Lep pozdrav vsem skupaj! Začenjam 27. nujno sejo Odbora za kulturo.
Na seji kot nadomestni člani s pooblastilom sodelujejo kolega Zoran Mojškerc, ki nadomešča kolegico Anjo Bah Žibert.
Prejeli ste naslednji dnevni red seje odbora: 1. točka Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in 2. točka Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.
Preden nadaljujem, imam še eno pooblastilo, in sicer poslanca Dušana Stojanoviča nadomešča kolegica Tamara Vonta.
Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA SKUPAJ.
Gradivo z dne 30. 9. 2024 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.
K točkam dnevnega reda sta bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo.
V skladu s Poslovnikom lahko odbor predloge proračunov obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za kulturo, in sicer kot zainteresirano delovno telo.
Uvodno besedo sedaj dajem predstavnici Ministrstva za finance, sekretarki Anki Oražem. Izvolite.
Anka OražemLepo pozdravljeni in hvala za besedo.
Sem Anka Oražem. S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela proračunov za leti 2025 in 2026.
Pri pripravi obeh proračunov so se poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025 do 2028 upoštevala tudi jesenska napoved gospodarskih gibanj Umar, zakonske in druge prioritete, napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike.
Prihodki državnega proračuna so za leto 2025 načrtovani v višini 15,2 milijardi evrov, od tega se načrtuje 12,8 milijard evrov za davčne prihodke, 1,4 milijarde evrov za prejeta sredstva iz proračuna EU, 0,8 milijard evrov za nedavčne prihodke ter 0,2 milijardi evrov skupaj za kapitalske prihodke, donacije in transferne prihodke. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom 2025 višji za 4,6 odstotka. Za leto 2026 so prihodki načrtovani v višini 15,9 milijard evrov in so glede na leto 2025 višji za 4,5 odstotka.
Odhodki državnega proračuna so za leto 2025 načrtovani v višini 17,1 milijarde evrov, kar je za 1,3 milijarde evrov oziroma 8 odstotkov več kot v sprejetem proračunu 2025. Višji odhodki so predvsem zaradi višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitev transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 ter politike prometa in prometne infrastrukture. Za leto 2026 so odhodki načrtovani v višini 17,1 milijarda evrov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. V bilanci prihodkov in odhodkov se za leto 2025 načrtuje primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2026 pa v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Na seji matičnega odbora za finance bodo podrobneje predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za prihodnji dve leti. Hvala.
Najlepša hvala.
Sedaj dajem besedo še predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Rusjanu - izvolite -, da predstavite dele proračunov, ki se tičejo Ministrstva za kulturo.
Marko RusjanLep pozdrav vsem skupaj! Hvala za besedo.
Mi smo pri načrtovanju proračuna oziroma spremembe proračuna za 2025 in potem za 20 26 predvsem zasledovali cilje koalicijske pogodbe in cilje, ki jih nekako določa tudi letos sprejet Nacionalni program za razvoj in NPK kulture. Ti cilji so bili sicer že tudi planirani za 2024, vendar, kot vsi vemo, so zaradi poplav, ki so segale na dobršen del Slovenije, morali takrat delno proračun temu prilagoditi. Zato pa še toliko bolj lahko smo lahko zadovoljni s sedanjim razrezom proračuna, kjer se, če grem malo najprej na številke, pa potem na vsebinsko, sprejet proračun, ki je sedaj veljaven, je za 2025 234 milijonov, v predlogu rebalansa, se pravi za 2025, pa je 271 milijonov 755 tisoč. Se pravi, gre za povečanje proračuna za 36 milijonov 881 tisoč, s tem da moram poudariti, da v tem ta sredstva niso zajeta. Tukaj ni kohezijskih sredstev, ni sredstev za Načrt za okrevanje in odpornost, tukaj tudi ni sredstev iz solidarnostnega sklada, kjer smo tudi vključeni, in tudi ni dodatnih sredstev, ki smo jih pridobili iz Sklada za podnebne spremembe. Tako da skupna vrednost vseh virov, ki jih bo ministrstvo, s katerim bo ministrstvo razpolagalo v letošnjem, mislim, v naslednjem letu, pri odhodu številke 329 milijonov evrov. To so v bistvu rekordne številke in tukaj to vključuje vse te možnosti porabe, ki jih ministrstvo ima in ki si jih je tudi zagotovilo.
