Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni članice in člani iz odbora, aha, se opravičujem!

Pričenjam 34. nujno sejo Odbora za gospodarstvo!

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: kolegica Alenka Helbl nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora z dvema točkama: 1. točka Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in 2. točka Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Spoštovani, predlagam, da obravnavo 1. in 2. točke opravimo skupaj, da sta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026 vsebinsko povezani zadevi. Mogoče kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

In sedaj prehajamo torej na obravnavo 1. IN 2. TOČKE - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 EPA 1728-IX IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 EPA 1729-IX.

K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Kot gradivo ste prejeli Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom Odbor za gospodarstvo obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej le del obeh predlogov, ki se nanašajo na področje dela Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ter del, ki se nanaša na področje dela Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Pa še eno, amandmaji se lahko vlagajo le k posebnemu delu obeh dokumentov, pri tem pa gre tudi ena opomba: odbor lahko vloži amandmaje samo k tistim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz državnega proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer se lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju in sedaj predajam besedo predstavnici Ministrstva za finance Katji Lisec, sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem!

Jaz vam bom čisto na kratko predstavila glavne lastnosti oziroma atribute teh dveh proračunov, ki jih imamo na mizi, sicer pa bo politika in izhodišče načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance. Tudi letos oblikovanje proračunov spremljajo negotovosti, tokrat vezane predvsem na varnostno stanje v naši bližini, upoštevati pa je treba tudi fiskalna pravila, ki se po štirih letih izjemnih okoliščin v letošnjem prihodnjem letu ponovno vzpostavljajo. Vlada je pri pripravi obeh proračunov poleg navedenih dejavnikov upoštevala tudi jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete in napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih evropskih sredstev. V predlogu sprememb proračuna za leto 2025 se načrtuje 15,2 milijardi evrov prihodkov, kar je za 4,6 odstotkov več kot v sprejetem proračunu za leto 2025. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarde evrov odhodkov, kar je za 8 procentov več kot v sprejetem proračunu za leto 2025. S predlogom sprememb proračuna za leto 2025 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,9 milijard evrov oziroma 2,6 odstotkov bruto domačega proizvoda. V predlogu proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,9 milijard evrov prihodkov, to je 4 procente več od predhodnega leta, in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Največji delež se namenja izobraževanju, športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državnemu sekretarju na ministrstvu gospodu Matevžu Frangežu.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V naprej se opravičujem, ker moja predstavitev ne bo tako jedrnata. In mislim, da je prav, da se pogovorimo o širših okvirjih naše gospodarske politike, še posebej zato, ker je tudi letošnji, torej predlagani proračun za leti 2025 in 26 daje izjemno pomembno vlogo.

Naj uvodoma povem, da bi kdo iz primerjave številk lahko potegnil zmoten vtis, namreč, da se proračun Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih dveh letih krči glede na raven v letih 2023 in 2024. Naj pa kar uvodoma pojasnim, da temu ni tako. Mi smo v letih 2023 in v letu 2024 financirali celo vrsto interventnih ukrepov, povezanih predvsem z energetsko krizo na eni strani in sanacijo škode v gospodarstvu ob lanskih poplavah, zaradi česar so bile postavke Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v letih 2023 in 2024 višje. Če pa pogledamo na ravni proračuna pred tem, pred torej nastopom kriznih okoliščin v letu 2021 154 milijonov evrov, v letu 2022 186 milijonov evrov, lahko vidimo, da je obseg planiranih sredstev na ravni 240 milijonov evrov za leto 2025, izkazuje visoko stopnjo razvojne naravnanosti predlaganega proračuna.

Najprej, zakaj. Zdaj v preteklih tednih smo vsi veliko slišali o Draghijevem poročilu. Tudi na našem ministrstvu smo v sodelovanju z vsemi drugimi resorji ravno v petek smo imeli zelo intenzivno debato s širšim naborom vključenih resorjev, govorili o tem kaj to poročilo, njegove ugotovitve in predvsem njegova priporočila pomenijo za Slovenijo. Zdaj, moja izhodiščna teza je, vse kar velja za Evropo velja za Slovenijo še toliko bolj. Zakaj? Njegove ključne teze so: prvič, upočasnjena rast. Mi smo imeli in še imamo nadpovprečno rast. Kljub temu pa lahko vidimo, da se rast v našem gospodarstvu ustavlja in da je v veliki meri pogojena tudi s proticikličnimi ukrepi in to je intenzivnimi javnimi vlaganji. Drugič, da imamo velikanski razkorak v produktivnosti, še posebej v primerjavi z Združenimi državami Amerike, ki je zadnjih 20 let znala oblikovati hitro rast svoje produktivnosti, še posebej v povsem novih tehnoloških sektorjih, medtem ko je Evropa doslej stavila na tradicionalne industrije. Tretjič, globalne razmere spreminjajo pogoje mednarodnega poslovanja, mednarodnega delovanja in v presojo podjetniških in gospodarskih odločitev vnašajo cel kup novih faktorjev, ki jih je potrebno upoštevati, začenši z geopolitičnimi in varnostnimi. V vsakem primeru pa vidimo, da geopolitične razmere močno spreminjajo odločitve in obnašanje držav. In končno Draghi opozarja na tri ključne preobrazbe, ki jih je potrebno izvesti zato, da Evropa postane ponovno, da si povrne kondicijo za prihodnost, to so inovacije, razogljičenje in varnost. V tem kontekstu naj povem, da so trije ključni cilji, ki jih zastavlja Draghijevo poročilo, odprava inovacijskega zaostanka, skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost in povečanje varnosti in zmanjšanje odvisnosti.

