanje velikih količin vode, ki so bile že zdaj vključene in tudi že pogosto v tujini. Smo v zaključni fazi certifikacije modula za gašenje gozdnih požarov z vozili, kjer so naše ekipe letos usposabljale že tudi 14 dni v Franciji in ta modul se bo certificiral v letu 2025, se dal v nabor. Hkrati pa že pričenjamo z novim postopkom in tudi aktivnosti ter finančna sredstva so predvidena za certifikacijo tako imenovane MUSAR, to je Urban search and rescue enote, ki je bila prejšnji teden v Bosni, na pomoč za to, da tudi takšno enoto z reševalnimi psi, tehničnim reševanjem in vsem ostalim ponudimo evropski nabor.

Ne gre samo za to, da ga ponudimo v nabor, s tem dobimo tudi vrhunsko usposobljene in opremljene enote, ki bi jih potrebovali v primeru potresov oziroma drugih pomembnih tehničnih nesreč v Republiki Sloveniji.

Mi smo zelo veseli, da pri detajlnem pregledu proračuna, bom rekel tako, če jih damo ga na določene kupčke teh 107 oziroma 105 milijonov evrov, lahko opazimo, da je skoraj 50 procentov sredstev namenjenih za tako imenovane razvojne projekte, kar pomeni, da so ta sredstva namenjena infrastrukturi, izobraževanju, opremo in pa enotam zaščite reševanja in pomoči pri njihovem razvoju. Omenjeno je bilo že teh 10 procentov povečanj sredstev za sofinanciranje delovanja teh enot, še bistveno bolj pomembno je pa, da s temi sredstvi zagotavljamo tudi izobraževanje, opremo in primerne prostorske pogoje skupaj s krovnimi organizacijami, kjer smo dosegli dogovor, da krovne organizacije gorskega, jamarskega in podvodnega reševanja generalno vodijo vse potrebe in tudi nam sporočajo, kot je možno v posameznem letu narediti ali pri opremljanju prostorov ali pri zagotavljanju opreme oziroma vseh ostalih sredstev.

Za konec sigurno tema, ki ta odbor oziroma ljudi zelo zanima so pa namenska sredstva v obliki požarnega sklada. Dejstvo je, da so se sredstva požarnega sklada praktično podvojila v zadnjem letu zaradi dviga vrednosti v samih zavarovanj in ta dvig vrednosti je narejen na način, da je približno 8, 9 milijonov evrov predhodnih sredstev, smo sedaj prejemnik sredstev, generalno 18, 19 milijonov evrov, od tega polovico sredstev direktno prenakažemo lokalnim skupnostim, kar je približno 40 do 50 procentov več kot so jih prejemale prej, hkrati pa imamo tudi mi v požarnem skladu kot državi več sredstev, glavnina teh sredstev je predvidena, da se uporabi za tako imenovana gasilska zavarovanja na tem področju in tukaj lahko povemo, da je pravilnik praktično o osnovnih gasilskih zavarovanjih dokončan. Čaka nas še zadnje piljenje z gasilsko zvezo in občinami in upamo, da se bo z naslednjim letom dejansko začelo tudi to izplačevati. Ocena teh zavarovanj je pa približno polovica prihodkov požarnega sklada, ki ostane državi. Vsa ostala sredstva pa so namenjena, ali so financiranju avtolestev, ali so financiranju postaj, odzivnikov in ostalega delovanja oziroma delovanja poklicnih gasilskih enot oziroma delovanja naše gasilske šole, tako da ta sklad je zelo pomemben, in še en preboj je bil narejen na tem področju. Požarni sklad bo v naslednjem letu začel s financiranjem treh gasilskih poligonov v Sežani, Pekrah in v Murski Soboti pod okriljem Uprave za zaščito in reševanje, tako da se bo obstoječim štirim, petim poligonom pridružilo še tri, potem pa začasno ustavimo in Gasilska zveza Slovenije bo naredila analizo po potrebnosti naslednjih poligonov, zaradi tega, da smo racionalni za samo opremo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa odpiram razpravo tako da če ... / oglašanje iz dvorane/ Sukič. Okej, pa začnimo. Gospa Sukič, imate besedo.

Hvala predsedujoči za besedo. Lep pozdrav minister in vsi ostali gostje!