Zdaj, če gremo, kje so največje spremembe oziroma kje se je največ povečevalo. Povečalo se je za javne zavode / nerazumljivo/ milijonov evrov. Tukaj gre za več višanj, en del je zaradi plačne reforme, gre pa tudi višanje na področju programskih in materialnih stroškov. 5 milijonov evrov dodatnih sredstev za javni sklad za kulturne dejavnosti in obe agenciji, se pravi SFC, Slovenski filmski center in Javna agencija za knjigo. Tukaj je treba povedati, da gre pri filmu, se pravi pri Slovenskem filmskem centru se sedaj povečuje celo in popust, tisto, kar se izvaja na en del, manjši del, je na ministrstvu, je sedaj, bo skupna vrednost 14,4 milijona evrov, torej se bo povečalo za film za 4,975 milijona več, kot je letos. In s tem v bistvu dosegamo cilje, ki smo si jih zadali ob nastopu mandata. Povečuje se tudi za Javno agencijo za knjigo. V preteklih letih je veliko sredstev za delovanje te agencije šlo za mednarodne aktivnosti, za Frankfurtski sejem in za predstavitev na otroškem oziroma sejmu otroške literature v Bologni in je v letošnjem letu bilo zaradi tega nekaj manj sredstev na voljo. Vendar se zdaj v predlogu proračuna za 2025 ta sredstva povečujejo za več kot milijon in s tem bi morali zadostiti vsem potrebam, ki jih imajo trenutno na agenciji za različne razpise, ki jih izvajajo. Tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti dobi povečanje, mislim, da gre za slab milijon oziroma slabega pol milijona sredstev za programske, delno je pa še tudi za razpis za opremo in investicije, tudi se povečuje. Kakor veste, tudi se izvaja nacionalni projekt / nerazumljivo/ kulture v Novi Gorici Tukaj smo imeli planiranih / nerazumljivo/ milijonov za leto 2025, tukaj v rebalansu dodajamo še milijon in pol na račun povišanih stroškov in dodatnih aktivnosti. Tako, da mogoče omenim še par stvari, no. Povečujemo sredstva za delovne štipendije za 700 tisoč evrov, na vseh razpisih za področje ustvarjalnosti, se pravi uprizoritvene umetnosti, glasbeno področje in podobne, za 800 tisoč evrov. Pomembna sprememba je na medijskem razpisu. Tukaj se povečuje za en milijon, se pravi iz treh milijonov nekaj na štiri milijone nekaj. To je v bistvu prva taka velika, veliko, tako veliko povečanje na tem razpisu, razpisu, ki je namenjen podpori medijem oziroma njihovim projektom.
Potem pa, zdaj, kar se tiče "26ke" je stanje, višina približno enaka kot za ta proračun. Pa tukaj neke razlike, mogoče še povem, glede načrta za okrevanje in odpornost. Tukaj je planirano, da bo v letu 2025 počrpano 34 milijonov evrov, saj tudi, kakor veste, saj(?) je treba projekte zaključiti v začetku leta 2026, tako da večina aktivnosti, ki se bodo zdaj izvajale na našem ministrstvu, so vezane na leto 2025. Se pravi, ti projekti, ki jih imamo na investicijah in na digitalizaciji, kohezijska, nova perspektiva kohezijske politike se je dobro začela šele, tako da imamo zdaj 2025, ki planirano iz virov Evropske unije 11 milijonov 637 tisoč, soudeležba na slovenski strani je 5 milijonov 769 tisoč, se pravi skupaj 17 milijonov. Solidarnostni sklad za katerega je vključeno Ministrstvo za kulturo, na podlagi, na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je namenjen za hitrejšo obnovo / nerazumljivo/ in izboljšali zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami. Tukaj imamo mi predvidena sredstva za gradnje, za varno hrambo kulturne dediščine. Tu gre predvsem za depoje, arhivske in muzejske ter urejanje covid(?) spomenikov na olazovitih območjih, ker dosti kulturnih spomenikov je ogrožena tudi zaradi plazov, tako da za 2025 je, predvidena je milijon in pol, 2026, 5 milijonov, aja 8 milijonov skupaj, no, skupaj, samo jaz sem bral samo za depoje, ampak skupna vrednost je za 2025 8 milijonov, za 2026 10 milijonov.