In če to vse velja za Evropo, poglejmo, kaj velja za ekonomije, kakršna je naša, kjer lahko potegnemo skupne značilnosti držav v srednji in vzhodni Evropi. Citiral bom nekaj priporočil dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske primerjave, ki opozarja na to, da so države Srednje in Vzhodne Evrope s hitrim razvojem v zadnjih desetletjih dosegle omejitve modela rasti kakršen je veljal za te ekonomije. Poročilo jih imenuje za tovarniške ekonomije. In da so se v te države praviloma umeščale proizvodne dejavnosti na nižjem delu lestvice donosnosti, medtem ko so se v Zahodni Evropi koncentrirale dejavnosti bodisi inovacijskega značaja, sedeži multinacionalnih družb in podobno, iz česar je mogoče sklepati, od kod izhaja tudi razkorak v produktivnosti med enimi in drugimi. V tem pogledu poročilo navaja nekaj priporočil, kako ponovno zagnati prenovljen model rasti v vzhodnoevropskih in srednjeevropskih ekonomijah. Prvič, proaktivna fiskalna politika. K temu kliče tudi Draghi z oceno, da je potrebno v Evropi letno investirati 800 milijard evrov javnega in zasebnega denarja in da moramo se obvarovati pred pastmi vračanja na fiskalno strogost. Drugič, da čaka naše ekonomije funkcionalna specializacija, ki mora slediti umeščanju na donosnejše dele verig, s poudarjanjem vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Tretjič, da moramo digitalno transformacijo izkoristiti kot poseben groud(?) driver za razvoj naših gospodarstev. Četrtič, zeleni prehod, še posebej zahteven v državah z nadpovprečnim deležem energetsko intenzivnih industrij, kakršna je Slovenija. Petič, bolje uravnavati demografska gibanja, tudi dejstvo, da je trg dela nasičen, da je na trgu majhen dotok novih talentov. In v tem pogledu, zanimivo, poročilo tudi priporoča tisto, kar je ta Vlada že naredila, namreč dvig minimalne plače, da se postopoma iz trga umikajo delovna mesta z nižjo donosnostjo in nižjo dodano vrednostjo in na ta način ob hkratnih intenzivnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja, različnih programov preusposabljanja, do usposabljanja /nerazumljivo/, usposablja ljudi za to, da osvojijo nova znanja, veščine in kompetence za zahtevnejša delovna mesta. In končno, omejevanje negativnih ekonomskih in socialnih učinkov, ki izhajajo iz teh sprememb, in posledično volatilnost.

Vse velike krize v zadnjih 15 letih, od svetovne finančne krize, covida in energetske krize so Slovenijo in naše gospodarstvo nadpovprečno prizadele. To kažejo čisto vse primerjalne študije. Res pa je, da smo se na drugi strani hitro pobrali. Pri krizi, ki očitno prihaja in katere znanilci so tudi posamezna odpuščanja v fokusu javnosti tudi v teh dneh, pa je potrebno najprej ugotoviti naravo teh kriznih učinkov. Očitno je, da ne gre za nek kratkoročen zastoj, kot je bil v času covida, ampak, da se imamo, imamo, torej se soočamo z nevarnostjo dolgoročnega nižjega povpraševanja oziroma odsotnosti naročil v naših tradicionalnih izvoznih trgih, tako v geografskem kot produktnem pomenu, še posebej, če tukaj izpostavim avtomobilsko industrijo. Naj pri tem navedem zanimiv podatek. Evropa je 20 let nazaj, 25 let nazaj, bila nesporni voditelj na svetovnem trgu avtomobilov, s tržnim deležem vseh proizvedenih vozil več kot 30 odstotkov. Skupaj smo takrat proizvedli 18 milijonov vozil. Leta 2022 smo jih proizvedli le še 13 milijonov, 5 milijonov vozil manj. Na drugi strani je Kitajska iz dveh milijonov vozil, proizvedenih na leto, skočila na tržni delež 30 odstotkov in ne le, da sedaj ta vozila prodirajo v Evropo in odžirajo tržne deleže evropskih proizvajalcev, močno se oža manevrski prostor tudi na Kitajskem kot najpomembnejšem izvoznem trgu za evropsko avtomobilsko industrijo. Zato ni presenečenje, da se nam dogajajo slabe novice in da vsi skupaj čutimo ta hladen veter s severa.