Sem iz Levice. Kot veste bom rahlo kritična. Vendarle, ne bom mogoče tako ostra kot kolega Kordiš, ampak vseeno. Zdaj kar bi najprej pohvalila in to sem že pohvalila tudi spoštovanemu ministru, je ta namen dvojne rabe ali kako se reče, da se pač lahko vojaška infrastruktura in tako dalje, oprema uporablja tudi v civilne namene, ki so koristni. To izjemno pozdravljamo. Ali pa ta primer z zemljiščem, pa gradnjo stanovanj - to se mi zdi izjemnega pomena in res napredek in prava stvar. Seveda pa, kot veste, v Levici smo kritični do kakršnekoli militarizacije, sploh pa krepitve militarizacije, ki je zdaj svetovni in evropski trend. Seveda so razmere v svetu zelo zaostrene. Imamo vojno v Ukrajini, imamo krizo na Bližnjem vzhodu in še tudi druga krizna žarišča. Vendarle, kot mi poudarjamo, ki pač imamo malo drugačne koncepte mirovniške politike. Pod k miru se na koncu koncev vedno zacementira za pogajalsko mizo in ne toliko s krepitvijo izdatkov za še več in še več orožja. In zdaj pač Nato seveda pritiska za to, da se dvigne BDP na 2 % pri članicah Nato in na žalost Slovenija zdaj pač mora ali pa pač sledi temu. Skratka v imenu izpolnjevanja zavez NATO vidimo, da pač zelo povečujemo tako imenovani obrambni proračun, bi pa mogoče ga lahko označili za bolj vojaški proračun, recimo MORS ga v letih 25, 26 viša za 140 odstotkov oziroma 26 za 160 odstotkov, GŠSV za 140 odstotkov in 167 odstotkov za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske, kar smo prej tudi bolj detajlno slišali pa dajemo v teh 2 letih 1461 odstotkov več in 1665 odstotkov več. Naj povem, da samo za nabavo orožja in obnove strelišč, vojašnic, kar smo prej tudi detajlno slišali, bomo v letu 2026 dejansko vložili toliko denarja, kot je znašal celotni obrambni proračun za leto 2018. Tako da, te novice o takih dvigu, krepitvi vlaganj pač niso dobre novice ne za socialno državo in njeno krepitev, sploh v kritičnih časih je to še posebej pomembno. Niti ne za zeleni prehod v času podnebne krize. Kajti pomeni, da toliko manj denarja pač iz proračuna imaš na voljo za krepitev socialne države in za zeleni prehod. Zdaj nas ogrožajo tako vojne, kot seveda tudi podnebne spremembe. o je pač jasno kot beli dan, saj smo priča temu, kako smo se potopili v Sloveniji lani polovico države pod vodo, koliko to stane, na koncu koncev kakšna je škoda v kmetijstvu in tako naprej. Kot rečeno, izjemno pa pozdravljam, da se bo torej, iz tega vojaškega proračuna torej omogočila ta dvojna raba. Izjemno pozdravljam, da se bo tudi v razvojne namene vlagalo, ker razvoj, napredek, da bo tudi verjetno domače gospodarstvo noter vpleteno v veliki meri domače znanje in to je seveda za pohvaliti, ker saj stvari se prepletajo, niso samo enoznačne. To nam je tudi popolnoma jasno. Kar pa bi mogoče posebej opozorila, kar pa nam ni všeč v Levici? Recimo, ne bom zdaj naštevala vseh podrobnosti za posamezne programe, za Oshkoshe in tako naprej, mogoče bi vprašala, kako je s temi helikopterji, ki bodo, ker sem nekje brala, pa zdaj se ne spomnim kje, da sta dve verziji na voljo cenejši, ki je bolj primeren za reševanje in dražji - zdaj, kako je s tem, to me zanima? Pa zanima me, ne vidim, da gre za tudi kar konkretno usmerjenost Slovenske vojske v krepitev tako imenovanega "J taca" ali JTAC, zmogljivosti, s čimer je verjetno še najbolj zadovoljen Nato in tukaj se mogoče najbolj kaže naša vloga v Natu, kajti namreč, kaj to pomeni? V vojaški terminologiji gre za usmerjevalce Združenih ognjev ali tako imenovane Joint Terminal Attack Controller. Kaj pa je usmerjevalec? Usmerjevalec Združenega ognja je pač vojak, ki na terenu, v bližini sovražnikovih sil, usmerja ogenj prijateljskih sil, je torej vezni člen med letalstvom in pehoto oziroma po domače povedano, gre za enega ubogega rekruta tamle, ki na nulti točki ali v prvi bojni liniji leži po navadi na pol v zaklonu pred sovražnim ognjem in sporoča letalstvu in topništvu, kam morajo streljati, medtem, ko nekdo drugje visoko na nebu v letalu lepo, na varni razdalji, pač izstreli tisto, kar mora izstreliti, se pravi raketo in pač tak usmerjevalec ognja je pa seveda krepko izpostavljeno njegovo življenje v teh, na teh bojnih linijah in na žalost, kajne, bi se temu reklo tako med prijatelji, da so to pač vojaki, ki so pač "kanonfuter" in to je naša, na žalost vidim, da smo precej usmerjeni v ta Joint Terminal Attack Controller sistem, pa me zanima še mogoče malo komentar okrog tega.

Sicer pa v Levici itak podpiramo proračun Republike Slovenije za leto, za naslednji dve leti, ki seveda vključuje tudi vojaški proračun, kakorkoli je to grenka pilula. Za nas, ampak razumemo, da bo tudi v določenih segmentih koristen.

Hvala lepa.