Tako, da to je zdaj na kratko. Sem pa seveda na voljo za vsa vprašanja, za bolj podrobno obrazložitev vseh postavk.
Hvala.
Najlepša hvala za uvodno predstavitev.
Sedaj odpiram razpravo članov in članic odbora. Kdo želi prvi?
Izvolite, kolega Hoivik.
Hvala lepa, predsednica, za besedo.
Spoštovani državni sekretar, hvala za predstavitev.
Najprej par uvodnih besed. Vsi se zavedamo reza po vseh ministrstvih. Danes sem prisostvoval tudi že Odboru za pravosodje, kjer sem postavil isto vprašanje, in ga bom zdaj ponovil tudi kulturi. Torej, kako gledate na to, da smo s proračunom 2025 zniževali sredstva zaradi sanacije po poplavah, torej, vsi ministri ste od Ministra za finance dobili, da morate oklestiti svoje proračune, sedaj, ko pa imamo rebalans za leto 2025 imamo pa pravzaprav pri vseh ministrstvih te postavke dvignjene.
Zdaj, da ne bom napačno razumljen. Jaz na primer za področje kulture pozdravljam dvig v višini 37 milijonov evrov, vendar pa kako ljudem razložiti, torej predvsem tistim na poplavnih območjih, da je Vlada lansko leto približno v tem času piarovsko in tudi potem smo potrjevali te rebalanse, obljubljala, da bo seveda krčila sredstva pri porabi v državni upravi, sedaj pa to skrčitev ponovno povišujete in me zanima vaš komentar, glede na to, da, se pravi, so tiste besede ministra za finance šle v pozabo oziroma s tem, kar bomo poslanci in poslanke izglasovali bo to ukinjeno oziroma prezrto, kajti tudi sam sem zelo intenzivno to leto spremljal kje bomo dobili sredstva za poplavno sanacijo. Številke so variirale, vemo, prišli smo celo do desetih milijard takrat v enem obdobju, da bo potrebno za obnovo, potem pa na koncu ugotovimo, da iz evropskih sredstev, kohezijske politike 2021-2027 ne bo nič, sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost imamo le še slabi dve leti, da počrpamo in tudi takrat ne bo nič sredstev, torej bo šla večina sredstev iz državnega proračuna. In ni mi pa čisto jasno, torej pravzaprav dvignili smo davek na prihodke pravnih oseb, torej dvig iz 19 na 22 odstotkov, kjer boste nabrali slabo milijardo v petih letih. Hkrati pa vsa ministrstva, tudi Ministrstvo za kulturo tukaj povečuje proračun za eno sedmino. V vašem primeru torej z 235 milijonov na 200, slabih 272 milijonov. Pa me zanima vaš komentar. Pa še enkrat, ne nasprotujem postavkam, v tem smislu, bom tudi pohvalil par postavk, ampak zanima me vaš komentar, kako gledate na to to govorim za leto 2025.