Kaj to pomeni za proračun za prihodnji dve leti? Mi načrtujemo izrazito proaktivno, fiskalno spodbujeno gospodarsko politiko s fokusom predvsem na tistih naložbah, ki lahko spremenijo ta omejujoč model rasti, ki skušajo v Sloveniji razvijati tehnologije, skladno z najnaprednejšimi trendi in tokovi v svetu, ki v Slovenijo umeščajo industrije, za katere imamo naravne ali privzgojene prednosti in proračun Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport to v celoti tudi izraža.

Naj navedem nekaj teh postavk, pri čemer se bom izognil, da vam zdaj govorim o posameznih ukrepih, ker bi bila ta razprava in uvodna obrazložitev predolga ampak samo najpomembnejše, sklop raziskav, razvoja in inovacij, ki ga močno podpiramo tako s sredstvi, planirani delno v integralnem delu, še v večji meri pa v ukrepih, ki jih financiramo s pomočjo evropske kohezijske politike in načrta za okrevanje in odpornost, to so sredstva za RRI operacije, spodbujanje pilotno demonstracijskih projektov, podporo slovenskim podjetjem v projektih skupnega evropskega interesa, Important Projects of Common European interest. Gre za to, da se intenzivno vključujejo naša podjetja v ta, na nek način, "speacial vehicle" skupnih evropskih projektov, kjer prihaja do izgradnje novih vrednostnih verig v povsem novih industrijah, kot so mikroelektronika, zdravje, komunikacijske tehnologije, podatkovna infrastruktura, vodik, baterije in podobno. Spodbujanje inovativnosti in zelenega prehoda, elektrifikacija naše avtomobilske industrije, torej njeno zeleno prestrukturiranje, podpora tudi investicijam, ki prihajajo v našo državo in katerih namen je zelo jasen, da Slovenijo razvijejo ne le kot svojo proizvodnjo, pač pa predvsem kot svoje inovacijsko središče. Takšen primer je primer biofarmacevtike, biotehnologije, farmacevtske panoge kot celote.

Na področju raziskav in razvoja in inovacij je še več posameznih ukrepov. Z veseljem delim s poslankami in poslanci, če bo za to interes in če bodo taka vprašanja več informacij o posameznih ukrepov. Naj tukaj na tem mestu omenim samo še dizajn. Mi nadaljujemo in vstopamo v tretjo generacijo Kompetenčnega centra za dizajn menedžment. Tudi dizajn, tako kot inovacije, so eden od pogonov prehoda v višje verige vrednosti in doseganja boljših končnih cen.