Sedaj pa bolj konkretno. To sem tudi že v sredo in tudi danes na izredni seji, ko bomo obravnavali nepravilnosti na Ministrstvu za kulturo, pohvalil ministrico in tudi vaš državni sekretar. Spomnim se vašega komentarja na eni izmed sej, ko ste rekli, da bi tudi sami predlagali povišanje za ESKD, to je uspelo. Hvala lepa. Tudi sam sem dal že dva amandmaja, tako v letu 2022 kot v letu 2023, da je JSKD, torej to je javni sklad za kulturne dejavnosti, ki pravzaprav predstavlja vso ljubiteljsko kulturo v naši državi, potrebuje dodatna sredstva tudi zaradi inflacije, tudi zaradi podražitev stroškov in tukaj res pozdravljam ta dvig na slabih 6 milijonov evrov, to je res pohvala. In se mi zdi, da bo se tako umetniška kultura predvsem v interesu manjših kulturnih društev se bo bolj obogatila in seveda to absolutno pozdravljam. Zdaj, kjer bom pa malo bolj kritičen. Je pa seveda, so pa postavke, ki jih navajate, predvsem za varstvo kulturne dediščine, arhivsko in knjižnično dejavnost. Zdaj tukaj dvigujete sredstva iz slabih 69 milijonov na slabih 75 milijonov evrov in me zanima v kakšnem sklopu, če lahko malo bolj predelate te postavke. Torej, bo to šlo bolj za ohranjanje kulturne dediščine ali bo to šlo bolj za arhivsko dejavnost ali za knjižnično dejavnost. Na primer, sam prihajam iz Škofje Loke, kjer sedaj res praskamo sredstva za novo obnovljeno knjižnico, na primer, čisto cena projekta je slabega milijon evrov v naslednjih dveh letih, zaradi poplav smo projekt zamaknili prav zaradi tega, ker smo proračunska sredstva morali tudi seveda lastna občinska preusmerjati v sanacijo poplav, po poplavah in me predvsem to zanima. Kako so definirane te postavke? Zdaj, sam bi pa apeliral na to, na primer, da predstavite posebej postavko za pridobivanje, financiranje knjižničnega gradiva. Ker na primer naša knjižnica, torej na primer knjižnica Ivana Tavčarja, je seveda financirana sredstev soustanoviteljic občin, kjer pridobiva nekatera sredstva, Ministrstvo za kulturo pa je tudi tisto, ki to sofinancira. Pa bom samo navedel na primer številke. Za primer leta 2024, torej v letošnjem letu je Knjižnica Ivana Tavčarja prejela iz Škofje Loke, torej iz občine, 55 tisoč evrov, iz Gorenje vasi Poljane 16 tisoč evrov, iz Žirov 10 tisoč evrov in iz Železnikov približno tudi 10 tisoč evrov. Na primer Ministrstvo za kulturo to financira v letošnjem letu. V višini 51 tisoč evrov. To se mi zdi, da je potrebno ohraniti in predvsem nadgraditi. Zakaj? Na primer v letu 2011, to je 13 let nazaj, je Ministrstvo za kulturo nakup knjižničnega gradiva financiralo v višini 61 tisoč evrov, povprečna cena knjige, povprečna, je bila 19 evrov, 19 evrov 25, če smo natančni. Zdaj govorimo o financiranju slabih 51000 evrov, torej 20 odstotkov manj. Povprečna cena knjige je sicer, to je podatek pa za leto 2023, najbrž v 24 še malo dražja, 25 evrov, 65 centov. Torej pomeni za četrtino je povprečna knjiga dražja in na primer za 20 odstotkov v razponu 13 let je Ministrstvo za kulturo znižalo to postavko. In me zanima, če v tem, v tej postavki torej 180201 predvidite dvig za financiranje knjižničnega gradiva? In seveda, to je zagotovo tudi v Zakonu o knjižnični dejavnosti pravna podlaga in absolutno moramo zagotoviti to. Potem pa še en apel: Ali predvidevate v naslednjih dveh letih iz teh virov sofinanciranje tudi izgradnje knjižničnih infrastruktur torej knjižnic v lokalnih okoljih? Kakšen je delež tega sofinanciranja, če imate te podatke? Oziroma kot sem omenil naša občina je res, ta projekt čakamo že desetletje, če ne več in so nas zdaj te poplave res omejile, da smo morali zelo racionalizirati porabo. Takole samo za primer povem, da bom eksakten s podatki. Na primer v letu 2025 in 2026 zdaj, ko delamo proračun, občinski, bodo materialni stroški skupaj v višini 320000 evrov, hkrati pa na primer bomo za knjižnico namenili v prihodnjih dveh letih že skupaj 780000 evrov samo. Tako da približno vidimo, o kakšnih številkah govorimo in me predvsem zanima to financiranje s strani države, kakšno predvidevate v naslednjih dveh letih?
Zdaj, kar se tiče, vidim visok dvig pri umetnostnih programih, torej za kar 14 odstotkov, če morda poveste, zakaj je tukaj tak dvig?