Drugo strateško področje je zeleni prehod, tako podpora krožnemu gospodarstvu, vključno z vzpostavitvijo slovenskega centra za krožno gospodarstvo. Javni razpis za krožne in digitalne poslovne modele, skupaj, samo za primer 21,5 milijonov evrov, Repower, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in razogljičenje industrije, če se ne motim, se ta razpis v skupni vrednosti 42 milijonov evrov izteka s končnim rokom prav danes. Nato področje spodbujanja podjetništva in spodbujanja mikro, malih in srednje velikih podjetij, od vstopnih točk, kot so slovenske poslovne točke, naši inkubatorji, drugi subjekti inovativnega okolja, tehnološki parki, podpora internacionalizaciji mikro, majhnih in srednje velikih podjetij skozi projekt SPOT Global plus. Cela vrsta vavčerjev za mikro, majhna in srednje velika podjetja na področju digitalizacije, internacionalizacije in trajnostnega prehoda. Prvič denimo uvajamo vavčer za ESG za nekatere nove okoljske standarde in še kaj. Sama promocija podjetništva, podpora start up podjetjem, ena od točk, kjer lahko ugotovimo, da če je Evropa na tem področju slaba, smo mi najslabši v Evropi. Kar, mimogrede, nagovarjamo tudi s predstavljenimi izhodišči slovenske start up strategije. Podpora za startupe in Scaleup podjetja, tako imenovani razvojni plus program, ki teče preko Slovenskega podjetniškega sklada in podpora specifičnim podjetniškim skupinam, kot so ženske in mladi podjetniki začetniki. Področje spodbujanja investicij, ki v proračunu za leto 2025 beleži najbolj skokovito rast. Tukaj gre za podporo velikim investicijam, ki jih umeščamo v našo državo. Na področju farmacevtske industrije je to Lekova naložba v Lendavi. Na področju avtomobilske industrije so to projekti zelenega prestrukturiranja slovenske avtomobilske industrije Gremo in nenazadnje tudi podpora investiciji Renault Group v razvoj in proizvodnjo električnega vozila Twingo, ki se bo v Novem mestu začel proizvajati leta 2026 in s čimer je bila zaprta ta dalj časa trajajoča negotovost o torej, potencialnem zaprtju tovarne Revoz. Z novim programom, z nadgradnjo našega položaja ne le iz proizvajalke vozil, ampak v proizvajalko električnih vozil smo ta tveganja odstranili in pospešeno nadaljujemo pot v elektromobilnost. Mimogrede, koristno bi bilo, da nehamo trgom pošiljati mešane signale o tem, ali je elektromobilnost prava pot ali ne. Jaz dopuščam, da tukaj vedno obstajajo dvomi. Ampak ko skušamo skreirati povsem nove trge, so zmedena torej priporočila na tem področju najslabša. Jaz mislim, da je razvoj teh novih trgov, tudi potrošniških navad in potrošniških pričakovanj potrebno spodbujati konsistentno, ne pa vsakič znova prevpraševati te politike, potem ko je povsem jasno, da je električni motor nesporno bistveno bolj energetsko učinkovit kot vsakršen motor za notranje izgorevanje. In če kdo misli, da smo uvozno odvisni samo pri baterijah, ne nismo, 96 odstotkov vseh fosilnih goriv, ki jih v Evropi porabimo, jih vsakodnevno financiramo iz naših žepov, uvozimo od drugod. To je ključna strateška odvisnost, ki po vrhu vsega še škodi našemu okolju in našemu zdravju. Ob teh investicijah je seveda še vrsta drugih manjših investicij na podlagi Zakona o spodbujanju investicij, pa tudi prestrukturiranje premogovnih regij Zasavske, Savinjsko šaleške premogovne regije, kjer izvajamo štiri ukrepe, dva ukrepa, torej po en za vsako regijo, sta že zunaj in mislim, da so postopki tudi že torej, zaprti. In sicer sofinanciranje produktivnih naložb, kjer si obetamo, da z razvojem novih industrij v teh okoljih omogočimo pametnejše, boljše alternative, obstoječim zaposlitvam, ki so vezane na, torej rudniške dejavnosti, na drugi strani pa napovedujemo tudi dva dodatna razpisa, po enega za vsako verigo in sicer za sofinanciranje razvojno raziskovalnih in inovacijskih aktivnosti.

Na področju spodbujanja internacionalizacije izrazito delamo na odpiranju novih trgov. Naj pri tem navedem aktivnosti ministra Hana prejšnji teden s kupci, potencialnimi kupci v kitajski avtomobilski industriji za navezavo stikov z našim, z našimi dobavitelji, za to, da diverzificiramo tudi te odvisnosti, ki jih imamo, z omejenim naborom kupcev, ki očitno v tem hipu se soočajo na naših ključnih zunanjih trgih s posameznimi težavami. Odziv potencialnih kitajskih partnerjev je bil izjemno, izjemno dober. Ti iščejo ne le posamezne dobavitelje, ampak tudi potencialne lokacije za svoje prihodnje naložbe v avtomobilsko industrijo.

Ob tem na področju internacionalizacije načrtujemo tudi podporo individualnih nastopov mikro, majhnih in srednje velikih podjetij na mednarodnih sejmih, spodbujanje partnerstev za nastope na tujih trgih, krepitev trženja znamk na tujih trgih Samo sodelovanje Slovenije na svetovni razstavi Expo v Osaki je na Japonskem, ki se začne čez dobrih šest mesecev, pa seveda tudi precej okrepljena sredstva glede na dolgoletna povprečja na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Prav danes v Državnem zboru potekajo Slovenski razvojni dnevi na to temo.

Kot sem prepričan, da veste, je ministrstvo aktivno tudi pri razvoju gospodarske baze naših zamejskih organizacij v vseh sosednjih državah pri spodbujanju razvoja socialne ekonomije. Tudi to področje je v zadnjih dveh letih doživelo pomemben preporod z okrepljenimi sredstvi.

Področje vesolja, veste, da tudi po vaši zaslugi 1. 1. postajamo polnopravni člani Evropske vesoljske agencije. V proračunu za leto 2025 se to še ne pozna, v letu 2026 pa bo po ministrski konferenci konec prihodnjega leta potrebno odločati o višjih vlaganjih, ki pa bo lahko torej slovenska vesoljska industrija izkoristila povratno nazaj. V tem okviru tudi delovanje Centra Noordung, če ga še niste obiskali, predsednica priporoča mogoče kakšen terenski obisk, ker mislim, da postaja Center Noordung v Vitanju res izjemen "show case" naših vesoljskih aktivnosti vašim otrokom, ki jih želimo vzgajati in motivirati tudi za prihodnje astronavte ali pa vsaj za študente naravoslovnih, matematičnih in tehnoloških ved, pa bo tam pričakala tudi vrsta, posebej za otroke razvitih aktivnosti, med drugim tudi Soba pobega iz vesolja, ki smo jo, mislim, da tam odprli v letošnjem letu.

Na področju turizma je naš fokus jasno izboljšanje konkurenčnosti skladno s strategijo, malo več in veliko bolje. V ta namen je učinkovito trženje in promocija Slovenije, kjer nam v bistvu gre izjemno dobro in Slovenija v mednarodnem okolju velja za vedno bolj odkrit dragulj Evrope. Ključen pa je dvig konkurenčnosti in prepoznavnosti slovenskega turizma. Tudi za to, da turizem kot strateško panogo, premaknemo iz ravni relativno nizke dodane vrednosti. V tem okviru še program dela Kobilarne Lipica v letu 2025 prvič po na novo sprejetem zakonu. Enako kot letos namenjamo temu področju 9 milijonov evrov, hkrati pa lahko rečem, da za izvedbo investicij delamo vse za to, da lahko februarja prihodnje leto, poslanko Andrejo s Krasa bo to gotovo zanimalo, začnemo tudi z investicijo v bazen v tem okviru še seveda delovanje javne agencije slovenske turistične organizacije.

Kar se tiče športa zaključim z zelo kratkim sporočilom, še nikoli doslej tako visoke ravni sredstev namenjenih športu.

Predsednica se opravičujem če je bil moj oris nekoliko daljši, upam pa da je bil dovolj ilustrativen za vse vas.

Hvala.

Hvala lepa za res izčrpno predstavitev proračuna s strani Ministrstva za gospodarstvo turizem in šport.

In sedaj dajem besedo še predstavniku Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, državnemu sekretarju gospodu Srečku Đurovu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Če Mario Draghi ocenjuje, da Evropa potrebuje veliko bolj usklajeno industrijsko politiko, hitrejše ukrepanje in obsežne naložbe, da bo lahko držala korak z ZDA in Kitajsko, Slovenija potrebuje skladen regionalni razvoj, da bo lahko držala korak z najrazvitejšimi državami Evropske unije. Za ta del, skupaj z učinkovitim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev, pa skrbi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Predlog spremembe proračuna za naše ministrstvo za leto 2025 znaša dobrih 381 milijonov v bilanci A in dobrih 30 milijonov v bilanci B. Predlog proračuna za leto 2026 znaša dobrih 458 milijonov v bilanci A in dobrih 30 milijonov v bilanci B.

Najprej sem dolžan pojasniti, zakaj je prišlo do takega znižanja od sprejetega proračuna do predloga proračuna, in sicer ta proračun je, se pravi, nižji zaradi samega, se pravi sistema izvajanja kohezijske politike na način, da ko Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj izda odločitev o podpori, prerazporedi tudi sredstva v proračunu s svojih postavk na postavke posredniških teles, torej drugih ministrstev. V tem je torej iskati razlog, zakaj je proračun v letu 2025 bil planiran v višini dobrih 817 milijonov, sedaj pa v spremembi znaša dobrih 381 milijonov. Tako bo tudi v bodoče, ko bo Ministrstvo za kohezijo v vlogi organov upravljanja izdalo posamezno odločitev o podpori, bodo ta sredstva, ki so planirana za posamezne resorje tudi tem resorjem prenesena. Do današnjega dne je bilo izdanih odločitev o podpori v višini 714 milijonov evrov.

Kar se tiče evropskih sredstev je še potrebno izpostaviti, da so za področje regionalnega razvoja že sklenjene pogodbe oziroma izdane odločbe za 12 projektov poni podjetno na izzive, v skupni višini dobrih 18 milijonov. Od tega bomo v letu 2025 namenili slabih štiri milijone in v letu 2026 prav tako slabih štiri milijone.