In še nazadnje me zanima, tukaj pa res promocija in razvoj slovenskega jezika. Nič spremembe, torej ostajamo pri 336000 evrih. Poglejte, jaz mislim, da je to res prenizka postavka. Predvsem z vidika, da je promocija razvoj slovenskega jezika res pomembna. Nenazadnje spet še ena pohvala, da ne boste iz koalicije me napadli, da samo kritiziram. Tudi z Zakonom o javni rabi slovenščine smo skupaj brez glasu proti potrdili zakon in ta zakon kaže svoje sadove v primeru eiphonov, da je slovenščina zdaj priznan jezik in se lahko tudi uporabniki teh mobilnih aparatov sporazumevajo z Mobitelom v slovenščini. Seveda je to tudi plod prejšnjih neformalnih prizadevanj tako bivšega ministra, tudi aktualne ministrice, tako za kulturo najbrž, kot tudi za digitalno preobrazbo. Tukaj moramo s takimi projekti seveda nadaljevati in sodelovati. Zdaj izgovor, da bomo dobili ta sredstva iz evropske kohezijske politike ni, ga ni. Zaradi tega, ker jaz sem to tudi, mislim, da državni sekretar ste tudi vi takrat prisostvovali tej seji, jaz sem takrat potem naslovil to na kohezijsko ministrstvo in odgovorili so mi da v dveh letih, se mi zdi, da okoli 300000 evrov, malo manj bo teh sredstev. Torej, tudi, če seštejemo še evropska sredstva, ne pridemo niti do 700000 evrov v primerjavi na primer z realizacijo 2023, ko pa smo imeli tukaj 1,5 milijona evrov. Vem, v letu 2023 so bili eni projekti, ki jih boste zagotovo zdaj razložili zakaj je taka postavka, vendar jaz mislim, da moramo tudi ceniti naš razvoj slovenskega jezika, promocijo slovenskega jezika s takšnimi in drugačnimi sofinanciranji, predvsem ko se udeležujemo drugih mednarodnih projektov, ko gremo v tujino, nenazadnje tudi, ko izda kakšen znan slovenski pisatelj, pisec ali pesniško zbirko ali literarno drugo delo, da ga tudi država pri tem podpre. Tako da jaz apeliram tudi koalicijo, da to postavko res premislimo, ali zadostuje pogojem za izvedbo. Pa bi morda zdaj samo pogledal torej, še za leto 2026. Smo pa tudi na slabih 400000 evrov, 390000 evrov. Torej, tudi v letu 2026 ne predvidevate dviga. Jaz bi pozval, da se Ministrstvo za kulturo aktivneje loti predvsem promocije in razvoja našega maternega jezika. Kajti, ko umre jezik, umre tudi narod. Hvala lepa.
Preden dam besedo Andreji Rajbenšu kot naslednji razpravljavki, bi opozorila, da se držimo teme, in sicer obravnavamo dele predlogov proračunov, ki se nanašajo na Ministrstvo za kulturo, ne pa da ta odbor zlorabljamo za neka politična sporočila in dajemo javnosti informacije v zvezi s poplavami in podobno, ker nimamo tu predstavnikov, ki bi lahko konkretno odgovorili na vaše insinuacije s pravimi podatki.
Tako da prosim res, da ne obračunavamo tu zdaj z Vlado, ampak se res fokusiramo na temo, to je kultura. Želite postopkovno predvidevam? /oglašanje iz klopi/ To ni moja razprava, to je… /oglašanje iz klopi/ Ne, to je moja usmeritev za naprej. Postopkovno, izvolite.
Hvala lepa predsednica.
To je bila zdaj razprava. Spoštovana predsednica, to je bila razprava. Poglejte, imamo tudi predstavnico Ministrstva za finance, tudi ona lahko dobi besedo. In jaz sem se nanašal tako na ministra za finance, ki je dal navodilo lansko leto in tudi to smo potrjevali v Državnem zboru, razrez po ministrstvih, bo najbrž predstavnica Ministrstva za finance povedala v kakšnem odstotku smo takrat govorili in takrat je bil to konsenz. Tudi v opoziciji smo pozdravili to…