Tu velja še omeniti projekt CLLD, ki jih financiramo v višini 40 milijonov, od tega v letu 2025 pet milijonov in v letu 2026 26 milijonov. Kot veste smo odgovorni tudi za izvrševanje sklada za pravičen prehod, ki ga izvajamo po sprejetem programu. In v letu 2025 oziroma po tem programu je načrtovanih dobrih 55 milijonov, od tega, se pravi v letu 2025 21 milijonov in v letu 26 17 milijonov. Mi smo že izvedli dva razpisa v letu 2023 in enega v letu 2024, in sicer za poslovne cone in za inkubatorje. Preostala EU sredstva, katera so planirana v našem proračunu, so namenjena drugim posredniškim telesom, in sicer za leto 2025 dobrih 308 milijonov in za leto 2026 dobrih 372 milijonov.

Kar se tiče integralnega proračuna je potrebno izpostaviti financiranje splošnih razvojnih nalog, potem načrtovanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvoja. Ravnokar pripravljamo spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, s pomočjo katerega želimo zagotoviti skladen regionalni razvoj in močne regije, torej visoko kakovost življenja v vseh 12 razvojnih regijah. Namreč, opažamo tisto, kar je že dolgo znano: da so razvojne razlike izjemno velike in da če sodimo moč države po eni, se pravi razvojni regiji, je ta izjemno velika. V mislih imamo osrednjeslovensko. Če pa sodimo moč države po ostalih razvojnih regijah, pa vidimo, da nas čaka kar resen izziv. Ta izziv je možno odpraviti v kolikor bo sprejeta zelo jasna politična odločitev, da je skladen regionalni razvoj ena izmed ključnih političnih prioritet naslednjega desetletja. In v kolikor bodo, se pravi, tej odločitvi sledili tudi horizontalni ukrepi, ki bodo zagotovili visoko kakovost življenja v vseh 12 razvojnih regijah.

Kar se tiče obmejnih problemskih območij, načrtujemo v letu 2025, 14 milijonov evrov in v letu 2026, 16 milijonov evrov. Kar se tiče že dosedanjih rezultatov in izvedenih ukrepov, lahko ugotovimo, da je bilo podprtih že več kot 426 projektov v dosedanjem obdobju izvajanja programa, to pomeni projekte za 403 projekte, 403 podjetja, za 13 občin in za deset RRA-jev. Znotraj tega je bilo podprtih osem inkubatorjev in pet poslovnih con; to so občine Tržič, Ilirska Bistrica, Ormož, Podlehnik, Hrpelje, Kozina, Podčetrtek, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in poslovne cone v občini Ormož, Postojna, Ajdovščina, Komen in Semič. Prav tako v kratkem načrtujemo objavo novih razpisov, ki bodo v kombinaciji povratnih in nepovratnih virov, in sicer 14 milijonov nepovratnih virov in dobrih 76 povratnih virov. Ti ukrepi so zamišljeni tako za občine, kot za podjetja na, se pravi, teh problemskih območjih.

Prav tako načrtujemo sredstva za sofinanciranje romske infrastrukture. Mi smo že v preteklem, v preteklih dveh letih objavili dva razpisa v višini dva pa pol milijona evrov, od tega je bilo 13 oziroma je bilo podprtih 16, 19 projektov, in vsi projekti so se na terenu tudi uspešno izvedli in uspešno zaključili. Prav tako planiramo sredstva za avtohtone narodnostne skupnosti, pripravlja se program za novo programsko obdobje, določena sredstva pa načrtujemo vezano na, se pravi, predlagani dvig, pa tudi v povezavi z dvigom stroškov za materialne stroške, investicije in tudi same plače.

Glede bilance B, predlagamo povečanje stroškov, se pravi povečamo, predlagamo povečanje iz 11 milijonov na 30 milijonov za delovanje Slovenskega regionalnega razvojnega sklada v višini 20 milijonov za leto 2025, prav tako tudi za leto 2026, 10 milijonov pa predlagamo, se pravi za namensko premoženje Sklada za regionalni razvoj, in sicer na podlagi 99. člena, vezano na financiranje protipoplavne obnove, tudi s povratnimi sredstvi. Ribniški sklad je v letu 2023 izvedel za 53 milijonov finančnih, 53 milijonov se pravi, finančnih spodbud, sklenjenih je bilo 210 pogodb, v letu 2024 se načrtuje za 65 milijonov in sklenjenih 300 pogodb.

Predsednica, toliko za enkrat. Najlepša hvala.

Hvala lepa vsem vabljenim, predstavnikom ministrstev za uvodne obrazložitve in sedaj odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Najprej gospod Medic. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Lepo vsi pozdravljeni!

Hvala lepa sekretarjem za pripravo in pregled proračuna. Gospodarstvo potrebuje stabilno, predvidljivo in priznano poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Potrebujemo povečanje produktivnosti gospodarstva, pri čemer bolj kot dodeljevanje državnih subvencij, vlogo igra možnost nagrajevati najbolj ustvarjalnega kadra, hitrejši postopki, nizke davčne obremenitve ter stabilnost regulatornega okvirja. Tako mislimo, da ni to "glih", ta proračun tako naravnan in bom dal primer za Ministrstvo za gospodarstvo in poleg tega še vprašanje.

Zdaj, gledam zdajle 2026 leto, za celotno področje ministrstva je dodeljenih 209 milijonov evrov, kar je 79 milijonov manj kot za leto 2000, po novem za leto 2025 ter 110 milijonov manj kot za leto 2024. Zdaj, če se osredotočim na to postavko, za spodbujanje novih in začetnih investicij za leta 2026 se namenja 11, slabih 11 milijonov evrov, za kar je 61 milijonov manj kot za leto 2025. Če pogledamo okleščenje proračuna celotnega ministrstva, 90 odstotkov oklestitve je prav v tem spodbujanju. Tako, si vzamemo celotno maso. Zdaj pa še za kohezijo, za celotno področje, zdaj pa govorim za leta 2025, za celotno ministrstvo se namenja 381 milijonov evrov, kar je za 436 milijonov manj kot je bilo sprejeto lani za proračun 2025 in se osredotočim na teh dveh postavk. Za podporo tehnološkim razvojnim projektom se sredstva zmanjšujejo za 128 milijonov evrov na 72, če rečem na hitro izračunano, za 190 milijonov, na 72. In na področju prilagajanja podnebnim spremembam se sredstva zmanjšajo na 40 milijonov. V sprejetem proračunu lani je bilo za 150 milijonov, 153 milijonov, kar hoče reči, da je 100 milijonov evrov manj na voljo. Prej smo poslušali, da bomo osredotočili na vse nase moči v spodbujanje podnebnim, prilagajanje podnebnim spremembam. Tukaj, ko pa gledam številke je pa ravno nasprotno. Verjetno ima svojo obrazložitev, tako da prosim, prosim za to.

Lepa hvala.

Hvala lepa.

Naslednji ima besedo gospod Rado Gladek.

Predsednica, hvala lepa za besedo.

Prav lep pozdrav vsem predstavnikom Vlade!

Dovolite mi na začetku mogoče malo širši uvod glede tega proračuna, ki ga zdaj recimo v tem mesecu dni obdelujemo in ga bomo najbrž tudi sprejeli. Zdaj proračun kot celota je zelo optimistično naravnan, kar se mene tiče. Tudi vse predstavitve do sedaj, vključno s predstavitvijo predsednika Vlade prejšnji teden v Državnem zboru so nakazovale veliko optimizma in iskale razloge za, po moje, zelo, zelo potrošen proračun za naslednji dve leti. Gospodarstvo že kar nekaj časa opozarja, da je, da so leta debelih krav, kot kaže, mimo. Do zdaj jih nismo prav poslušali, ali pa jih Vlada ni prav poslušala, se mi pa zdi, da je zdaj v nekem mogoče tednu dni prišlo do neke streznitve in mogoče malo drugačnega razmisleka ali pa sprejetja tega stanja oziroma stanja neke bližnje prihodnosti, ki mogoče na določenih segmentih ni najbolj rožnata.

Zdaj, kar se proračuna tiče kot celote, mi smo na vseh sejah, recimo, na Odboru za finance poslušali, da bi morali v času debelih krav ta primanjkljaj zmanjševati, pa ga do zdaj nismo, ga bomo pa zdaj s tem proračunom naj bi pa v to malo bolj zagrizli, čeprav se bojim, da je mogoče trenutek malenkost zamujen, kot sem rekel, časi niso najbolj rožnati. Kljub vsem opozorilom, ki smo jih prejemali z različnih strani, kot vemo, je, kar se gospodarstva tiče, Slovenija izgubila na konkurenčnosti štiri mesta. Če smo iz korone izšli kot zmagovalci, smo zdaj kljub vsem ukrepom izgubili to prednost, ki smo, to štartno prednost, ki smo jo takrat imeli. Razni statistični podatki nam kažejo, ne vem, recimo zelo, zelo se hvalimo, kar se proračuna tiče, da spodbujamo investicije, seveda investicije so v razno razne smeri, ampak gradbeništvo je skoraj povsod zraven. Zdaj pa statistični urad da podatek, da se tudi ta gradbena srenja malenkost ohlaja. Tako da tudi to je nek negativen signal oziroma signal, ki nam, ki nam ki nam da misliti.

Zdaj pa, kar se tiče samega Ministrstva za gospodarstvo oziroma tega dela proračuna, ki se gospodarstva tiče. Dejstvo je, da na samo klimo ali pa na samo spodbujanje gospodarstva ne vpliva samo ta del proračuna, ki ga bomo danes obravnavali, ampak še marsikaj drugega. Pa če že v tem delu, kot je sekretar Frangež predstavil, je veliko nekih spodbud in pomoči in tako naprej. Na drugih segmentih, tukaj imam v mislih davčno politiko in tako naprej, ne, pa delamo ravno obratno. Tako da tukaj bi pričakoval, tudi z Ministrstva za gospodarstvo, če že vi, recimo temu razumete kaj pomeni pomagati gospodarstvu oziroma skrb za gospodarstvo, da bi mogoče še vašim kolegom razložili, da da pa mogoče ne delajo ravno v dobro gospodarstva.

Zdaj pa, če se, bi rekel čisto fokusiram na ta vaš del ali pa gospodarski del proračuna. Ja, razumljivo, kot ste na začetku, kot ste na začetku omenil. Zdaj, če gledamo čez številke, ima zdaj Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport manj sredstev iz naslova, manj pomoči, ki so predvidene, čeprav kot sem prej rekel, vprašanje, mogoče jih bomo morali, bomo morali pa to zgodbo spet obrniti, glede na to, kar poslušamo zgodbe Gorenje, Mahle, Unior, Bosmark in tako naprej. Tako da vprašanje, kaj nas čaka. Mogoče bomo zdaj potrjevali ta del, malo manj potratno pa nas bo čez, tekom leta še kaj presenetilo.

Zdaj pa, kar se tiče vprašanj, podobno kot gospod Medic, prvo vprašanje je spodbujanje tujih investicij. Mi vemo, da smo kot trg ali pa kot ekonomija zelo odvisni od tujine, ne samo od evropskega trga oziroma zdaj če tako drugače obrnem, v zadnjem času nam ta evropski trg mogoče predstavlja celo določene težave zato, ker tradicionalno dobre partnerice zahajajo v neke težave, kar pomeni, da imamo je še večje težave tudi mi. Tako, da tukaj bi, bi pričakoval mogoče malo več pojasnil, kako se, kako se izviti iz tega evropskega krča oziroma malo se nanaša tudi na to gospodarsko diplomacijo in tako naprej, ker očitno bomo morali iskati priložnosti ne samo znotraj Evropske unije, ampak še marsikje kje drugje, kjer so trgi bolj, bom rekel, ekspanzivno naravnani oziroma uspešnejši, kot je v tem trenutku evropska, Evropska unija ne. Tako da mogoče kakšen komentar glede tega.

Potem me tudi preseneča znižanje sredstev, kar se tiče podpore turizmu. Vemo, da turizem je ena paradnih panog v Sloveniji oziroma zelo radi poudarjamo lepote Slovenije in naravne danosti in posledično vse možnosti, ki jih ima, ki jih ima slovenski turizem iz tega naslova.

Tretja stvar, za katero pa še vsi točno ne vemo, kaj nas, kaj nas čaka, so pa te omrežnine. Tukaj znotraj, tukaj se spet malo navezujem na te pomoči. Zdaj v roku recimo 14 dni, tri tedne bomo, bomo dobili prve račune oziroma bodo dobili pravni subjekti, ki imajo priključno moč višjo od 43 kilovatov bodo dobili prve račune in bomo šele dejansko zdaj videli kaj, kaj ta omrežnina pomeni. In če se navežem spet mojo prejšnjo razpravo, mi neke ukrepe zdaj, se mi zdi, da smo jih kar tako naložili na kup v ravno neprimernem trenutku glede na, to kar sem prej rekel sliko evropskega in posledično tudi slovenskega gospodarstva. Tako da me tudi iz tega naslova zanima, kaj, kako razmišljate oziroma kako ste pripravljeni na Ministrstvu za gospodarstvo? Ker jaz, jaz se bojim, da bodo ti računi, ki bodo zdaj začeli prihajati, marsikoga močno negativno presenetili. Podjetniki, dobro, pustimo mala podjetja, ki so pač izvzeta iz tega oziroma imajo neko prehodno obdobje tako kot fizične osebe ne, ampak malo večji porabniki znajo pa doživeti kar velik šok in me zanima tudi vaš, vaš odziv oziroma kako, kako bo ministrstvo kot tako odreagiralo oziroma kaj namerava storiti zdaj tekom uvajanja teh omrežnin? Prav glasni se mi zdi, da niste bili. Seveda se je stvar malo zamaknila, ampak kot rečeno, je pa zdaj v uporabi in bo udarila v najslabšem trenutku, se mi zdi, ravno tisti del gospodarstva, ki je že tako mogoče malo bolj ranljiv in bo na ta način mu povzročila še dodatne probleme. Tako, da mogoče toliko zdaj za začetek, pa še kasneje kakšno dodatno vprašanje. Hvala.